Št. 139 V Ljubljani, petek dne 21. junija 1918 Leto II. NAPREJ : m IM socialni Male stiante: Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9-—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40-—, za ostalo tujino in Ameriko K 48—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poStnine proste. Posamezna Številka 14 vinarjev. Razredni boj v ruski vasi. Pri opazovanju socialne preustrojitve, Tei se dogaja Pod zunanjo obliko organizacije sovjetov na Ruskem, je v zapadno-evropskem časopisju skoro popolnoma pozabljen činitelj, k'i daje takorekoč podlago in pravico . vsej prcustrojitvi — to je ruska vas. Očividno se tu pojavlja le revolucionarna vloga mestnega proletariata, ki koncentrira v svojih rokah politično moč, in stremi po tem, da preustroji vse panoge uprave in gospodarstva po svoji volji. O razmerah na deželi, ki je vseld ločitve industrije bogatih obrobnih ozemelj in državnih delov dobila še večjo veljavo, kakor dosedaj, vemo le prav malo. Dejstvo, da se je »socializiranje« zemlje uveljavilo in da so se ustanovili povsod v vaseh »sovjeti«, t. i. sveti kmetskih odposlancev po vzorcu mestnih delavskih 'n vojaških svetov, nam ne daje nobenega jamstva za 'esnično vsebino socialistične preustrojitve na deželi. (JOtov upogled v te razmere nam dajejo najnovejši r:| zglasi v boljševiških časopisih, ki se pečajo s tem problemom ruske revolucije. V svojem programatičnem govoru v seji delavskega in kmetskega sveta v Moskvi sc je izrazil sodrug Ljenin o tej točki takole: Imamo zelo nevarnega sovražnika, nevarnejšega kakor mnogo odkritih protirevolucionarjev. Ta sovražnik je trenutno gibanje malega posestnika, prepojen z mislijo: »Vzemi kar dobiš, in ne brigaj se dalje za ničesar!« Ti mali vaški oderuhi, posestniki in bajtarji pravijo: »Bili smo vedno tlačeni in tepeni, zakaj naj bi tedaj zamudili tako ugoden trenutek?« Ta pojav nudi resno nevarnost, iri če jo ne odpravimo, ni mogoča zmaga. Malomeščanski elementi nismo premagali. Položaj razdejane, izčrpane dežele, ki je bila vsled korakanja zgodovine prva na pozorišču svetovne revolucije, je silna težaven in poteptani bomo, če se ne bomo razpadu, des-organizaciji in obupanju uprli z železno diktaturo laz-redno-zavednih delavcev. Do enakega zaključka kakor Ljenin prihaja tudi so-dru g L. Sosnowski, ki je preiskal v seriji člankov lista ”Prawda« socialne razmere na deželi. Uvodoma pravi: Sojini se, da delamo veliko napako, ako delujemo na socialistični zgradbi z napačno kretnjo, da se nahaja na naši strategični karti namesto buržoazije le bela lisa. Ne, buržoazija živi v obliki vaške buržoazije. Napadalno delo uničenja proti njej socialno-politična moč še ni dokončala m radi tega je vsak nadaljnji načrt socialistične — r >i )e napačen, če to okoliščino ne jemljemo v račun. išja vrsta vaške buržoazije, zastopana po »kulakih« (vaških oderuhih) sčasoma izgilfja. Mnogobrojnejša, močnejša in nevarnejša pa je vrsta srednje buržoazije, se je okrepila tekom vojne in revolucije. Ta vrsta, obsoja iz srednjih in malih posestnikov, je tekom revolu-c'ie imela priliko doznati, da je »zaokrožila« svojo zem-Uisko posest, od sebe odvrnila vso težo in izkoristila ži-vi,sko pomanjkanje v mestih v svojo korist. V tesni y-vezi z višjo vrsto vaške buržoazije je naskočil srednji lcn>etski posestnik vse pozicije veleposestva, s tem da Je obenem slabejše elemente v vasi potisnil nazaj in jih