vi LETO VII. 3 marec 1981 glasilo szdl občine logatec zadevanja za boljSe gospodarjenja delovnih ljudi so v letu 1980 ■ K _ A. _ segla pomembne rezultate J'ljutni račun, gospodarstva v občini Logatec kažejo na to. da so delovni ljudje , gospodaril, z ustvarjenim dohodkom m da so upoštevali pri delitvi čistegei uu °j sprejete družbene usmeritve določene z dogovorom o uresničevanju druzoene l0'itve razporejanja dohodka v letu 1980 Kljub določenim objektivnim težavam ki spremljale (pomanjkanje surovin in drugih materialov, visoka rast cen vsem m , energij,, 0b problematiki uvoza in izvoza), je bilo tudi del subjektivnih slaoosri enizacijskih propustov Ne glede na to. da celotnih kazalcev gospodarjenja wm „ Kljub dobrim rezultatom poslovanja ugotavljajo tudi določene negativne pojave, - ralno delujejo na še uspešnejše poslovanje Delovna disciplina glede izrabes ae-Ja tasa se ni zadovoljiva Niso redki primeri, ko se predčasno preneha z delom se pojavljajo določene odsotnosti med delom Odsotnost z dela povzročeiiuai >oln,šk, stalež predvsem pri normiranih delih, kjer je bila odsotnost nad 5V«-delovnega časa na račun 155 primerov nezgod je znašala kar 1160 izgubljen h r dni Tudi velika fluktuacija delovne sile in pomanjkanje strokovnih kadrov I a. ki sta negativno vplivala na dosežene rezultate. h«iknn ■>ZD stavbno pohištvo, ki v svojem programu izdeluje predvsem okna in balKon •ta. ie skora, v celot, realiziral prodajo na domačem trgu Na zunanjem t gu se uveljavila zaradi nekonkurenčnost, in slabe kvalitete lesa Glede na to, da je ah-'dal svoje proizvode na domačem trgu, tudi ne čuti potrebe po izvoznerr, pnz* h kar P« se mu bo prej aH slej maščevalo glede na nujnost uvoza nadomestne ,e m rezervnih delov Velike težave in s tem slabši ekonomski rezultati mu po »o tud, neredna oskrba z repromaterialom in hitrejše naraščanje cen reproma-kot celotnega prihodka Večji dohodek bodo dosegli le z večjimi serijami po-„ Pro|zvodov in krajšimi izdelovalnimi časi na enoto proizvoda ■no Pozornost bo treba posvetiti novim vlaganjem v opremo, spremeni tako --"'"U!>i oo treba posvetiti novim vlaganjem v u^.c."". -r-— , °sko zastarelost, zmanjšati prispevek živega dela in doseči večjo konkurenc ,°*dcai,i| "apori so v tej smeri preskromni. m rl. PD ESO ,e pila, kot najmlajša organizacija, podvržena največjim »ežavara Gle to. da ni h----. . ' . ______. libcni drnški moćno po ---i<= uua, kot najmlajša organizacija, pouvirostorskega problema Veliko težav povzroča maloserijska proizvodnja in po-anie repromateriala na tržišču Tudi izrabljena in zastarela oprema kaže slat.se mske učinke Disciplina m odnos do dela povzročata velike težave in manjši ' učinek 7__1____ - - .-- -»__;~ ki^uann nremaknili - DO Konfekcija Logatec je ustvarila kljub določenim težavam 27 069.000 din dohodka ali 25 % več kot leto poprej in 24 030.000 din čistega dohodka ali 25 % povečanje Za 1 % pa se je izboljšalo število efektivnih delovnih ur Cisti dohodek na delavca je porasel za 30 %, akumulacija za 34, neto osebni dohodek se je povečal za 23 % in je znašal poprečno mesečno 6.624 din na delavca Porasla so tudi sredstva za reprodukcijo za 25 % Delovna organizacija je kljub velikim težavam dosegla zadovoljive rezultate - Delovna organizacija Gradnik je poslovno leto zaključila zelo uspešno Iz posameznih kazalcev je razvidno, da je dohodek porasel za 33 % in enako čisti dohodek nasproti letu 1979 Močno so porasla tudi sredstva za poslovni sklad (88 %), za rezervni sklad (34 %) in akumulacijo (40 %). Neto osebni dohodek je porasel nasproti I. 1979 za 19 % in je znašal 8 532 din poprečno na delavca mesečno. Poleg vseh teh kazalcev pa je močno porasel delež nedokončane proizvodnje - Kmetijska zadruga je poslovno leto zaključila ugodno kljub določenim težavam, saj je dosegla porast dohodka za 48 %. čistega dohodka za 46 % in osebnih dohodkov za 25 % Poleg teh kazalcev pa je podvojila sredstva za sklade in rezervni sklad Kljub temu, da je bilo na področju cen veliko neskladje pri odkupu kmetijskih proizvodov, je le uspela zadržati kooperante in povečati odkup tržnih viškov mleka, medtem ko je odkup pitanega goveda močno nazadoval Delni vzrok je ugotovljen tudi v neugodnih vremenskih pogojih in slabši kvaliteti krme Boljši rezultati so bili doseženi v drugih dejavnostih, ki pa jih ne razčlenjujem Čisti osebni dohodek na delavca je znašal poprečno na mesec 8 839 in je porasel za 19 % v primerjavi z lanskim letom - V gozdarstvu so bili doseženi slabši rezultati od pričakovanih Na tako stanje so imeli močan vpliv predvsem vremenski pogoji in prezgodnja zima Tako je ostala precejšnja količina lesne mase v gozdovih, ki je na eni strani vplivala na manjše ustvarjeni dohodek in čisti dohodek, na drugi strani pa povzročila tudi vrsto težav v lesni industriji. Mnogo boljša je situacija v TOZD Gozdarstvo Logatec, kjer so tudi ekonomski kazalci ugodnejši, kakor pa v TOK Gozdarstvo Logatec. Kljub omenjenim težavam pa ugotavljamo, da se je akumulacija podvojila in da so tudi sredstva za osebne dohodke porasla za več kot 20 %. Čisti osebni dohodek je znašal mesečno na delavca preko 9000 dinarjev - V gostinstvu ugotavljamo v preteklem letu slabše rezultate kot v prejšnjih letih V TOZD Motel Lom je sicer porast celotnega prihodka večji za 10 %, porabljena sredstva za 8 %. dohodek pa je porasel za 13 % Nekoliko višje so porasla sredstva za akumulacijo, medtem ko so osebni dohodki v primerjavi s prej omenjenimi delovnimi organizacijami precej zaostajali. Za manjši dohodek je imel posledico tudi zmanjšan promet zaradi znanih omejitvenih faktorjev. Nekoliko boljši rezultati gospodarjenja so bili doseženi v TOZD gostinstvo Logatec, vendar so se tudi tu odražali enaki činitelji vendar v nekoliko omiljenem obsegu, kajti ta TOZD se nahaja znotraj naselja in je njihov rezultat odvisen od domačih gostov. Delovne organizacije izven materialne proizvodnje so spoštovale »Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980- Njihov prihodek je dosegel porast do 18% in temu primerno so se gibali tudi ostali kazalci tako, da ni prišlo do prekoračitve, razen v nekaj izjemah, ko je bil prisoten povečan obseg programa S podrobnejšimi podatki pa bo mogoče pojasnjevati po tem, ko bo izdelana analiza zaključnih računov za leto 1980 Na področju skupne porabe ugotavljamo, da so sredstva hitreje naraščala kot je bilo to zastavljeno v začetku leta Doseženi so bili tudi določeni viški, ki jih bo potrebno v letu 1981 poračunati Celotna zbrana sredstva za to porabo so znašala nad 170 milijonov din, od katerih odpade skoraj 80 milijonov din za republiške SIS, razlika pa SIS družbenih dejavnosti v občini Enako kot skupna poraba je bila limitirana tudi splošna poraba na porast do 16 % na preteklo leto Ugotavljamo, da je realizacija v občini bila prekoračena za cca 2.2 milijona din, ki pa so bila v smislu določb posebnega dogovora namenjena formiranju občinskih blagovnih rezerv. Iz dosedaj znanih kazalcev lahko zaključimo, da so se gibale vse vrste (splošna, skupna in osebna) porabe v sprejemljivih okvirih in da so zaostajel za rastjo dohodka, vendar še vedno v previsokem obsegu Po analizi zaključnih računov, bo potrebno nujno ponovno preveriti doseženo višino vseh oblik porabe in se zavzemati, da bodo te oblike porabe zaostajale za rastjo dohodka, da bi na tak način lahko omogočili združenemu delu vlagati večja sredstva v razširitev materialne osnove dela Viktor KRMAVNAR ■■—.u.snega problema Veliko težav povzroča maloserijsna P'",.:Se »nie repromateriala na tržišču Tudi izrabljena in zastarela oprema kaze s "*>nke Disciplina ,n odnos do dela povzročata velike težave ,n ™njši Z odpravo naštet,h težav upajo, da se bo stanje bistveno premakni [ naS'et,m problemom ,n težavam lahko ugotovimo, da je dohodek znašal za DO 'flatec 331 639 000 in ,e porasel za 43 V č,st, dohodek 251 90 000 din1 e P° 4 P'imerjav, z letom 1979 za 44 %. sredstva za razširitev materialne osnove de *a*'a za 206% ,„ so doseg|a 69 608 000 din. osebn, dohodki pa so;P°'B* J v Povprečju za DO Neto osebni dohodek je znašal poprečno 7 724 din m idelavca /Z? Valkarton ,e dosegel med letom zelo ugodne finančne '»^Č^™^ Vdi Precejšnje težave z oskrbo reprodukcijskega materiala 7 tanje