Moč paragraf ov in kultura. (IstraJ Pod tem naslovom je priobčil cenj. »Učiteljski Tovariš« v 8. štev. razpravo, ki ima dober namen pomoči, da bi se izboljšal šolski obisk in napredek. Predmet ie znamenit in uvaževanja vreden, da moramo biti Goriškemu hvaležni, ker je izprožil javno razpravo o tem. Dovolil bo, da izrečem tudi jaz svoje mnenje s posebnim ozirom na istrske razmere. Ako prav razumem, je Goriški mnenja, da bi se obisk in napredek v šoli izboljšata s tem, da bi se določilo z zakonom, da so vsi analfabeti dolžni služiti eno leto več v vojaški prezenčni službi. Sam navaja tehtne vzroke proti, a jih tudi pobija. Jaz bi rekel, da bi določba o 41etnem vojaškem službovanju imela glavno hibo v tem, ker bi žadela samo dečke in ne tudi deklic. Kaj pa z deklicami? One bi lahko izostale iz šole. ker so gotove, da ne bodo vojakinje. Naš kmet je že tako onega starega mnenja, da ženski ni potreba niti čitanja. In vendar pravi slovenski pregovor: »Zena drži hiši tri vogle.« Francoski cesar Napoleon I. je rekel: »Dajte tni dobrih mater in svet vam preobrazim!« Gotovo ne bodo dobre gospodinje in dobre matere one ženske, ki so neizobražene. zato mora biti naša sveta dalžnost, da se uredi obisk ljudske šole tako. da lahko dobe in ne le lahko« ampak morajo dobiti tudi ženske vsaj ono izobrazbo, ki jim jo lahko poda ljudska šola. Nekateri so tnnenja, da bi se pobil analfabetizem, ako bi se dalo volilno pravico sarno onim, ki znado pisati in bratl. Tudi s to določbo bi se zadelo pri današnjih razmerah samo moške; zakaj države se odločno branijo dovoliti volilno pravico ženskam. Ali ne vidimo, s kako vztrainostjo se borijo zato na Angleškem sufragetke in vendar do danes brez uspeha? Italija je imela do novejšega časa volilni zakon. da niso smeli voliti analfabeti, a analfabetizem je vendar le rastel in cvetel. Najbrž je bilo to povod, da je dala volilno pravico tudi analiabetom. Te male poteze nam kažejo, da pobija analfabetizem le dobro urejena in vzdrževana ljudska šola. Avstrijski Ijudskošolski zakon je kolikortoliko dober, in šola, ki bi bila urejena strogo po tem zakonu, bi gotovo dosegla svoj namen. Zadalo se ji je prvi in občuten udarec s tem, da se je skrajšalo šolsko dobo z osmih na šest let, ker nadaljevalni tečaji imajo tako maihne uspehe, da se jih ne more upoštevati. Res so bili izgovori, da potrebuje kmet otroke od 12. leta naprej pri svojem delu. Ta i_govor je tako neresničen, da mu nihče ne veruje. Le poglejte v Istro. Tam poreče kmet, da so taki otroci prešibki za kopanje, a druga dela, poreče, je treba tako previdno opravljati, da se jih ne sme zaupati takim otrokom. Meni se zdi, da je bil drug povod za skrajšanje šolske dobe. § 59. drž. šol. zakona določuje, da se jma povsod ustanoviti ljudska šola, kjer izkaže povprečnica petih let 40 otrok. Štejmo vseh 8 let in videli bomo, da bi morala imeti skoraj vsaka vas svojo šolo, a vse naše enorazrednice bi se morale razširiti v dvorazrednice, in dvorazrednice in večrazrednice bi morale dobiti vsaj še po en razred. Tega ni potreba, ker se ne šteje otrok dveh le^. To je pravi vzrok za skrajšanje šolske dobe in ne kmetiško delo. Res je, da doloeujejo zakoni ter šolski in učni red, da morajo otroci doseči predpisano znanje, ako hočejo biti deležni te olaišave, a