poteptal. Največ je profitiral pri razdelitvi zasebnega Kordov, apanažnega ter domenskega i ja ! (. - pravila je podse vse panoge kmetske samouprave, določila ie m vaške »into- l.gence« m urcd.Ia vso SVojo po ^ da si brea rmka m osebne nevarnosti Pribori maksimum realnih koristi. Radi tega je podpirala vsako stranko, ki ji je obljubila več gospodarskih m Političnih koristi. Zavzela "a- je takoj odklanjajoče ali celo sovražno stališče, ka-i(0r hitro bi imela biti omejena njena posest ali njen u°ho4ok na korist države ali polproletarskih ali prole-1,lrskih elementov. Sodrug Sosnowski konštatira že sedaj globoko po- Htic do; Jop, cno in taktično diferenco med proletariatom in njega ^anjim tekmecem, vaško malo buržoazijo. Moč vb- °Sestnika je gospodarsko in politično uničena. Osam-Jeila in obsojena k porazom je mestna buržoazija. Ne ®°bita, temveč zelo oslabljena je višja vrsta vaške bur-/0azije. V delavnem krnetovalstvu se jasno kaže raz-redna razlika med meščanskim in proletarskim elemen-!°ln in čimdalje ostreje so zaznamovane tukaj zaveze Slhicg;l razrednega boja. Dva momenta prideta tu predvsem v poštev. Prvič eištvo, da sc vaški proletariiat še ni izkristaliziral in organiziral. Drugič okoliščina, da je vaška mala buržoazija z veliko buržoazijo tesno združena, da ima ž njo mnogo skupnih interesov in je radi tega nezmožna, da bi se odločila za odločilni boj z njo. To se jasno vidi v gospodarski politiki vaških »sovjetov«. Mestni buržoaziji so kmetski sveti neusmiljeno za petami. Nobena »kontri-bucija« pri mestni buržoaziji jim ni previsoka in vtnes morajo delavci postopati proti enakim sklepom, da ne pogine popolnoma industrija. Ako pa treba pokrivati potrebna sredstva za javne namene, se pritegnejo v to nc le mestni, temveč tudi kmetski posestniki in vaški »sovjeti« so neznansko popustljivi in prijenljivi. Še jasnejše se odkriva socialno nazadovanje in razredni egoizem kmetov v prehranjevalnem vprašanju. Dočim mestni in kmetiški proletarci stradajo, imajo posedujoči sloji v vasi odveč živil. 2ito se pa vkljub vsem opominom ne oddaja, temveč prodaja v velikih množinah tihotapskim kramarjem ali pa kuhajo skrivaj iz njega žganje, ki se prodaja po visoki ceni. Sovjeti v vseh in kmetiški h okrajih so največkrat glede na te slabe razmere popolnoma pasivni. Le ondi, kjer imajo proletarske organizacije večji vpliv, se skupno žito zbira in razdeljuje na enake 'dele med prebivalstvo. Take kraje pa tvorijo le posamezni otoki sredi splošne vlado •vaških oderuhov, katerih moč se ni zlomila tudi ne tekom polletnega vladanja sovjetov. Posledica je, da morajo odposlanci prehranjevalnih uradov o priliki zbiranja žita po vaseh zavračati čimdalje pogosteje oborožene napade kmetov. V dotičnih krajih so tudi »sovjeti« popolnoma v rokah protirevolucionarne vaške buržoazije. Zločinsko in Škodljivo bi bilo za revolucijo — pravi sodrug Sosnowski — če bi hoteti zamolčati dejstvo, da so vaški »sovjeti« v premnogih okrajih orožje meščanske reakcije in potrebujejo resne preureditve. Zločinsko bi bilo tudi, zamolčati, da se v »sovjetih« vedno jasneje pojavljajo razredna nasprotstva. Večkrat so ta nasprot-stva silna. In čimbolj organiziran in revolucionaren ie kmetski proletariat v dotičnih krajih, tem ostreje se kažejo konflikti s posestniki. Najjasnejše stopajo ti konflikti in razredna nasprot-stva naravno pri izvršitvi agrarne reforme na dan. Toda razpravljanje