občutno poslabšalo, kar se bo nadaljevalo verjetno še naprejKIjud C M ie bil dosežen dohodek ,n čist, dohodek za 45 % več,, kot v letu 19 ^ ...... t/00 % so se povečala sredstva za akumulacijo ^^Z^" ^ .............UAAAAAA............... . ■ ■..JiJi** n, trendi p,j kvalitetnem izkoriščanju surovin in repromateriala naoaijuj j IMMM* Pozitiven učinek Logaške NOVICE Viktor Krmavnar -novi predsednik izvršnega sveta SO Logatec Viktor Krmavnar se je rodil 1934. leta v Lazah. Obiskoval je takratno nižjo gimnazijo v Logatcu, višjo v Postojni, pozneje pa je ob delu dokončal višjo upravno šolo v Ljubljani Logačani ga dobro poznamo, vendar mislim, da ga je potrebno podrobneje predstaviti prav v trenutku, ko je bil izvoljen za novega predsednika izvršnega sveta občine Logatec. Svoje službovanje je Viktor Krmavnar pričel 1958. leta v upravi logaške občine kot pripravnik v upravi za dohodke Čez dve leti je že služboval na oddelku za gospodarstvo, leta 1963 pa je za trinajst let odšel na občino Postojno, kjer je do 1979 leta opravljal različne dolžnosti na sedežu davčne uprave, ki ji je bil zadnjih 8 let tudi načelnik. Pred dvema letoma je nastopil delovno mesto načelnika za gospodarstvo v Logatcu in to delo je opravljal do letošnje izvolitve za predsednika izvršnega sveta. Član zveze komunistov je od leta 1970, omenimo pa še, da je v domačem kraju že 12 let predsednik krajevne skupnosti. Vaša življenjska pot vas le ves čas vodila po delovnih mestih v občinskih upravah. S kakšnim delom ste se največ ukvarjali? Na kratko bi rekel takole: največ sem se ukvarjal z ugotavljanjem in spremljanjem družbenih dohodkov v okviru splošne porabe, to je proračuna občine. Sodeloval sem v komisijah za pripravo izhodišč za pripravo samoprispevkov v Postojni in Logatcu. Seveda sem se veliko angažiral tudi v domači krajevni skupnosti, v zadnjem času spet v zvezi s samoprispevkom. Ves čas sem spremljal gospodarska gibanja in davčno politiko in sodeloval v pripravah različnih dokumentov, ki so zajemali prej omenjeno tematiko Zanima nas, katere naloge smatrate za najnujnejše zdaj, ko ste sicer še ostali načelnik za gospodarstvo v Logatcu, istočasno pa prevzeli mesto predsednika izvršnega sveta? Kajpak je moj osnovni interes posvečen izdelavi in sprejemu družbenega plana občine Logatec za zdajšnje srednjeročno obdobje. Največji poudarek moramo dati prestrukturiranju gospodarstva, odločitvam združenega dela glede investicij in koordiniranju pri reševanju problemov turizma in gostinstva v Logatcu. Seveda je potrebno še posebej skrbeti za razvoj kmetijstva in s tem za pridobivanje hrane. Zavzeti se moramo, da omogočimo kmetijstvu pogoje obstanka in razvoja, kajpak ne samo v smislu kooperantskih odnosov. Glede že omenjene industrije bi rad poudaril, da moramo težiti k razvoju malega gospodarstva, predvsem tistih dejavnosti, ki jih v Logatcu še primanjkuje Glede turizma, oziroma gostinstva, bo potrebno več storiti v korist povečanja ležalnih kapacitet in cestnega omrežja, kakor tudi razvoju kmečkega turizma. Na koncu, vendar ne kot zadnje, ampak po naših opredelitvah celo kot prvo, naj omenim našo zadnjo prioriteto, ki velja telesni kulturi in kulturi nasploh. Na tem področju smo se tudi jasno opredelili in skušali bomo zagotoviti logaški občini še večji razcvet na tem področju. Želim vam veliko uspeha v vaših prizadevanjih. Hvala. Primož Sark Tretji kongres samoupravljalcev V današnji številki Logaških novic pričenjamo s serijo člankov, ki naj bi osvetlili temeljna izhodišča in naloge za pripravo delovnih ljudi na III. kongres samoupravljalcev. Današnji prvi članek je povzetek misli in splošnih izhodišč, na katere se bodo ozirali vsi dejavniki v pripravah na kongres. V naslednjih številkah Logaških novic bomo iz splošnega prešli na konkretno. Povedali bomo, kaj smo že storili in kaj nam je še storiti v teh pripravah, s posebnim ozirom na osnovne organizacije sindikata in na občinski sindikalni svet. Na pobudo tovariša Tita, ki jo je dal v svoji zadnji novoletni poslanici, je svet zveze sindikatov Jugoslavije sprejel sklep o sklicu III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije v Beogradu v Centru Sava meseca junija letošnjega leta Namen in značaj kongresa Glede na to, da so z ustavo, zakonom o združenem delu in drugimi sistemskimi rešitvami opredeljeni trajnejši temelji sistema, je namen III. kongresa samoupravljalcev, da vsestransko proučimo in uveljavimo dosežke v razvoju socialističnega samoupravljanja in v družbenoekonomskem razvoji^p no obravnavano probleme, težave in vzroke zaostajanja v uresničevi^ tema in aktualna vprašanja družbenoekonomskega razvoja ter na ti lagah spodbudimo delavski razred in celotno družbo za hitrejši rf učinkovitejše uresničevanje samoupravljanja or To pomeni, da bodo samoupravljala tudi kritično ocenili svojo viol vice, dolžnosti in odgovornosti v samoupravnem in družbenoekono razvoju. Upoštevajoč obstoječe samoupravne institucije, je treba a( način in vsebino njihovega dela, zlasti pa mehanizme, ki zagotavlja|Sf< vanje družbenoekonomskega sistema. P" Ker potekajo prijave na kongres samoupravljalcev v času in tudi soop gres bo takrat -, ko je celotna družba vključena v uresničevanje ekoiSF stabilizacije ter v priprave in sprejemanje srednjeročnih načrtov raie I naslednje obdobje, bo to tudi vplivalo na značaj in vsebino kongres© p lahko pričakujemo, da se bomo v družbi do takrat dogovorili o mnofl. al šanjih, ki bodo prispevala k sami pripravi in jasnejšemu opredeljeval gresa o teh vprašanjih. Tako opredeljeni značaj, vsebina in čas konguv t moupravljalcev se vključujejo v najširše priprave kongresa, zveze Wo tov in zveze sindikatov Jugoslavije in zato predstavljajo najpomeft p naloge vseh subjektivnih sil >pj! A) Glavna tema se Izhajajoč iz tako opredeljenega namena in značaja III kongres sy, j. ravljalcev je glavna teža kongresa: združeno delo v boju za socialisti^, moupravljanje in družbenoekonomski razvoj. Predlagana tema omogoča spoznavanje razvoja socialističnega $g( ravljanja in družbenoekonomskega razvoja v najširšem smislu. Težijo združenem delu, njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ka^js na spoznavanju vsega tistega, kar ovira uresničevanje njegove opis pa ne bo zajel diplomatske-sebja tujih diplomatsko-konzu-•sh predstavništev, kakor tudi ne ist't>vanj, ki so last tujih držav 1 Gospodinjstva z'*popisom bodo zajeta vsa gos-kalijstva, tudi tista, ki so na začas-°'delu v tujini, kot tudi takoime-skupinska gospodinjstva bolnice za na "li?1, sam°stani, P"dravljive tla Stanovanja šepeta bodo vsa stanovanja, na-naia ali nenaseljena, občasno na-la (za počitek in rekreacijo, za 1 ,anitev v času sezonskih del), e ^'idi drugi prostori, ki se začasno Izbijajo kot stanovanja. Popisa-refido Judi stanovanja, ki se upo-jo kot poslovni prostori, pa za cij'men niso preurejena. IČNI TRENUTEK IN ČAS POZVANJA )is bo opravljen po stanju r8yioti med 31. marcem in 1. ap-)r0(1981, in to tako glede števila nih enot kot tudi glede podat je\j> teh enotah Ta trenutek se ije kritični trenutek popisa. 