tega se nihče ne drži. Kadar dovrši otrok dvanajsto leto, ga puste v nadaljevalni tečaj, ne oziraie se na to, ali zna kaj ali ne zna nič. Tako dela večina učiteljstva in tako delajo šolske oblasti. zato pa 3e mnogo otrok in staršev, ki so mnenja, da je dovolj, ako otrok 6 let pohaja šolo in to tudi, če se popolnoma nič ne uči. To bi ne smelo biti. Tu bi morala nastopiti moč paragrafov. Pred vsemi mi je navesti 2. odst. § 21. drž. zakona z dne 2. maja 1883., ki pravi: »Izstopiti iz šole sme učenec vendar samo takrat, kadar zna najpotrebnejše, kar je zapovedano za ljudsko šolo, namreč: vero, brati, pisati in računati.« Iz tega .je razvidno, da odpadejo vse druge olajšave za onega, ki se ni naučil zgoraj rtavedenih predmetov. K temu je določilo ministrstvo v šolskem in učnem redu 2. odst. § 95. sledeče: »Deželno šolsko oblastvo naj z ozirom na učni načrt določi. katere vednosti v teh predmetih je šteti za najpotrebnejše.« Naš deželni šolski svet je v svojem odloku z dne 31. avgusta 1906, št. 2420, določil sledeče: »Kot najpotrebnejše vednosti v čitanju, pisanju in računstvu je smatrati one, ki so določene v učnih načrtih za Primorsko, kot učni smoter za 6. šolsko leto razdeljene enorazredne ljudske šole.« Da nam bo umljivo, moramt) navesti, kar predpisuje iz teh predmetov, primorski učnl načrt, t. j. čitanje: »Gladko in dobro čitanje, pojasnevanje besed in tvarine; pripovedovanje vsebine in raZvrstitev misli v berilih. Učenie na pamet.« —' Pisanje: »Dovrševanie v pisavi. Rimske številke.« — Računstvo: »Po krajevnih razmerah in prihodnjem poklicu učencev naj se gleda posebe na kmetijske, obrtne in pri deklicah na gospodinjske račune. Merjenje in računanje ploskev in teles.« Kakar da bi bil vedel minister. da bodo nekateri otroci in njih starši malomarni, je določil v 1. odst. § 99. šolskega irt učnega reda: »Ako sklene učiteljska konferenca, da otrok ne ustreza zahtevam državnega zakona o ljudskih šolah, je izročitev izpričevala opustiti. Otrok je dolž^n nadalie hoditi v ljudsko šolo,« t. j. čez^ štirinajsto leto svoje starosti. In § 100 določuje, da je izročiti odhodno izpričevalo le onim otrokom, ki jih spozna kraina učiteliska konferenca, da so duševno nezmožni; torei ne onim, ki niso napredovali zaradi svoje malomarnosti ali zaradi nerednega obiska šole. Teh paragrafov bi se, moralo držati vse učiteljstvo in šolske oblasti, in izboljšal bi se obisk šole in napredek. To pa se danes ne godi in le redek učitelj je. ki se zaveda v tem ozir» svoie dolžnosti, a je zaradi tega še on pre- ganjan, ker mu njegovi tovariši s svojo malomarnostjo podkopujejo in uničujeio ugled. Tudi šolske oblasti se ne drže teh zakonitih predpisov, in radovedni smo, katero izpričevalo izdasta oni nadučitelj in okrajni šolski nadzornik tistim otrokom, ki sta jih oproščala od šolskega obiska že iz 5. šolskega leta, ne oziraje se na tr>, ali znajo predpisane vednosti? Odpustnice n_, ker niso dosegli predpisanega znanja, a odhodnice tudi ne, ker nisa slaboumni, lahko bi bili dosegli predpisane vednosti, ako bi bili še 3 leta obiskovali šolo. Vem, da poreče Goriški, s tem bi se res pobijalo analfabetizem, a kako pripraviti otroke, da bi obiskovali šolo še čez šol. dobo, ko je niti v času te ne obiskuje redno? Tudi jaz nisem prijatelj prepogostemu