o tem vprašanju je treba posebej pre-motriti. Brez organizacije ne gre S Kadar človek pride na shode in govori o potrebi organizacije, se marsikdo pomilovalno, včasih celo za-smehljivo, namrdne: češ, saj vemo, kam pes taco moli!... Hočem s par besedami označiti, kako je, če ni organizacije in kako je, če je trdna in dobra organizacija. C. kr. osrednja vlada je uredila 11. pr. prehranjevalne inšpektorate (nadzorstva), občinske gospodarske svete, okrajne gospodarske svete in deželne gospodarske svete. Dr. Renner je z velikim trudom dosegel, da se je to odredilo. Vprašanja prehrane so zelo pereča vprašanja, Dannadan slišimo zabavljanje nad aprovizacijo ene ali druge občine. Ako pa človek vpraša: kje pa je ta apro-vizacija ali jo ima občinski gospodarski svet v rokah, ali ste se obrnili s pritožbo nanj in v slučaju, če niste nič dosegli, ali ste šli na višjo instanco? Odgovor se ponavadi glasi: Kaj, kdo pa je to gospodarski svet —. vse skupaj je švindl itd Vprašanja preskrbe obleke in obuvala so tudi enako pereča. Obstoji v vsaki deželi deželna oblačilnica, ki prejemlje od Centrale za ljudsko obleko blago po Smernih cenah. To blago se razdeljuje po navodilu tzv. oblačilnih presojevalnic, ki so ustanovljene po ena v vsakem sodnem okraju. Kdo pride v te presojevalnice? Zastopniki organizacij v okraju. Ako se dandanes pripeti, da je najbogatejši v okraju pobral večino blaga iz zaloge oblačil za revne sloje — kdo je kriv?! Kdo je bil kriv ,ko so prvo leto razni župani in tajniki naravnost trgovali z aprovizacijsko moko, namenjeno splošnosti?! Ako so delavci v vsakem kraju združeni v dobri politični, strokovni ali gospodarski organizaciji, tedaj so morajo zanimati za vse. kar se okrog njih godi. Občine so sicer vsled privilegijev obstoječega volilnega reda v rokah bogatašev, ali moč delavstva na sploh je že tako velika, da se ne mdre in ne srne prezreti delavske o»- : ganizacije, ki že veliko stori, če vrši le kontrolo. Da je i kontrola prvi pogoj za ozdravljenje razmer, je jasno. Ka-| ko je brez kontrole, naj navedem samo en vzgled: Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani oddaja iz zaloge za ljudska oblačila in obuvala cvirn in usnje krojačem in čevljarjem. Ni malo slučajev, da se ta cvirn in to usnje kar naprej proda za desetkrat višjo ceno. Prt-] petil se je celo slučaj, da je čevljar, ki je dobil od zbornice dodeljeno ceneno usnje, isto takoj pri »Figovcu« za desetkrat višjo ceno prodal. No, ali je sploh na deželi kje kak krojač ali kak čevljar povedal, da bodo čevlji cenejši, ker je dobil podplate po 12 kron kilogram?! Ne! Ker nikdo ne kontrolira, je vsa ta akcija v prid čevljarjem iu krojačem ... Občinstvo sploh ne ve, da bi bilo kaj ceneje. Takih izgledov je vse polno. Živimo v dobi, ko se mora vsak brigati za vse, kar se godi okrog njega. Ker pa posameznik ne pomeni nič, je čisto jasno, da ni druge pomoči kot združitev vseh onih, ki imajo enake interese. Delavci, stalno nameščeni, uradniki in podobni imajo kot konzumenti povsem enake interese. Ako bi ti to razumeli, združili bi se ter si pomagali. Vprašanja prehrane bi se potem reševala — ne pri zelenih stolih — ampak v organizaciji! Organizacija prehrane bi ne bila pomanjkljiva, ker bi jo popolnjevala živa organizacija onih, ki jim je prehrana res življenjsko vprašanje. Organizacija potrebnih ne bo dovoljevala, da se razdeljuje blago onim, ki ga ne rabijo, temveč