3(Tpis se bo pričel 1 aprila in biti opravljen najkasneje do ^pjrila 1981. z3i)adi izboljšanja kvalitete popi-,nit) opravljeno predhodno zbira-Ddatkov, in to za jelavce, ki v okviru naših delov-[ganizacij delajo v tujini, kot za njihovega gospodinjstva; ' naše zdomce, občane, ki služijo vojaški rok; osebe v zaporih, ' osebe v delovnem razmerju 1 stanovanja, ki se uporabljajo titek in rekreacijo hci p popisom bodo vsi zaposleni pi dobili v rioi^w~; ——1 ORGANI IN IZVAJALCI POPISA Organi popisa 81 so zvezni zavod za statistiko, zavod SRS za statistiko in občinske popisne komisije. V popisu sodelujejo še zvezni upravni organi, pristojni za ljudsko obrambo, zunanje zadeve, delo, zdravstvo in socialno varstvo, in zvezna organizacija, pristojna za zaposlovanje, republiška geodetska uprava in občinski upravni organi, pristojni za geodetske zadeve, ter skupnost za zaposlovanje NALOGE OBČINSKIH POPISNIH KOMISIJ Občinska popisna komisija je neposredni organizator popisa na območju občine in je neposredno odgovorna za izvajanje vseh ukrepov, ki so potrebni za pripravo in uspešno izvedbo popisa. Zato je dolžna opraviti vsa dela v zvezi s popisom, nadzorovati delo inštruktorjev, kontrolorjev, popisovalcev in drugih udeležencev Posredovati mora v primerih, ki bi lahko ogrozili kvaliteto in pravočasno izvedbo popisa Predvsem mora skrbeti, da izbere potrebno število kvalitetnih popisovalcev in inštruktorjev ter jih pravilno in primerno usposobi, jih razporedi po popisnih okoliših tako, da bodo v določenem času nalogo lahko opravili. dobili v delovni organizaciji 1/B, ki - - |ec P-1/B, ki ga bo potrebno u popisa predložiti popisoval- llniki, ki so lastniki stanovanja Ičitek in rekreacijo, pa so že 1 obrazec P-2/pom in ga izpo-kaa vrnili občinski popisni ko- Javci na začasnem delu v tujini ■Mi že predhodno pomožni po-Jobrazec. NALOGE POPISOVALCEV Uspeh popisa je predvsem odvisen od popisovalcev in njihovega pravilnega stika z občani med popisovanjem V primerih, ko popisovalci v stanovanju ne bodo dobili potrebnih podatkov, ali v stanovanju ne bo nikogar, bodo pustili obvestilo, kdaj se ponovno vrnejo Vse, kar so izvedeli pri popisovanju, morajo ohraniti kot uradno tajnost. Tudi občani imamo v akciji popis 81 svoje naloge oziroma dolžnosti Ko nas bo popisovalec obiskal, smo mu dolžni dati odgovore na vprašanja iz popisnice. Dolžni smo tudi sporočiti občinski popisni komisiji neprimerno obnašanje popisovalca Pričakujemo primerno sodelovanje med popisovalci in občani PA ŠE TO Predhodno smo dobili oz. dobivamo enotno matično številko, ki jo je treba obvezno predložiti popisovalcu. Ni potrebno, da seje naučimo na pamet, nujno pa je, da si zapomnimo, v kateri predal smo jo shranili. Vinko URBAS po Navodilu za izvajanje popisa 81 Razvoj kovinske proizvodnje v DO KLI Logatec Verjetno širšemu krogu občanov Logatca niso znana prizadevanja, ki se že dalj časa snujejo v KLI za organiziranje kovinske dejavnosti. Za vse tiste, ki KLI ne poznate podrobno, naj uvodoma povem, da segajo začetki kovinske proizvodnje že od samega nastanka KLI, kjer so bili vzdrževalci-kovinarji že takrat sposobni narediti marsikateri stroj in napravo, ki je uspešno služil svojemu namenu Z razvojem lesne finale je bile potrebno vedno več strojev in naprav, ki jih ni bilo moč dobiti na domačem in tujem tržišču. Zaradi prostega uvoza tehnologije in opreme iz tujine, domače znanje in sposobnosti niso prišle do veljave Raje se je kupovalo drago in dostikrat nepotrebno opremo, ki bi jo lahko doma brez težav osvojili. Z ustanovitvijo TOZD ESO (, pa je bila pred kovinarje odprta možnost, da sami pokažemo kaj znamo in kaj lahko ponudimo tudi kupcem izven KLI. V prvi fazi je bil globalni koncept razvoja v letu 1979 zasnovan na izdelavi strojev in opreme za lesno predelovalno industrijo. Seveda se je ob tem pokazala vrsta nerešenih vprašanj: kadri, prostori, stroji, kajti strojni park je bil zelo izrabljen in se z razvojem ostalih TOZD ni bistveno dopolnjeval Vsega tega tudi danes še ni, vendar je prvi korak narejen V lanskem letu smo z našimi proizvodi že sodelovali na sejmih v Ljubljani, Zagrebu, Brnu in Moskvi, kjer smo dobili prve podatke za nadaljnjo usmeritev Interes po tovrstni proizvodnji je prav v lanskem letu zelo porastel, saj je uvoz vedno bolj omejen, domače tržišče - lesna industrija - pa za svoj nadaljnji razvoj nujno potrebuje nove stroje. Na osnovi ekonomskih analiz tržišča smo v letu 1980 oblikovali tudi že razvojni program. Osnovno področje naše proizvodnje so stroji za vrtanje po principu modulne gradnje V kasnejši fazi razvoja bomo razvijali tudi vrtalne stroje za kovinsko industrijo Vzporedni program pa vključuje družino manjših lesnoobdelovalnih strojev na osnovi mednarodne kooperacije s firmo Haffner iz Oetisheima (ZRN). Perspektivno pa načrtujemo tudi izdelavo opreme za reševanje energetskih problemov v lesni industriji. Prostorsko stisko smo začasno rešili z zaprtjem lope za les, kjer smo pridobili okrog 700 m' proizvodne površine. Solidarnost ostalih TOZD je omogočila nabavo osnovnih strojev za obdelavo, od katerih so nekateri že dobavljeni, drugi pa pridejo letos. Trenutno je v proizvodnem oddelku TOZD ESO zaposlenih 32 delavcev skupaj s konstrukcijo in pripravo dela. Ob koncu srednjeročnega obdobja naj bi zaposlovali 80 delavcev. Največji problem so trenutno kadri. Zaradi napak iz preteklosti, ko se je večina mladih odločala za družbene poklice in bežala iz proizvodnje, danes ne moremo zagotoviti zadostnih kadrov za proizvodnjo in strokovnih delavcev. Kljub vsem težavam, s katerimi se trenutno srečujemo, so naši načrti za v bodoče jasni Razvoj te dejavnosti, ki je akumulativna, zahteva veliko znanja in vloženega dela. Istočasno pomeni tudi velik prihranek pri zmanjševanju uvoznega deficita. Dogovarjamo se tudi za sodelovanje s Fakulteto za strojništvo iz Ljubljane, v okviru katere bo organizirana tudi raziskovalna naloga iz posameznega področja našega programa. V tekočem srednjeročnem obdobju je kovinska proizvodnja v prioriteti razvoja občine Že v letošnjem letu bomo skušali pridobiti vso potrebno dokumentacijo in zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo proizvodne hale površine 3.000 m', za katero imamo že izdelan idejni načrt. Pri tem pričakujemo pomoč TOZD v okviru DO KLI, organizacij združenega dela občine ter SOZD Slovenijalesa Prepričani smo, da bodo boljši delovni pogoji in industrijski način proizvodnje privabili več mladih, ki se bodo radi odločali za ta poklic Pozivamo tudi vse ostale kovinarje, ki se danes vozijo na delo izven občine, da pridejo v KLI na razgovor za morebitno zaposlitev. Pričakujemo, da naša prizadevanja ne bodo ostala potrjena le z besedami, kot je bilo to večkrat v navadi do sedaj, temveč, da bo celotna skupnost priskočila na pomoč po svojih zmožnostih, tako da bo kovinska dejavnost čez nekaj let lahko nudila zaposlitev marsikateremu občanu. Drago Arhar, dipl ing. str. 2 k sodelovanju kovinarje: orodjarje, strugarje ključav-Srta kf b želeli združiti delo v mladi, razvijajoči se te-S^riSiS » ustvarjalno razvijat, svoje sposob- nosti nosu. Oglasite se lahko pismeno ali ustno. ^^±±AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Delavnost krajevne organizacije RK Rovte Organizatorji RK Rovte so zelo delavni, to nam potrjujejo sami krajani, ki so (inprHvljeni svojo rtetav nost podpreti tudi i denarnimi sred stvi. Člani RK so sami zbrali nekaj denarja za organizacijo in pogostitev ostarelih krajanov v naši KS. V ta namen so prispevali gasilci, lovci KS in ostali. Povabili so vse starejše krajane, ki so presegli že 80 let Vseh je letos 34, ki pa se zavoljo bolezni in zelo slabe poti niso udeležili polnoštevilno. V gostilni PRI PET-KOVŠKU so naše povabljence lepo sprejeli in pogostili. Predstavnica RK je vse navzoče lepo pozdravila in jim zaželela prijetno bivanje in snidenje Učenci glasbene »oh) so poskrbeli za veselo razpoložene učenka Margareta pa je sama pripravila deklamacijo in tako pozdravila povabljence, ki so jo nagradili z veselim ploskanjem. Predstavnik KS je navzoče pozdravil in se jim zahvalil, da so se kljub slabi poti in oddaljenosti udeležili snidenja; povedal je, da so lahko srečni tisti, ki imajo svoje starše še žive. Večina naših ostarelih krajanov imajo priskrbljeno hrano in stanovanje, toda ni dovolj samo, da so materialno preskrbljeni, še bolj so potrebni prijazne besede in tako čutijo, da so še potrebni v mlajših družinah. To naj bi veljalo tam, kjer morda to ni v navadi Z tem se bi lahko oddolžili našim ostarelim za njihovo skrb in trud, pri vzgoji mladih pa si zagotovimo enako pozornost naših otrok, ko bomo starčki mi Zaželel jim je srečno in zdravo novo leto in da se ob letu zopet vsi snedimo. Udeleženci so bili zelo dobro razpoloženi Zapeli so lepe stare slovenske pesmi. Veliko so si imeli povedati, srečni smo bili tudi mi ob pogledu na njihove vesele obraze Ob zaključku se je v imenu vseh zahvalil Jakob Trček - Novakov oče iz Petkovca V spomin na srečanje so se še skupaj fotografirali ob misli, da se ob letu zopet srečamo Slavko ŠINKOVEC Delovna akcija 00 ZSMS ROVTE Na željo KS Rovte smo mladinci organizirali delavno akcijo za izkop jam za napeljavo telefona za vas Petkovec. Za napeljavo telefona se je odločilo preko štirideset prebivalcev Petkovca Za področje pošte Rovte je bila montirana nova telefonska centrala KS Rovte, ki je tudi financirala