kaznovanju; zakaj prepričanja sem, da naj se kaznuje, čim manj je mogoče, a vendar kadar je kazen neobhodno potrebna. naj se jo tudi rabi. Marsikoga je že izmodrila pametna, primerna in o pravem času porabljena kazen. Ravno tako je tudi tukaj. Ako starši ne spoštujejo in slušajo šolskih zakonov in predpisov, se ne morejo izogniti in odtegniti zato določeni kazni. Kaznovati se mora koj o pričetku šolskega leta in ne šele proti koncu. Kaj mi pomaga, ako pride otrok v šolo šele zadnje mesece šolskega leta, ko je že toliko zaostal, da ne more slediti skupnemu pouku? § 5. istrskega dež. zakona z dne 31. julija 1895., št. 18, daločuje. da se ima kaznovati starše, ki ne vpišejo svojih otrok pravočasno, z gjobo 10 do 50 K, a § 8. določuje kazen onim, ki jih ne pošiljajo redno v šolo med letom vsak mesec, do 10 K. To bi se moralo redno vršiti in kazni koj iztirjati, pa bi se starši ne izgovarjali z ničevimi izgovori, kakor n. pr.: »Moj otrok je velik, ne bo hodil več v šolo.« Tega se ne drže šolske oblasti. One, če je otrok tudi lOkrat v letu naznanjen, ne kaznujejo nikdar več kot z 2 K, in še te kdaj izterjajo? Jaz vem za slučaj. ko so tirjali očeta za šolsko kazen zaradi nerednega obiska njegove hčere, ko je bila ta hči mati že dveh otrok. Taka kazen res ni imela drugega uspeha, kot da je dražila proti učiteljstvu ljudske šole. Seve, da bi redna vršitev teh paragrafov provzročila mnogo dela in sitnosti šolskim oblastem. a gospodje. ki ne marajo delati, je najbolje, da puste službo in gredo; zakaj čudno je, ako se predsednik okrajnega šolskega sveta bolj zanima, ali imajo psi nagobčnike, kakor zato, ali hodijo otroci v šolo. Ako bi se vršilo po mojem mnenju zgoraj navedene paragrafe, bi se pomnožiio število šolskih otrok. tako da bi bilo potreba natančno vršiti § 11. drž. šol. zakona in bi se ne_smelo dovoliti, da postavljata deželni šolski svet in deželni odbor razne ovire. Res je, da bi porabilo ljudsko šolstvo nekoliko več denarja, a je tudi res. da bi donašalo veliko boljše uspehe. Ljudskemu šolstvu je dala država drugi udarec s tem, da }e pustila, da vrše dežele § 55. drž. zakona samovoljno, kakor jim ljubo. S tem je pahnila ljudskošolsko učiteljstvo naravnost v mizerijo. Učiteljstvo je polno življenjskih skrbi in prisiljeno, ali gladovati ali si iskati postranskih zaslužkov, da reši sebe in svojce najbednejšega. Pomislimo sedaj — ali je človek tako izmozgan in poln skrbi, sposoben zbrati svojega duha in poučevati s pravim veseljem in vnemo? Kdor ima le še kaj razuma in srca, mi bo priznal. da to ni mogoče. In če nima učitelj zbranih svojih misli in če ne more učitelj poučevati z veseljem in zanimanjem, kako naj otroci zbero svoje misli ter naj slede pouku z veseljem in zanimanjem? In kako naj se prejme to učenje otrok za njih vse življenje? Ne, tak pouk }e raztresen. kakor je učitelj raztresen zaradi življenjskih skrbi in postane le prekmalu površen ter kmalu izgine, tako da otroci po par letih pozabiio, kar so se učili v šoli in so kmalu zreli analfabeti. Če hoče država znižati odstotek analfabetov. naj sama poseže vmes in reši Ijudskošolsko učiteljstvo bednega stanja. To so moje misli, a nikakor ne mislim. da so najpopoinejše, zato upam, da se bo oglasil še kateri tovariš in priobčil svoje mnenje o tej zadevi.