le izkoriščajo položaj v svoje osebno obogatenje. Zlasti velja vprašanje, organizacije za delavce! Kjer je delavstvo kompaktno organizirano, tam gre. Kjer Je delavska organizacija močna, tam se je lahko bojevati. Brez organizacije pa ne gre! Delavci! Vsi v svoje strokovne, gospodarske in politične delavske organizacije. Le organizacija je vaš zaščitnik. Seve: ne organizacija mrtva, ampak organizacija, ki jo živa, živa pa je le ona, kjer se vsak posameznik zanima za vse, kar spada v delokrog organizacije. Čakajo nas še hudi časi. Bodimo na nje pripravljeni. Drugače pa ne moremo biti pripravljeni kot s trdnimi, živimi organizacijami, ki bodo razumele svoje naloge. Politični pregled. —= Položaj na italijanski fronti. V Parizu sodijo, da se je Boroeviču posrečil prehod čez Piavo v glavnem radi spretno postavljene avstro-ogrske artiljerije, v katere varstvu so se vršila pijonirska dela z nečuveno hitrostjo. Pravijo, da ni upati na nadaljnje prodiranja Avstrijcev na desnem bregu Piave, ker bodo Italijani napeli vse sile, da preprečijo avstro-ogrski dohod iz gorovja. — Angleški listi priznavajo hrabrost in odločnost avstro-ogrskih čet. »Manchester Guardian« pričakuje veliko protiofenzivo Italijanov. Dopisnik »Daily Tele-grapha« poroča z italijanske fronte, da je spravil sovražnik od 58 divizij v boj doslej 29. Ako se odšteje minimum čet, ki je potreben, da se drži fronta 300 angleških milj, potem ostane sovražniku na razpolago še vedno 15 svežih divizij. »Daily Telegraph« ceni avstro-ogrska napadalno armado, ki se udeležuje ofenzive, na 750.000 mož. »Daily Ne\vs« poudarja: Poročila z italijansko fronte so sicer ugodna, toda prezgodaj je še soditi, da se jo avstrijska ofenziva ponesrečila. — Rekurz »Narodnih Listov« zavrnjen. Iz Prage se brzojavno poroča- Uredništvu »Narodnih Listov« je bil v sredo dostavljen odlok o rekurzu lista proti ustavitvi tega uglednega mladočeškega glasila. Rekurz je bil odklonjen. Danilo Diraovič hrvatski poslanec. V volilnem okraju Srb se je vršila v torek volitev poslanca za hr-vatski sabor. Kot edini kandidat je bil izvoljen za poslanca bosenski politik Danilo Dimovič, ki je priglasil kandidaturo na podlagi programa hrvatsko-srbske koalicije. Pobil je 95 odstotkov vseh glasov. Odstop srbskega vojnega ministra. »Agence Ha. vas« poroča iz Soluna: Srbski prestolonaslednik je spre« jel dernisijo vojnega ministra in imenoval Protiča za njegovega naslednika. Ministrski predsednik Pasič in drugi člani kabineta so odpotovali na Krf. Kriza v Bulgaciji. Kakor je našim čitateljem že znano, je v Bulgariji izbruhnila ministrska kriza. Kabinet Radoslavov je v celoti odstopil, ker mu je opozicija Stran 2. NAPREJ. zrasla čez glavo in ni imel več večine v sobranju. Glavni povod preobratu je vprašanje Dobrudže, ki po bukare-ški mirovni pogodbi po bulgarskem naziranju ni rešeno tako, kakor se je v Bulgariji pričakovalo. Drug ne manj važen vzrok preobrata je iskati v pomanjkljivi organizaciji prehrane na Bulgarskem. Bolgarija, ki druga leta izvaža prebitke svoje žetve, je prišla letos v stisko te* se je obrnila do centralnih držav za pomoč. 