projekt za Petkovec. Ko je bil projekt izdelan, je bilo tudi razvidno, koliko denarja bodo naročniki morali plačati Vsak naročnik je poleg prispevka PTT prispeval 10 000 din še za izdelavo primarne- ga voda do Petkovca. Če pa so že krajani zbrali toliko denarja, smo tudi mladi želeli pomagati. Na hitro smo se dogovorili in organizirali delavno akcijo. Zbralo se je preko dvajset mladincev in mladink Mladinke s svojim delom niso prav nič zaostajale za fanti. Pri naslednjih akcijah, ki nas še čakajo, pa bi bilo prav, da bi se akcije udeležili tudi tisti mladinci, ki bi lahko že v tej akciji. Petkovčani pa so skrbeli za hrano in pijačo in tako pripomogli k večji storilnosti. Delo smo mladi opravili v zadovoljstvo krajanov in tudi nas samih, saj telefon uporabljamo tudi mi. Pet-kovčane pa moramo pohvaliti, ker so pri skupnih interesih zelo enotni, zato dosegajo tudi primerne' rezultate Enotni so bili pri gradnji telefonskega omrežja in pred leti gradnje trafo-postaje ter nizkonapetostnega omrežja. Njihovo resnost in enotnost bi bilo dobro posnemati tudi po drugih vaseh in zaselkih v KS ter verjetno tudi v vsej logaški občini. Slavko ŠINKOVEC ml. ZANI M." RAZPIS ZA PODELITEV SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV V LETU 1981 Po sklepu 28. seje predsedstva ObS ZS Logatec bo občinski svet ZS za leto 1981 podelil 5 srebrnih znakov sindikata. Srebrni znaki bodo podeljeni posameznikom za večletno prizadevno delo v OO ZS ali v občinski organizaciji sindikata pri uresničevanju delavskih interesov. Predlog za podelitev srebrnega znaka poda OOZS, konferenca OO ali občinski svet ZS. Pismeni predlog mora vsebovati naslov organa, ki predlaga, osebni podatki kandidata ter utemeljitev predloga za podelitev. Pismene prijave pošljite na občinski svet ZS Logatec najkasneje do 30. marca 1981. Tovariški pozdrav! Sekretar ObSZS: Janez TURK Dopisujte v vaše glasilo! AN( ki s 0 r; kj m 1 sk e zi i vei ar p Delegatsko vprašanje delegacije osnovne šole »8 talcev«: Ob zaključku referenduma Je bila v skupščini razprava v zvei~ rovsko dopolnitvijo upravnega odbora za izgradnjo in obnovo S* J' 1 vzgojnovarstvenih objektov. Zanima nas, ali bo posle opravljal''31 1 nji upravni odbor sklada ali se bo razširil tudi z drugimi člani, sPJe da projekt gradenj obsega celotno občinsko območje oziroma' jevne skupnosti? kak Želimo pa tudi vedeti kako bo z nadzorom nad izvajanjem d'ni v šenjem sredstev. oj s ODGOVOR: ,fcej Na 31. seji občinske skupščine je bil sprejet odlok o uvedbi sarni ^ ka za sofinanciranje gradnje družbenih objektov in cestno-komurtf. jektov v občini Logatec v obdobju 1981-1985, ki v 9. členu dole. sredstvi, zbranimi s samoprispevkom, upravlja organ, ki je sestavljflT,a legatov SIS, krajevnih skupnosti, združenega dela in občinske sW n< Sestavo tega organa potrdi občinska skupščina <0 r Navedeni organ najmanj enkrat letno poroča udeležencem oi pc sredstev, izvajanju sprejetega programa gradnje objektov in o rMK j spremembah programa in razlogih zanje. kdi Poročilo organa o vseh navedenih vprašanjih obravnava vsako je ^ občinska skupščina, objavljeno pa bo, tako kot doslej, v Logaških ern Tehnični nadzor nad izvajanjem del bo opravljal nadzorni orgari|Q nad celotnim finančnim poslovanjem pa opravlja služba družbene^ 1 vodstva Delegatsko vprašanje delegacije kmetov in delavcev Kmetij- C( druge: POPRAVEK ODLOKA O UPRAVLJANJU, OBVEZNI UPOf'Skl VZDRŽEVANJU KANALIZACIJE V OBČINI LOGATEC sPl Delegati delegacije kmetov v Kmetijski zadrugi Logatec so ':rah da Je treba zgoraj omenjeni odlok dopolniti v smislu naslednje))' in < loga: Jarja Kmetje, ki imajo zgrajene in urejene gnojne jame, so oproše'u j čevanja kanalščine in prispevkov za čistilno napravo za kolićin'K f ki Jo uporabijo za živinorejsko proizvodnjo. ( Omenjeni predlog podpirajo z naslednjimi dejstvi: ' *azl i tre - Voda, porabljena za živinorejsko proizvodnjo se z zbira v gnoj"11 in se kasneje kot gnojevka uporabi za gnojenje njiv in travnikov ter n*. v javno kanalizacijo. - Iz 21. člena odloka ni razvidno, da so kmetje dolžni plačevati k^čr za porabljeno vodo v živinoreji. V tem členu navaja odlok, da se vsi le uporabniki stavb, ki IMAJO ZGRAJENE GREZNICE ALI IMAJO HlŠko t PADNE VODE SPELJANE V PONIKALNICO in ki imajo po določbah'es? loka pogoje za priključitev na javno kanalizacijo, morajo priključiti naj^es nalizacijo. iern Nikjer niso omenjene gnojne jame in gnojevka. sgr - Kmetje Iz KS Naklo In Tabor so zaradi plačevanja kanalščin', nakopravnem položaju s kmeti iz ostalih področij pri reji goveji n'- Zadružni svet In Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnos1 °ki svojih sejah obravnavala zadevo in podprla predlog delegacij0 se< pri KZ Logatec. ODGOVOR: n|aj Pobuda delegacije kmetov in delavcev za občinsko skupščino iz< Sei ske zadruge Logatec je umestna. O tej konkretni problematiki je raZfito | skupščina komunalne cestne skupnosti Logatec v mesecu februarkalr Zavzeto je bilo stališče, da se odlok o upravljanju, obvezni uporaba s^ zevanju kanalizacije v občini Logatec dopolni z zadevno oprostitvi)^ vanja za izgradnjo čistilne naprave in vzdrževanje kanalizacije Pastor njimi pogoji: L 1. da si uporabniki pitne vode za odvzem vode za kmetijske P° . krbijo števec porabe vode in t\/ 2. da greznica odgovarja sanitarno tehničnim predpisom IZVR^sa SO L° tak -----------------'115 POPRAVEK I P| V februarski 2. številki Logaških novic je prišlo do pom°J | n na drugi strani desno spodaj. Pravilno se mora stolpec glas' *' 40-letnica ustanovitve prve proleterske NOV briga'*-fkc (1941). Po sklepu CK KPJ in ukazu VŠ NOP odredov Jd°b go8lavlje Je bila v Rudu 21. XII. 1941 ustanovljena prva P'^a t leterska NOV brigada s šestimi bataljoni,... i Vi Bralcem se opravičujemo za neljubo pomoto Uredr" ak skok Je pomemben tej dogovorov je bilo potrebno, da sem se srečala z Marjanom ANCICEM, našim mladim skakalcem, ki je še posebej v letošnji ki sezoni dosegel lepe uspehe. 16-letni Marjan je namreč neti razpet med treningi, tekmami, potovanji, šolo. Prostega časa Bi ni, vsaj pozimi ne. A vendar, ko sva se srečala nisem našla pri 1 skoraj nič takega, kar bi ga ločevalo od njegovih vrstnikov, e zrelejši je, saj to od njega z zahteva trdo delo v Klubu, vseeno . ! vedno nasmejan, rad pove kako šalo, anekdoto, počne vse tis-,e:ar Poćnejo mladi ljudje, če le ima čas. , j,»rjan URBANČIČ je bil rojen 15. 11. 1964 v Logatcu, kjer je obal /al šolo in kjer se je prvič srečal s skakalnico. sPJe prvo vprašanje je bilo kajpak povezano z začetkom skaka- kakati sem začel pred desetimi leti na 10 m skakalnici, ki je d,ni več. Takrat o skakanju nisem vedel kaj veliko, navdušil pa me °j stric. pel sem iz same radovednosti, z navadnimi terenskimi smuč- 1 bilo mi je zmeraj bolj všeč« 3icik° pa je bilo potem? Si takrat že pomislil, da bi začel trenirati, .vljf-malu po tem me je tov. Zoran MRAK povabil v klub, začel sem ;ko't' na treninge. Takrat sem dobil tudi prve prave skakalne smuči. <° nas je takrat skakalo, moj glavni konkurent je bil Miran Rose, oj potem nehal skakati. Moja prva trenerja sta bila tov. Zoran ^K in tov. Janez SOVAN.« kdaj obžaloval, da si prišel v klub tisto zimo? f'e. to pa ne. Res je, da je bilo v moji karieri že veliko trenutkov, '/m pomislil na to. A potem so prišli dobri rezultati, uspehi in vse eg!10 Pozabljeno. Odločil sem se in zdaj bom vztrajal naprej« *ko pa je bilo na prvi pomembnejši tekmi? tijč'ce se je zamislil, kot bi bilo to že daleč nazaj. a. grozno je bilo To je bilo leta 1976 v Mostecu in sicer na re-3P«škem prvenstvu za mlajše pionirje. Skakalnica je plastična in sploh še nisem skakal na plastiki, o ran me je bilo, tako tremo sem imel, a šlo je kar dobro. Skocn ei m se uvrstil na 6. mesto. Ampak bal sem pa se!« Naslednje leto arjan zmagal na republiškem prvenstvu za mlajše pionirje v Lo-3fc Ze takrat Je bil njegov trener Mitja TURK, leto prej še Miro K. Mitja ga je vzpodbujal, trdo sta delala in uspehi niso izostal^ ei sva se pogovarjala o tekmi na plastični skakalnici. Je med jjn"* skakalnico in tisto iz snega velika razlika? Razlika je ogromna. Sam sploh ne maram plastike. Tudi za po-i trening ne. Vse je zelo monotono, saj so pogoji vseskozi enaki. ka«ične skakalnice so dobre le za odpravljanje osnovnih napak« >f leta 1976, ko si začel sezono v Mostecu, do danes je za tabo {i svetovnem mladinskem prvenstvu sem bil 33, na tekmi za sve- 0i\ Pokal v Saint Nizieru pa sem bil najboljši Jugoslovan s ». >tom.