7. ozirom na svoj lastni položaj pa centralne države bulgarski zahtevi niso mogle ugoditi. To je pospešilo padec .Rado-slavovega kabineta. Kralj je Malinovu poveril sestavo nove vlade' — Rekonstrukcija rutnunskega kabineta je bila izvršena sledeče: Za senatnega predsednika izbrani justični minister Dobrescu je odstopil in je bil nadomeščen z dosedanjim glavnim tajnikom notranjega ministrstva Mi-tileneu. Na mesto trgovinskega ministra Messnerja, ki postane zborniški predsednik, stopi prejšnji bukareški župan Cantacuzino. Za poljedelskega ministra ie bil imenovan Garofild. — Nemčija odklanja avstro-ogrsko rešitev. Z Dunaja poročajo: V krogih nemških poslancev, ki imajo dobre zveze z Berlinom, se zatrjuje, da je nemška vlada že definitivno odklonila takozvano avstro-poljsko rešitev. Z druge strani pa se poroča, da je minister Twardow-ski izjavil, da bo grof Burian vztrajal pri avstro-poljski rešitvi in da bo celo vprašanje urejeno še tekom letošnjega poletja. — Žalostna smrt bojevnice. Žrtev rumunskih reakcionarjev je postala razen mnogih drugih tudi sodr. Na-dežda Griinfeld, ena najboljših agitatoric socialno de-mokrtične stranke. Pri Benderyju so potegnili iz Dnjestra 13 ženskih trupel, zvezanih na rokah in nogah — žrtve rumunskih čet v Besarabiji, ki so se hoteli maščevati nad besarabskimi socialisti. Ena teh žrtev je tudi sodr. Griinfeld. Od leta 1904 dalje je stala sodr. Griinfeld v vrstah soc. dem. stranke, neumorno delavna; izkusila je zato tudi ječo in izgnanstvo. Revolucija jo je osvobodila ječe, na kar je delovala v Odesi in Kišinevu in se je dala izvoliti v besarabski deželni zbor. Rumunskim četam, ki so prišle v deželo, pa je padla kot žrtev v pro-fanirane roke. — Položaj v Franciji. »Progres de Lyon« pravi, da je parlamentarni odsek za vnanje zadeve soglasno izjavil potrebo, da vlada v najkrajšem času razloži pred zbornico splošne politične smeri, ki jih hoče v bodoče zasledovati. Poslancu Bouillonu je bilo naročeno, da se tozadevno sporazume z vnanjim ministrom Pichonom. List »Humanitč« pričakuje podrobno debato v zbornici. — Bonar Lavv o vojnem položaju. Angleškemu parlamentu je vlada predložila zakonsko osnovo o kreditu 500 miljonov funtov šterlingov. Pri tej priliki je finančni minister Bonar Law podal sliko splošnega položaja. Zadnja faza v tem velikem boju —- je izvaial Bonar Lavv — je avstrijska ofenziva v Italiji. Naši sovražniki so po vsi pravici mnenja, da bi velik uspeh na tej fionti imel dalekosežne, morebiti odločilne posledice za celo bojno fronto na Francoskem. Po treh dneh pa sovražnik ni dosegel ciljev, katere je nameraval doseči že prvi dag. Naše vojno vodstvo nima skrbi za 'izid te borbe, vendar pa bi bilo prenagljeno, če bi se trdilo, da ni več nevarnosti. Napad Nemcev je bil dobro pripravljen in tako silen, da je povzročil naivečje skrbi. Nemci so imeli tri strategične cilje: prvi cilj ie bil Pariz, diugi pristanišča ob Kanalu in tretji ne le poraz aliiranih armad, ampak tudi prebitje frontne zveze med agleškiml In francoskimi četami. Nobenega teh ciljev ni sovražnik doslej dosegel. Tudi to smemo smatrati za našo zmago. Brez dvoma je bila tudi važna točka nemškega programa, da se čim prej porabijo naše rezerve, predno dospo ameriška pomoč. A ameriške čete so že dospele na cilj. Nevarnost podmorske vojne traja sicer dalje, a izključeno je, da bi se po tej poti moglo Anglijo prisiliti h kapitulaciji. Ameriška pomoč ie večja, kakor smo jo pričakovali. To je odločilnega pomena za celo vojno. Tre-notno je nastala pavza, a sledil bo kmalu nov udarec. V bližnjih mesecih bo padla odločitev o tej borbi. Če Nemci v tej pavzi ne dosežejo nobenega svojih treh ciljev, potem so vojno izgubili. Bodočnost naše dežele in celega sveta je odvisna od najbližjih tednov. — Asquith je izjavil, da je pač v interesu dobre stvari zaveznikov, če poklicani faktorji od časa do časa podajo pojasnila o poteku vojne borbe in o splošnem položaju; vkljub os»-čevalnim izvajanjem finančnega ministra pa ima Asquith občutek, da je položaj nevaren, kakor še od početka vojne ni bil. Prva dolžnost zbornice je sedaj, da poda vladi patrijotične nasvete in po možnosti podpre njeno stanovitnost. Ententa orijentska armada. General Franchet d’ Esperey je 'imenovan namesto generala Guillaumata za vrhovnega poveljnika orijentske armade. Jubilej bankovcev. Dvesto tet je že rnliinito, oldikala- otoiuni obveznicaunli, tedaj z nekakimi depozit-ntitmi listki, tako na Angleškem in na Švedskem, še iptreii pa v Genovi, Benetkah im Amsterdamim. Ti ilistki, čeprav jitli samatraimio tudi že kot preid-liadmM petznetiših bankovcev, so biili v prumcrtii izključno de v trgovskih »n itoančnih krogih, dočim ljudstvo ž njimi mi prišlo v nobeno do-•tikio. Pravi promet z bankovci v buidsikeun in gospodarskem življenju v posameznih deželah je nastali šole, ko je John Law, modom Šved in zaupnik vladarja mu Tnanooskeim dvomu, lodprl bliskajoči se ognjemet svoje finančne .operacije lin potem, iko je 'letu 1716. ustanovil zasebno banko, kti so jo s kraljevim doivodjemjeun teta 1718. izpreumemiMii v državno batnlko, in de še v ,tistem teta pričela izdajati 'nepregledno mmo-žikuo bumllčoivoev. -Naraiviria pustedtea 'toga je bilo, da slo Parižani zalbiredli ,v ipravi svet naiz-očairamja, ko se je ta denarni tok razili! imed ide, temiboilj, ker je bdo dotooeino.da morebitno padanje kovliinskie vredmoisti me bo zadevalo papirjev. Spričo te priprave plačillme oblike sedaj naenkrat iminoigo budi tni liotedio splioii več sprej omari koiviiinastegu denarja, im Law ile bil lahkio več ko zadovoljen. Kjljub temin ti prvi bankovci railso prinesii niti mtetmiu, miti deželi j sreče, ziaikaj pričel ie delovati že od početka na j površni podllaigli. Njeigoiva banka mi bula že od j vsega početka zadostno podprta, im ta pogrešek se te naravno mioral maščevati. Lav/, ki ni biii te prebrisana glava, temveč tudi' spreten lisjak, je seveda razumel, da je ljudstvo, ki te znova sprejeto to novost kot blazmio, nalagalo svoje gotovine v 'miovili ibamkovcih. Ztnai pa je medeno govoriti, ko iie 'ltiiudlsitvo pričelo se upirati temu. limed ie pa seboj tudi dvor, kateremu je pripomogel s svojini sistetinoni do milijonov. Toda dolgo se denarno gospodarstvo Lawa z ogrommJimi', večkrat tekom nekaj minut se od-igraiiooiimi kurzmimi raffllikami v miiilijonili 'izdanih bamkavoeiv mi moglo držati. Nobena država na zemlji ni' Mia v stanu, da bi izpliačaia kdaj obilico teli papirjev! Law je seveda poizkusil znova svojo srečo im z vsemd unogočkini obite-bainiii, potem z lobnpniiimi silovitim udarcem, ki je naenkrat zmanjšal kurz papirjev na polovico, dalje s tem. da ie sam pridržal iininiožimio bankovcev, pa te žaiiibog bito že prepozno in državni banikarot nli bi! več dalleč. »Baniki Rovate« ni iprebstaiiaio drugega, kakor da pripozna, da paipdtriiav mie imoire plačati, im nekega dne, v decembru 1720. je moral Lav/ popolnoma taiinio itn ,pad tajim (iunemiom bežati iz mesta, klatenemu je povzroči! tohkio nesreče. Pio nekaterih brezuspešnih poizikuisih, da b! se pečali zioipet z denarnimi posli, je nekaj tet pozneje