« ot'itro si prišel na velike skakalnice. Zato mora imeti tekmovalec etno veliko znanja in tudi poguma? . i C »s l tek™valec mora najprej premagati strah. Tudi z mano je ^fko- V Planici sem potem na 120 m skakalnici skočil na tren.n-15 m. Kar malo sem se ustrašil dolžine, zdaj pa je strah se iz-'■ pri vsakem skoku se je treba maksimalno truditi, pa naj bo to l0t»u m ali 120 m skakalnici. Ampak na večjih imaš občutek, da za- is( 'etiš.« *ako pa je med tek ko zares, ko moraš dati vse od sebe 1? re sk°ke? >™a tekmi je nervoza večja kot ponavadi, med tekmo sem najraje 1 Vem. da se ne smem samo peljati prek skakalnice, vedno ho- rjf" čem dobro skočiti. Zame je pomemben vsak skok posebej. In če mi ne gre, sem jezen sam nase. Potem, ko se vse konča, si mislim, da bi lahko vsak skok bil še boljši, daljši. A tekma se konča in tu ni pomoči. Vseeno imam vedno rad, da je na tekmi moj trener, čeprav ni samo ob meni« Marjan, tvoji rezultati iz letošnje sezone so vedno boljši. Pomeni to, da si tudi več treniral? »Če prav premislim, je bil april edini prosti mesec. Drugače pa smo trenirali neprekinjeno. Zdaj, ko imam tudi treninge za reprezentanco, mi ne ostane skoraj nič časa. Letos sem mislil že prenehati s skakanjem, a potem sem le ostal in treniral, čeprav ne na plastičnih skakalnicah. Mislim, da se mi tako delo pozna tudi v rezultatih« Kakšni so bili letošnji uspehi? 3. sem bil na pokalu alpskih dežel v Passo Rolle, kjer je bila konkurenca skoraj taka, kot na svetovnem mladinskem prvenstvu. Uvrstil sem se tudi na novoletno turnejo, kjer pa nisem dosegel dobrega rezultata. V Garmischu sem imel najdaljši skok in zato so razveljavili serijo. Zmagal sem na slovensko-koroški turneji. 1. mesto sem dosegel na republiškem prvenstvu za starejše mladince (z rezultatom bi bil 2. med člani) v Žibršah. 1. mesto na državnem prvenstvu v Delnicah, kjer sem postavil tudi rekord skakalnice 66,5 m na 60 m skakalnici. 5. mesto na DP za člane na 90 m in 120 m skakalnici v Planici, kjer sem na treningu skočil 130 m. 10. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu. Do konca letošnje sezone je na sporedu še nekaj zanimivih tekmovanj.« Kot vidim je bilo v tvoji kratki karieri veliko uspehov. Kateri ob teh ti pomenijo največ? »Meni pomeni uspeh vsak dober skok, s katerim sem tudi sam zadovoljen. A če že moram izbirati, potem je največji moj uspeh 10. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu.« Mitja TURK, njegov trener, pa je še dodal, da je to eden največjih uspehov jugoslovanskega mladinskega smučanja letos. Kako pa načrtuješ za naprej? Si si zastavil kake cilje? »Če ne bo poškodb, potem bom vztrajal do olimpijskih iger, saj so le-te cilj vseh tekmovalcev. Želim si, da bi dobro skakal na zaključku svetovnega pokala in da bi šel v Objerstdorf na polete.« Poglej, Marjan, medtem ko ti treniraš na skakalnicah, tvoji vrstniki počnejo druge stvari, se zabavajo. Ti je kdaj hudo glede tega? »Ni. Navadil sem se že na tako življenje in dobro vem, da če ne bom trdno delal, ne bo uspehov, ne bo rezultatov. Zato se lahko od-rečem marsikateri stvari.« Poleg skakanja nima nobenega drugega hobija, a pravi, če ne bi skakal, bi igral nogomet. Duhovit je ta fant. Samozavesten in pol življenjskega elana. Vedno nasmejan. In ve, da pride športnik do dobrih rezultatov le z odrekanjem in trdim delom. Branka Kum PT|,!rt intPrviuiem in izdajo časopisa se je Marjanu izpolnila želja, sa!ue sodeSKa svetovnem prvestvu v poletih v OberstdOrfu in skočil svoj osebni rekord - 152 m. m Smuk s Petkovca -foto reportaža 1. Petkovec, sončen in zasnežen, je vabil na smuk številne tekmovalce in še številnejše gledalce. 2. Na startu je bilo vznemirljivo, le prijatelji so si zaupali, s čim so si prejšnji večer mazali grla. 3. Da je šlo res za profesionalno tekmo, so kazale temeljite priprave in oprema. Nekdo očitno ni zaupal svojim nogam in si je hotel zaščititi vsaj glavo. 4. Ob progi je bilo veliko lepih obrazov, kot na dirki formule ena, in tudi stisnjenih pesti. Le za koga so navijale? 5. Tudi torba prve pomoči je bila prisotna, vendar se jih je več zanimalo za njeno lastnico. 6. Ni zmagal, pa vendar namerava prestopiti v B licenco in že sedaj pozira kot Stenmark. 7. Pogled na zmagovalni oder: veselje nad prvim mestom in pričakovanje priznanja za drugo mesto. 8. In pokali - leseni, stabilizacijski, vendar izvirni in predvsem vabljivi. —■ Tekst in foto: Branko Rupnik KULTURNA KRONIKA Iružev i 12 MAT,CNE KNJIŽNICE. - Matična knjižnica je v letu 1980 kraj l6'0 4 kn'lžnic: v krajevni skupnosti Naklo, Hotedršica, Rovtah in ijin : skuPnosti Tabor. V vseh podružnicah skupaj je bilo 11781 knjig, Dv jn 228^ a'° 1046 bralcev Ma'ićna knjižnica je zabeležila 10605 obis-na po ^6 ^Posojenih knjig, kar pomeni, da je bila vsaka knjiga izposo-b Pomn^ l° 2 krat za obse9 in uspešnost dela skrbi matična knjižničarka Žalugot j,žničar'ev v Posamezni podružnici. JPom 3Qav'^arno še vedno preskromna sredstva za knjižničarstvo, saj z na-'Publišk n0V'h kn^'9 na 0DCana le,no ostajamo za 10 knjig na občana pod 3stl boijj^ poprecJem. Pa tudi v načetem srednjeročnem obdobju ne bo ^^NarodJE 2 USTVARJALCI SLOVENSKEGA FILMA »PRESTOP«. - 3rrl Bogat"' d0rT1 nam ^6 V zače,ku 'ebruarja letos pripravil srečanje z Mir-■•vsnska ajem' 9'avnirn igralcem, in Matijo Milčinskim, režiserjem novega •viti rnoz9V'lnia Prestop Med ,em ko se nam 'e film P°kazal v svoji blis" oblože kot neka Politično ironizirajoča podoba današnjega sve- 1,1 ■ dasi ž"3 Z moralno razklano kramo, ki se ne more izogniti modernistič-t zbran 6 prez'velern efektom seksualne obsedenosti, sta igralec in reži-uPodobTU poslušalstvu dopovedovala, kako film nima politične teme, da Pupravli' 6V S,avke le P^spodoba odtujenosti ljudi, celo odtujenost sa-edavan i"'3' man'pulaciia z informiranostjo, itd Kaj vse zveš lahko na Pljatl še nanekem ,llrT,u Cel° ,0' da Publika zavrača ta film. ker ne želi raz-i ga y'|H| a'manj ne o sebi. Tudi prav! Vendar: gledalec mora film videti, VerJame9a m°ra 9ledati' za,° mora biti film najprej gledljiv. Takšen ta film i Rrev^ m° Pa' da Je režiser s filmom veliko hotel. Gledalci smo pa le os- ■ Prav ot PraZn'h r0k ■čani tak°V° S° podobna srečanja izredno zanimiva; škoda, da je med Lo-o malo radovednosti (s prvotnim pomenom te besede!). Maš 50-letni jubilant. - na januarskem letnem zboru je logaški Pihalni orkester izrekel Ivanu Černetu posebno priznanje za 50 let aktivnega sodelovanja v godbi Leta 1930 je začel Černe kot trobentač, čez dve leti je bil izvoljen za tajnika, naslednji dve leti je služil vojaški rok v vojaški muziki, kjer je svoje glasbeno znanje v mnogočem dopolnil. Vse do začetka vojne je bil tudi kot organizator med najbolj aktivnimi člani godbe Med najbolj dejavnimi je bil tudi po osvoboditvi, ko je bilo treba čim prej obnoviti godbo. I godbo je vsa ta leta nastopal doma. daleč po Sloveniji, med Slovenci v zamejstvu, na tekmovanjih Kljub svojim 68 letom se vedno nesebično živi in dela za orkester, za uveljavitev or kestra, in tako tudi glasbene dejavnosti na Logaškem, verjetno najmanj, kar je lahko Ivan Černe rno poslanstvo, ki ga je opravljal dolgih 60 Jblja^eVlJA MLADIH GLASBENIKOV. - Društvo glasbenih pedagogov ,40-letnjc aV'a 'n No,raniske je pripravilo v počastitev 40-letnice vstaje r0v v Lo 6 Par,lzanskega glasbenega ustvarjanja IV revijo mladih glasbe-| šturjent 9atcu 4 rnarca 1981. V sporedu so nastopili učenci glasbenih šol Lk pred 9lasrjene akademije Med domačimi nasiopajočimi se je Polona laž D0|eS z violino. Marko Nagode, Iztok Rupnik. Slavko Kobal m lo-f'ek ritmi* V kvarte,u klarinetov. Danijel Klobučar z blok flavto, pa še od-|kov sta 0 'igurativne vzgoje ter Pihalni orkester društva mladih glasbe-irtke j* l Pnspevala svoj delež Posebna izjemnost revije je bil nastop ce-1e'istov f ne - Predsednik društva glasbenih pedagogov in pod-so oSpeg ZKo Logatec sta pozdravila hvaležne poslušalce in nastopajoče, ,s,0Pajof n° predstavili vsak svoj delež domiselno izbranega programa Vsi 'žnostna ln n'ihovi