iuim/ril v Be-netkali kot 'ubigig niož. Lawove finančne operacije, mili 'neprimeren razvoj im mjiili žalosten konec, so takrat 'razburjate ves svet. Todia imate so vendarle nekaj dobrega, zakaj druge evropske države, kti so tud« pričete urejevaiti svoje gospodarske sisteme z uvedbo, bankovcev, so Ste iz tnjih naluičile marsikaj. Uvidevali so čimdalje boilii, da piredstavUiia bankovec ob iireteinl in 'trdno začrtani mieji izdanih bankovcev najprtipravnejše nadomestilo za koviraasti denar. In tekom časa te tudi bankovec naš«] skoiro v vse ciiviHteinane dežele na zemlji siveti vstop. Vfeoikotslt njih vrednositi je iseiveda različna, Angleška banka n. pr. izdaja bankovcev do 1000 fiuintav šterlingov, to fie_ okrog 25.000 knon. ki vselkalkar niso kalk 'državni papirnat \ denar. Naj večji avstr lijski bankovec te sedanji tisočak, najiriianjši pa kroma. , Dnevne beležke, — Zveza Izdelovalcev papirja in lepenke. V državnem zakoniku je izšla včeraj naredba trgovinskega ministrstva, ki osnavlja gospodarsko zvezo izdelovalcev papirja in lepenke. To bo menda nekak jtrust, ki bo »gospodaril« s papirjem najbrže tako kakor gospodarijo druge centrale. —■ Celovški vikar Smodej odstavljen, Celovški ka-, pitelj je vikarja in urednika »Mira« odstavil in ga nai-I brže izžene tudi mestni magistrat, ker se udeležuje de-1 klaracijskih shodov. No, seveda, to je enakopravnost. — Iz seje kranjskega deželnega odbora. Na pred-, včerajšnji seji deželnega odbora kranjskega je odbornik dr. Triller predlagal, naj se dovoli neomejeni vpogled v vse deželne knjige deželnozborski komisiji, v katero naj ' bi odposlal vsak deželnozborski klub po dva poslanca. Predsednik dr. Lampe predlog ni dal na glasovanje, češ da je za odločbo kompetenten le predsednik deželnega zbora, to je deželni glavar, ki je pa odsoten. — Kranjsko deželno društvo c. kr. avstr, zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine. Društvu dohajajo vsak dan prošnje, ki se morajo že v naprej odkloniti, ker niso dani pogoji, katere zahtevajo društvena pravila. Da se prihrani društvu nepotrebno delo, prosilcem pa stroški in razočaranj*, se v naslednjem navedejo za prošnje važne točke društvenih pravil: § 2. Natnen deželnemu društvu je: 1- da pomaga avstrijsko državljanstvo uživajočim vdovam n* bojišču padlih ali v vojni ali za njenimi posledicami umrlih deželanov doseči priliko za pridobivanje aji d« jih, če to ni mogoče, podpira kako drugače; 2. da avstrijsko državljanstvo uživajočim, podpore potrebnim sirotam v vojni padlim ali umrlih deželanov, pa tudi drugim varstva potrebnim otrokom in mladoletnim zagotavlja preživež in oskrbo ter vzgojo in pouk in sploh skrbi za njihovo telesno in versko nravno uspevanje; pri tem mora vedno v prvi vrsti gledati na vojaške sirote; 3. da pomaga onim drugim, avstrijsko državljanstvo uživajočim svojcem padlih ali umrlih deželanov, ki so jih le-ti bili vzdrževali ali vsaj vedno podpirali. — Nov štacljski poveljnik v Ljubljani. Polkovni!