učitelji so prejeli za uspešno sodelovanje na reviji pri-d Priznanja Maš ejefial'u Plnalne9a orkestra je bv°ie neprecenljivo kultu PREŠEREN V NAŠEM ČASU? - Učenci Osnovne šole 8 talcev iz Logatca so skupno z mladinci 12. februarja pripravili zanimivo predstavitev življenja in dela našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Domiselno je z baletnimi vložki proslavo režiral Andrej Žigon in se tako logaškemu občinstvu predstavil tudi na področju režije Ob skromni udeležbi na tej prireditvi kaj lahko razmišljamo o Prešernovih stikih: »Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi«, ki so še tako prisotni v našem okolju. Predvsem zaradi slabega obiska so sklepne besede na tej proslavi vredne razmisleka, saj opredeljujejo naš vsakdan: »Narodova svoboda je z okrvavljenimi prsti iz kamnite zemlje izpraskana. Samoupravna in materialna dobrobit je pognala iz odrekanj, žrtev, trpljenja, smrti in nesrečnih življenj toliko Slovencev pred nami. Vendar nam svoboda in blagostanje ne dajeta pravice križem rok se s samovšečnostjo po trebuhih trepljati. Revolucija je nepretrgana, nima pečatnika s svečano vgraviranim datumom začetka in konca revolucije O tem nam govori dinamičnost razvoja našega družbenega vsakdana Toda človek ne živi samo od kruha. Socialna zunanja revolucija črpa svoje najbolj žlahtne moči iz človekove čustveno moralne in estetske, torej notranje revolucije. Vsestransko razvit, svoboden in ustvarjalen človek lahko le ob pomoči obeh revolucij zraste zunanje in notranje. Tej notranji, humano kulturni revoluciji se postavljajo danes na pot mnoge nevarnosti, kot: vsenaokrog mižeče samozadovoljstvo, strah v že zabetonirano šablonsko miselnost posejati semena osvežujoče novega, postavljašt-vo z brezosebno kramo in kičem, kopičenjem potrošniških ogledal in prestižne samohvale na račun resnične človekove sreče, brezobziren egoizem in samozavedenost, kurja slepota za vse, kar se kulturnega v bivalni sredini poraja, zabijanje mladega človeka v tla z zgolj prepovedujočimi vzgojnimi prijemi in težnjam tako ohraniti stolčkarski status quo. Prešeren je znal prisluhniti tudi našemu času, zato se ne spominjamo samo konca njegovega prepolnoobrodelega življenja, ampak se zavedamo splošno kulturnega dogodka, katerega kažipot stoji ob kolovozu v lepše, Dlemenitejše in humanejše bivanje« OB OTVORITVI RAZSTAVE LIKOVNIH SAMORASTNIKOV-Zveza kulturnih organizacij občine Logatec je ponovno podprla prizadevanje likovnih samorastnikov Logatca in omogočila razstavo njihovih del v času od 19. do 22. februarja. Težnje ZKO so bile poleg tega usmerjene tudi kadrovanju organizatorjev, ki bi logaškemu občinstvu lahko pripravili tudi razstave drugih slovenskih likovnih ustvarjalcev. Čeprav smo med razstavljalci pogrešali nekatera imena, pa lahko rečemo, da so obiskovalci poleg starih znancev Franca Musca, Mateja Pečenika in Viktorja Premka z velikim zanimanjem sprejeli tudi delo novega avtorja ing. Godine. Zares spodbudno je njihovo hotenje in občudovanja vredno, da najde delovni človek ob drobnih banalnostih vsakdana časa za tovrstno izražanje ... Morda je prav to največji impulz našim razstavljalcem, da so takšni, kakršni so V otvoritveni svečanosti so poleg recitatorjev Osnovne šole 8 talcev sodelovali tudi pevci Pevskega društva Logatec in prav ti so s svojim nastopom obeležili svečanost trenutkov otvoritve. Naši ustvarjalci - samorastniki so spet spregovorili in obogatili logaško kulturno življenje z novim likovnim trenutkom. A Ć. GLASBENI VEČER V ROVTAH. - Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom so tamburaši iz Hotedršice ter moška zbora iz Hotedršice in Dol Logatca igrali in prepevali v Rovtah. Vsaka skupina je nastopila s šestimi skladbami, gledalci in poslušalci so s prisrčnim in navdušenim aplavzom spodbudili k dodatkom vse tri skupine. Posebej odmeven je bil nastop tam-burašev, saj so skorajda posebnost v tem našem notranjskem prostoru- tovrstnih instrumentalistov ni od Ljubljane do Primorske Nastopajoči so se predvsem razveselili polne dvorane, kar ob zadnjih pevskih nastopih ni bilo ravno navada Verjetno gre za dovolj viden prelom v navadah gledalcev in poslušalcev v tej KS. Gledališka dejavnost ima večjo tradicijo in temu primerno vzgojeno publiko, pevstvo pa se na odru ni že dolgo pojavilo. Mislimo tisto domače pevstvo, zbor delujoč v Rovtah No, ob tem smo zvedeli, da se je začelo ponovno organizirati in da bo novi, ženski zbor prvič javno nastopil ob dnevu žena Navdušeno mu bomo zaploskali in ga spodbudili k nadaljnjemu delu. Jago »MARIŠA« NA VRHU - 21. dne februarja je gledališka skupina z Vrha, ki dela in snuje pod vodstvom režiserja Jakoba Kokalja, uprizorila gledališko delo češkega avtorja pod nazivom »Mariša«. Ta igra je sicer znana še pod drugimi imeni, morda je »Igra življenja« njen bolj pogost naziv Doslej so jo uprizorile že mnoge skupine; tako je bila na repertoarju rovtarske in šentjoš-ke, kar je še posebej zanimivo zategadelj, ker so gledalci lahko primerjali uprizoritveno raven med njimi. Iz mnenj po predstavi smo razbrali potrditev svojega, da je predstava zares dobro pripravljena in da je bila odigrana z dovolj tehtnosti in preudarka, vendar ji zato ni pohajala sapa: odvijala se je tekoče in dovolj suvereno. Gledalci so napolnili dvorano pred prenovljenim odrom v vrški šoli tudi naslednjega dne, ko je bila ponovitev. Lep uspeh in priznanje sicer ne tako številnega občinstva, kot doma, so doživeli na gostovanju v Žireh. Vendar bi veljalo še nekaj pošepniti na uho tem prizadevnim igralcem: nai se pokažejo tudi občinskemu središču, Logatcu. Zares bi bilo prav Mala LogaSke NOVICE PIHALNI ORKESTER V PUSTNEM CEREMONIALU. - Prvega dne marca so Cerkničani pripravili pustni sprevod. Živo in radoživo je bilo, pisano in veselo: maske, podobe iz nekdanjih dni in bajk, z množico čarovnic. Pokazali so se tudi cesar, njegov finančnik Gregor in baron Valvasor. Kar so povedali, je bilo bolj pikro kot humorno, kot pripomba enega izmed gledalcev na račun godbe: poglej jih, kako so veseli, ko enkrat ne igrajo na pogrebu! Organizatorji so opravili silno delo in uspelo jim je, Cerkničanom! Jago WWVWWVWWWWWWWVWWVWVWWWW Komisija za odlikovanja skupščine občine Logatec na podlagi 4. in 6. člena statuta občine Logatec (Ur. list SRS št. 3/78), odloka o priznanjih občine Logatec (Ur. list SRS št. 6/79) in pravilnika o podeljevanju priznanj občine Logatec RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LOGATEC »12. SEPTEMBER« Na podlagi določil odloka o priznanjih občine Logatec podeli skupščina občine na slavnostni seji 12. septembra največ 5 priznanj organizatijam združenega dela, samoupravnim skupnostim, društvom, družbenim organizacijam in posameznikom za njihovo večletno ustvarjalno delo in pomemben prispevek k razvoju samoupravnih socialističnih odnosov, za njihove dosežke na področju gospodarskih ali družbenih dejavnosti v občini Logatec. Razpis za podelitev priznanj traja od 1. marca 1981 do 15. maja 1981. Predloge za podelitev priznanj pošljejo predlagatelji v razpisnem roku na skupščino občine Logatec - komisija za odlikovanja. Predloge za priznanje lahko podajo samoupravne organizacije oziroma skupnosti, družbeno-politične organizacije, društva in drugi. Predlogi za podelitev razpisanih priznanj morajo biti pismeni in utemeljeni. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC Komisija za odlikovanja A/WWS/WvVv\VMWWyWWy^ Nove knjige v logaški knjižnici Tekmovanje v veleslalomu v Hotedršici 1. III. 1981 Ker nam je letošnja zima nasula obilo snega, ni manjkalo večjih pa tudi manjših krajevnih smučarskih prireditev. Tako so zadnje dni v februarju navdušeni smučarji in organizatorji pripravljali na Ravniku progo za tekmovanje v veleslalomu. Kljub temu, da krajani niso bili dovolj obveščeni o tekmovanju, seje v nedeljo do 14. ure ob progi zbralo kar precej tekmovalcev vseh starostnih skupini in tudi gledalcev. Tako smo lahko začeli s tekmovanjem. Prvi so se med vratca zapeljali cicibani, mlajši pionirji (od 1. do 4 razreda), ženske ni tekmovalci v starostni skupini nad 30 let. Imeli so krajšo in ne preveč težavno progo. Med cicibani je bil najhitrejši Janko Moroz, med mlajšimi pionirji Boštjan Rupnik, pri ženskah Ivanka Brenčič in med tekmovalci starejšimi od 30 let Konrda Merlak. Za njimi so se na štartnem mestu zvrstili starejši pionirji (od 5 do 8. razreda) in tekmovalci v starostni skupini od 15 do 30 let. Ti so imeli daljšo in težavnejšo progo. Probleme jim je povzročal predvsem mehak sneg in strma proga. Zaradi tega je bil izpad tekmovalcev, predvsem v drugi vožnji, precejšen. Rezultati pa so bili naslednji: najhitrejši pri starejših pionirjih je bil Bogdan Markič, med tekmovalci v starostni skupini od 15 do 30 let pa Silvester Pivk. Kljub hladnemu in neprijaznemu dnevu je bilo čutiti pristno vzdušje med tekmovalci, pa tudi gledalci so z navdušenjem spremljali tekmovalce na poti proti cilju. Na koncu so se najbolj navdušeni pomerili še v smuku, kjer je bil najhitrejši Aleksander Petkovšek. Najboljšim je predstavnik KŠD Hotedršica podelil priznanja. Obenem velja pohvaliti organizatorje, ki so pripravili tekmo in s tem pripomogli k še večji športni aktivnosti v naši krajevni skupnosti. Tako je bila ta tekma nov dokaz, da imamo vedno več navdušenih in tudi dobrih smučarjev Mojca Vavken ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata JANEZA ŽAKLJA iz Žužemberka se iskreno zahvaljujemo delavcem KLI Logatec za darovano cvetje, pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Marija, hčerka Marjanca, sin Marko, mama, bratje Jože, Matevž, Tone z družinami ter ostalo sorodstvo Družabni romani Gltlca Jakopin: Veronika Katja Špur: Ljubezen je bolečina Balada o divjem mleku Marllvn French: Ženske F. Chrlstlane: Mi, otroci s postaje Zoo IZ ZBIRKE Nobelovci Boris Pastrnak: Kratka proza Carl Heidenstam: Karlinci Albert Camu8: Mit o Sizifu J. Echegarav: Blaznost ali svetost Druga svetovna vojna - spomini Saša Božovlč: Tebi, moja Dolores Franc Šetinc: Aktivnost Življenjepisi Titova poslednja bitka Orianna Fallacl: Neki človek PSIHLOGIJA Tonv Buzan: Delaj z glavo Fantastika Stanislavv Lem: Seneni nahod Kurt Vonnegut: Mačja zibka Pesmi Pesmi partizana Cirila Lojze Krakar: Poldan Knjige za otroke Anton Ingolič: Velika stavka France Fllipič: Slava Klavora Ive Šubic: Tiskarna Urška 14 MIha Mate: Padala so zatemnila sonce Janez Kajzer: $tirje srečni možje Zdravniki v stalni pripravljenosti za čas od 16. 3. do 20. 4. 1981 Od 16 3. do 23. 3. Od 23. 3. do 30. 3. Od 30. 3. do 6. 4. -Od 6. 4. do 13. 4. -Od 13. 4. do 20. 4 - dr. Rakuš, tel. 741-213 - dr. Čalič, tel. 741-559 dr. Skvarča, tel. 741-235 dr. Rupnik, tel. 741-471 dr. Rakuš, tel. 741-213 Stalna pripravljenost traja med tednom od 20 ure do 6. ure, za konec V pa od sobote od 20. ure do ponedeljka do 6.30 ure. Čez dan obiskujte Wiči no ambulanto. p o, Razpored C; stalne pripravljenosti in dežurstva veterina^ službe za območji občin Logatec in Vrhnika mesec april 1981 Anton Gornjak, dipl. vet., Vrhnika, Ljubljanska 1. Od 30. 3. do 6. 4. tel. 51-023 Od 6. 4: do 13. 4. - Ivan Kobal, dipl. vet., Logatec, Titova 7, tel. 741 -2V Od 13. 4. do 20. 4. - Ivo Klavž, dipl. vet, Vrhnika, Klis 6, tel. Od 20. 4 do 27. 4. - Anton Gornjak Od 27. 4. do 4. 5. - Ivan Kobal Razpored f umetnega osemenjevanja h a i Od 1. 4. do 30. 4. - Vinko Ružič, kmet. teh., Logatec, Notranjska 51, tel 'h,, območje SO Logatec) ln* Od 1. 4. do 30. 4. - Zlatko Sodja, vet. teh., Ljubljana, Bratov Učakar 57n,h •rei Vodja enote Ivan Kobal, dip11(lv pela so nam tolminska dekleta ln logaški fantje A§keras*'tev kulturnega praznika, obletnic rojstva Frana Levstika, Antona 4rj.|et a' obletnici smrti Josipa Jurčiča, Simona Gregorčiča in v počastitev skUpnn'Ce vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti je Logaški oktet v Narort2 dek'isk'm oktetom Gimnazije Tolmin priredil 21. februarja koncert |0ri dfiem domu v Logatcu. Gosta večera sta bila Gita Vončina in Miha Ba- P(-vSke° Je v skromnih in nestrokovnih besedah predstaviti mit in lepoto te ^'Sor. .pr,red'*ve, vendar smatram, da so se pevci sami izvirno predstavili z ™rc'cevimi verzi: lri Sel ter da od sela bom do sela 9oslim svojim pel glasno, Pesem bo duhove vnela, Srca vžgala bo plamno. ^rnube5ede se posebno veljajo za dekliški oktet iz Tolmina, ki se je logaš-svoirj .°bcinstvu predstavil prvič. In kot je Gregorčič, goriški slavček, ki je s Vi Množičnost na smučarskih tečajih Letošnjo zimo, ki je Notranjsko in seveda tudi Logatec obdarila kar z velikimi količinami snega, smo za naše razmere dela (veliko število članov PZ se vozi na delo ali v šolo izven Logatca) kar dobro izkoristili. V sodelovanju z osnovno šolo smo organizirali t.i. šolo v naravi. Ker pa imamo idealne pogoje za vadbo vseh treh smučarskih panog (teki, skoki, alpsko smučanje), smo najprej izvedli anketo tako, da se je vsak učenec lahko odločil za tisto panogo, ki ga je najbolj veselila. Poleg tega pa smo v zimskih počitnicah organizirali tudi tečaje za učence, ki niso bili zajeti v šolo v naravi ter tečaje za odrasle, tako da smo letos naučili smučati 455 tečajnikov. Na vseh tečajih je bil ob zaključku izveden tudi preizkus znanja z mednarodnim testom, kar je velika večina tečajnikov sprejela z navdušenjem, pa tudi vaditelji in učitelji, ki so vodili vrste, so dali »od sebe« več, kot bi morda sicer. To bi bilo v kratkem poročilo o delovanju PZ-Logatec. Tudi osnovna organizacija Vrhnika je izvedla tečaje smučanja, v katere je bilo vključenih okoli 1000 tečajnikov vseh starosti. Morda velja omeniti še to, da je pri izvedbi tečajev sodelovalo okoli 80 % vseh članov PZ-Logatec, tako da smo z aktivnostjo članov kar zadovoljni. Na koncu obveščamo še vse ljubitelje hoje in teka na smučeh, da imamo stalno vzdrževane tekaške proge, dolžine 3,5 in 7 km. Za področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Logatec Martin Kreč 'iirn'|Sko pesmijo dramil in še vedno drami naše pevce, so tudi gostje s e) lrično izbranim programom navdušili zbrano občinstvo. Čeprav se ' v oktetu menjajo, pa je njihov program pod skrbnim vodstvom prof NotTdniSki re Cl 'asu n;.^rnente-Kojič izvenel tako ubrano in občuteno, da se je dvorana v ,i|nov?i"10ve9a izvajanja zavila v tišino in eno samo pričakovanje pesmi iz "Wladih 9rl ^0 1 °k'et je svojemu letošnjemu programu priključil tudi črnsko du-n6stj sPesem ln tako ponovno dokazal, da je izredno vpet in sposoben pre-fevcev°JO Pesem v širši slovenski prostor. To dokazujejo tudi uspehi naših '^"stri ne samo * 'em večeru, saj je oktet le dan prej snemal z okteti lesne C' Vstaj p'°^co partizanskih in revolucionarnih pesmi, posvečeno 40-letni-ySeh p lu9oslovanskih narodov. Njihov pevski uspeh izhaja iz trdega dela Ss°1eiQCeV' zlast' pa Marcela Štefančiča, ki oktet običajno vodi, in seveda, S|9vi| i0^an'em umetniškega vodje Tomaža Tozona. Letos v jeseni bo oktet ^žrjj0 , etnico svojega dela in že njihovi pevski dosežki na tem koncertu i Wi%|' ak° se pevci že sedaj vestno pripravljajo na ta dogodek. 'ustver)° k°ncertu naših pevcev in gostij so sicer zelo različni, odvisni od 3eVcj, °dzivnosti posameznika. Kljub vsemu pa lahko rečemo, da so tako 'Pevel solisti v posameznih pesmih dali mikavnosti tega večera svoj pri-1 Ki pokal So rj' Vel'a še recitatorja Miha Baloha, ki nam bo ostal nepozaben prav s "ogrjj^dstavitvijo Zdravljice in bo lahko našim recitatorjem vzor, kako je ,riČ|jiVo !Ud' to|ikokrat ponovljeno recitacijo predstaviti svojevrstno in pre-°tri6ga n ,ako je dvorana z bučnim ploskanjem nagrajevala izvajalce ce-fci 0t:)sPro9rama in pričakujemo, da nas jesenska predstavitev ob 10-let-°Ja Logaškega okteta ne bo razočarala. A. Č. se bo prav gotovo odrazil tudi ob jubilejnem srečanju v jeseni. ^^^^^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Smučarski klub Logatec, alpska sekcija, je priredil 15. februarja 1981 tekmovanje za Notranjski pokal v veleslalomu za cicibane ter slalom za vse ostale kategorije. V odlični organizaciji in lepem vremenu se je tekmovanja udeležilo okorog 300 tekmovalcev iz Postojne, Vrhnike, Pivke, II. Bistrice in Logatca, ki so tekmovali tudi za »jugo« točke. Izven konkurence so nastopili tudi tekmovalci Rudarja iz Idrije in ETE iz Cerknega. REZULTATI VELESLALOM clclbanke: 1 Darja Možina 35,33 Vrhnika, 2. Eva Šuš-taršič 36,04 Pivka, 3. Špela Kukec 38,83 Vrhnika; cicibani: 1 Janez Maček 34,33 Logatec, 2. Janez Barbo 34,38 Vrhnika, 3. Uroš Jereb 34,81 Logatec. SLALOM ml. pionirke: 1 Regina Suhadolc 1.16.27 Vrhnika, 2. Mojca Soklič 1.24.98 Vrhnika, 3. Tadeja Stegelj 1.25.07 Postojna; ml. pionir- ji: 1. Jernej Kraševec 1.15.16 Vrhnika, 2. Jure Rot 1.17.86 vrhnika, 3. Peter Gašperič 1.18.99 Snežnik; st. pionirke: 1 Barbara Verbič 1.20.21 Vrhnika, 2. Blanka Filipič 1.20.24 Rudar, 3. Vanda Gostiša 1.23.57 Rudar; •t. pionirji: 1 Sašo Hatlar 10563 Rudar, 2. Tomaž Peternel 1.06.34 Rudar, 3. Matjaž Baje 1.12.55 Vrhnika; ml. mladinke: 1 Darja Garafolj 1.16.92 Vrhnika, 2. Špela Habič 1.20.81 Postojna, 3. Mojca Ferjančič 1.28.87 Postojna; ml. mladinci: 1. Borut Bilaž 1.07.26 Postojna, 2. Marko Ogrič 1.08.36 Rudar, 3. Tomaž Lukančič 1.11.94 Logatec; st. mladinke: 1 Lea Šircelj 1.34.36 Snež nik, 2. Mojca Habič 1.43 47 Postojna, 3. Polona Telban 2.29.18 Vrhnika; st. mladinci: 1. Renato Ogrizek 1.02.48 Postojna, 2. Miloš Nagode 1.03.88 Rudar, 3. Tomo štufler 1 09.13 Vrhnika. Drago ARHAR Slalom na širokih njivah Na startu letošnjega občinskega tekmovanja v slalomu se je zbralo kar 111 tekmovalcev Tekma se je odvijala v soboto 7. 2. 1981 popoldne. Številni starši in ostali gledalci so še povečali tekmovalno vzdušje Organizatorjem je žal ponagajala merilna naprava, zaradi tega je drugi tek odpadel. Proga ni bila pretirano zahtevna, izpad pa je bil za slalom nekako normalen, na koncu je bilo uvrščenih 61 tekmovalcev REZULTATI: CICIBANKE: 1. Urška Cormino, 2. Polona Čuk, CICIBANI: 1. Janez Maček, 2. Uroš Jereb, 3. Primož Tollaz-zi; ML. PIONIRKE: 1. Janja Čuk; M. PIONIRJI: 1. Matjaž Mesec, 2. Boštjan Cuznar, 3. Primož Cuznar; ST. PIONIRKE: 1. Tanja Drašler, 2. Anita Rožmanec; ST. PIONIRJI: 1. Matjaž Trpin, 2.-3 Janez Mlinar, 2.-3. Milan Kogovšek, ML MLADINCI: 1 Matjaž Mihevc, 2. Tomaž Lukančič, 3. Vladimir Verbič; ST MLADINCI: 1. Silvo Pivk; ČLANI A: 1. Slavko Treven: ČLANI B. 1. Martin Kreč, 2. Anton Merlak, 3. Niko Glavatovič. Tomaž Smrtnik ZAHVALA Ob boleči izgubi moža in očeta JOŽETA BRUSA se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in spremljali pokojnega na zadnji poti. Žalujoči, žena Jerica in vsi njegovi Lo&afike NOVICE vabimo vas Zapis o filmih v aprilu naj najprej pričnem z odličnim jugoslovanskim filmom PETRIJIN VENEC, ki je na lanskem puljskem festivalu požel največja priznanja. Predvsem je presenetila odlična Mirjana Karanović v vlogi mladega nepismenega podeželskega dekleta, ki jo spremljamo v predvojnem, vojnem in povojnem času. Vsa tragika resničnosti in sanj prerašča v neuničljivost in zmago Človeka. Film posvečamo osrednjemu praznovanju 40. obletnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, kakor tudi jubilejni ustanovitvi OF. Tudi film NEUSTRAŠNI obravnava vojno tematiko. Prihaja iz ameriške produkcije, zgodba pa govori o največji tajni operaciji druge svetovne vojne - o pogajanjih med zavezniki in Tretjim rajhom tik pred razsulom nemškega vojnega stroja. Film akcije in napetosti. Med spektakli prihaja končno v logaški kino tudi že napovedani METEOR, ki smo ga morali pred dvema mesecema iz tehničnih razlogov odpovedati. Imenitna igralska zasedba, nekoliko bolj krhka zgodba, vendar vse skupaj solidno izdelana zgodba iz serije katastrof. Na Zemljo pada del ogromnega meteorja. Človeštvo trenutno pozabi na politična nasprotja in s skupnim znanjem in tehniko poskuša uničiti grozljivo nevarnost. Če jim uspe - o tem seveda ne gre govoriti. Film kajpak spada med znanstveno fantastične spektakle in zato lahko pričakujemo vse mogoče. Med komedijami moram najprej omeniti italijansko KO BOTER PLAČUJE. Spet garnitura igralcev, ki nas bi morala pritegniti v kino. Zgodba pa je parodija na filme o mafiji, iz katere se v resnici seveda ne gre norčevati, če pa to počno Italijani, se jim pač nasmejmo. Življenje nerodnega advokata v okolju neapeljske mafije visi ves čas na nitki. Posebno imenitna sta lika dvojčkov-mafijcev, ki kot prava Siciljanca poživita dogajanje. Dovolj zabave za vsakogar. Snega imamo že vsi dovolj. Zato že nekoliko smešno zveni naslov VSI GREMO NA SMUČANJE. Ta francoska komedija se pričenja sicer v Afriki, na Slonokoščeni obali, kjer se je pričelo prijateljetvo med osmimi dopustniki. Naslednje leto pa so kopalne obleke zamenjali s smučarsko opremo v Val dlseru. Film je nekakšna kronika njihovih srečanj — veselja in razočaranj. Med akcijsko naravnanimi filmi omenimo najprej SEDMERICO, film o obračunu dveh tolp iz podzemlja. Okolje je dovolj eksotično, na Havajih. Dobra kriminalka je tudi film CHARLIEJEVO MAŠČEVANJE. Agentu lokalne policije v Ameriki uspe česar tudi FBI ni rešil. Akcija in napetost se odvijata od Amerike do Evrope. Seveda je Charles Bronson neusmiljeni detektiv. V aprilu se seveda pojavi tudi karate film. Nič posebnega. Toda balet vzhodnjaških veščin ima tudi svojo publiko. Primož Sark Logaške novice - glasilo SZDL občine Logatec Predsednik izdajateljskega sveta Franc Jerina. Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Primož Sark Številka žiro računa 50110-678-87486 Tisk Šolski center tiska in papirja, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov. Filmski spored za april 3. -5. ameriški znanstveno fantastični METEOR, režija R Nea me, glavne vloge S. Connery, N. Wood, H Fonda, T. HO1 ward, K. Malden 4. -5 ameriška kriminalka CHARLIEJEVO MAŠČEVANJE, r. S. Rosenberg, gl. vi. C. Bronson, J. Ireland, R. Steiger 7. francoska komedija BEG S PLOČNIKA, r. R. Duvall, gl i Miou-Miou, M Schneider 10. -12. hongkonški avanturistični NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCEA LEEJA, r. T. L. Po, gl. vi. L. H. Lung, K. Feng 11. -12. italijanska komedija KO BOTER PLAČUJE, r. S Corbuc- ci, gl. vi N. Manfredi, P. Stoppa, U Tognazzi 14. avstralska kriminalka NENAVADEN ROP, r B Beresford, gl. vi T, Donovan, E. Devereaux 17. -19. italijanski western LJUBEZEN IN KROGLA, r. M. Helman, gl. vi. J. Agutter, F. Testi, VV Oates 18. -19. ameriška kriminalka SEDMERO, r A. Sidaris, gl vi. fl Neil, S Kendall 21. francoska komedija VSI GREMO NA SMUČANJE, r. P Leconte, gl. vi. J. Balasko, G. Jugnot 24. -26. angleški akcijski NEVARNI PREHOD, r J. L Thompson, gl vi. A. Ouinn, J Mason, P Neal, C. Lee 25. -26. ameriški vojni NEUSTRAŠNI, r P Carter, gl. vi. M YorK, D Niven, B. Hernshlev 28. jugoslovanska vojna drama PETRIJIN VENEC, r. S. Karanović, gl. vi. M. Karanović. M. Niknlić P Vnjisić 1 RAZNAŠALCU.DELA Logaški raznasalec dnevnika imel najraje bi le bralce tednika SUBJEKTIVNE NAPAKE Iz živalskega sveta Zalaia pes če mu na repek stopiš Iz Človeškega sveta Če subjektivne krivde se pri stanovanjski lotiš, spoznaš takoj, kako se subjektivno motiš MEGLENO GRADIVO Kdor |e zmogel prebrali gradivo k 2 in 5 točki dnevnega reda za 32 sejo skupsc*1* obCine Logatec, je fenomen Kdor pa tega ni zmogel. |e pravšn|i za sodelavca l0' gaftkih bodic (P S Gre za 26 povsem nečitljivih listov x koliko izvodov') |J.8! Čir, i i It Slo in i by( Hlr Sl0 \ ust, iinii list, »to 9at, 9ra( UP, *«, tat, hi Vilo kot UGANKA Luknjica pri luknjic, pa vendar (Tovarniška cesta v Logatcu) PRETRES MOŽGANOV Tovarniška cesta od KZ do KLI |e tako baročno umetniško splužena. da je račun«' nik KLI dobtl pretres možganov, ko se je le enkrat peljal po njej Sreča, da imamo ljudje manj občutljive možgane »t6| I« bi K "9r,i hvi, Hi K0IS Oktc 'H PREŠERNOV DAN V ROVTAH TAKO IN DRUGAČE Moftki pevski zbor m mladi tamburaši iz HotedrSice so Sli občinstvu v kultuf1* domu v Rovtah do srca Prt zakuski v gostilni pri Rezki pa se mi je gospa Šefinja M letno sprehodila po srčnem potrpljenju Veselo neškodljiv pnsedem k prijateljem, povsem, ki so me rade volje posadili m**'' se. ko ... »Prosim, da zapustite sobo za goste, ker strežemo samo zaključeni družbi!« »Kateri pa je tisti ključ, s katerim nas morete drugega pred drugim zaklepati?" presenečeno pogledal Gospa Šefinja pravega ključa ni in ni uspela najti Ampak nič ni pomagalo Ko sem od sobe za zaključeno družbo jemal slovo, sem se prepadeno ozrl po s*"1 in se nad sabo zamislil: -Saj se ti je zmeSalo, Drejc Brez kravate si upas s prijatelji iz konfekcijske sobe m peti Brez kravate si upas obračati na glavo PreSernove verze da le petica da M sloveče, da človek toliko velja kar plača 132 let po Prešernu si kaj takega Pfl vosčiS - zidano voljo za kravato .zatavsati!?- Drejc Epikurelc 11