/' Štefan VVeingraber pl. Grodek je včeraj odložil poveli-nistvo ljubljanske vojaške štacije ter odšel na fronto, kamor so ga premestili na njegovo lastno prošnjo. Na njegovo mesto je stopil viceadmiral grof Benigni-Mil-denberg . —■ Tatvina na železnici. Na progi med Ljubljano in Zidanim mostom so oropali neznani tatovi nekemu nadporočniku b. h. pešpolka št. 2 težak zaboj, v katerem so se nahajale uniforme, čevlji, perilo, cigarete itd. Škode so napravili za več tisoč kron. Ulomljeni zaboj so vrgh tatovi nedaleč od Zidanega mosta na železniško progo. — Razne tatvine iz prostorov konsumenga društva na Savi so odnesli tatovi 3000 kron denarja in 12 litrov žganja. — Frančiški PodborškoVi v Šmartnem pri Mostah je bil ukraden iz hleva 450 kg težak vol, vreden 2500 K. — V Bizoviku je izginila iz hleva Marije Krašovec okoli 550 kg težka krava, vredna 2500 K- Krava so k sreči našli takoj pri neki posestnici v Fužinah, ki je imela pri sebi tudi 170 kg lepega govejega mesa, katero je najbrže tudi ukradeno. Osumljenka je izročena sodniji. — »Čevljarska zadruga« iz Mirna na Goriškem, sedaj v Vrbovcu v zgornji Savinjski dolini, je že začela s predpripravami za preselitev svoje tovarne v Miren. Postavila je v Mirnu že več barak in je tudi posredovala, da so si razni, k naselbini spadajoči begunci oskrbeli pri svojih domovih barake. Delavcev ima zadruga sedaj okoli 120. — »Vražji most« v Čedadu zopet zgrajen: Dne Ih. maja ie otvoril feldmaršal Boroevič nanovo zgrajeni most v Čedadu. Stari »vražji most« je zgradil 1. 1842-Erardo de Viilacco, in sicer iz kamenitih kvadrov. Dne 26. oktobra 1917 je [»stal most žrtev vojne. Le skala, ki moli iz vode, je še preostala, in narodna pravljica pravi, da je vrgel to skalo sam hudič v vodo, da morejo ljudje sizedati most, zato ima most tudi ime »vražji most«. Novi betonski most so gradili vojaki od mesec« januarja pa do meseca maja 1918. — V Rajhenburgu, kakor slišimo, se dobiva v neki gostilni meso, in sicer ugajajo gostom najbolj pečenke. V trgu in izven trga vedo ljudje, kakšno je lo meso. ' tipati je. da bodo stvari kmalu popolnoma na sledu. Ljudje prosijo okoio mesarja, da bi dobili vsaj za bolnike košček mesa, ker sc ga sedaj dobiva nekaj lc oh sobotah. Preden se razširi bolezen med revne delavCO in vojake, bi bilo treba stroge preiskave ter manj kl1 *|C in pečenja mesa. Slabo meso spada v zemljo. Se prašičem ne ugaja vedno. — Iz Rajhettburga. Dne 13. t. m. okolo 6. zjutraj je prišel tovorni vlak št. 324/40 iz Siska v Rajhenbunv. Tukajšnja žandarnterija je bila takoj obveščena zaradi i neke tatvine masti, ki jo je zakrivil vojak. Vlakovodja i g. Frank ie dal namreč večji lonec masti in nekaj fižola | pri odhajanju vlaka v tovorni voz, kjer je bil vojak kot spremljevalec. Dal je vojaku tudi 20 K, da pazi na blagi' do Zidanega mosta. V takih vagonih namreč ni nikakršnih preiskav. Med Brežicami in Rajhenburgom je priše1 g. Frank na sled tatvini, ker so se na masti poznali prsti in tudi fižola je manjkalo. Hudoval se je ?.e sam n« petdesetletnega vojaka in ga javil v Rajhenburgu Žan-/ darmeriji. Ko pride stražmojster Kovač s sabljo in debelo palico na postajo, so se ljudje spogledovali, kai se je zgodilo. Oba sta odšla mimo osebnih in živinskih voz, ki se sedaj tudi porabljajo za ljudi, k dotičnenm vozu. Ko sta vstopila, je nastalo vpitje in pretep. Stražmojster je tolkel po vojaku z neostrim robom sablje, g. Frank pa z debelo palico po vojaku. Vojak je prosil in zagotavljal, da je nedolžen. Te prizore je videlo prav mnogo ljudi, ki so bili takrat na postaji in na cesti, so pričakovali osebni vlak iz Zidanega mosta. Videc ljudi, sta gospoda opustila svoj posel in stražmojster Kovač se je odpravil domov z loncem masti. O tej stvari je izvedel tudi vodja vojaškega transporta ter sc je slo-gotil in rekel k občinstvu: To ie grozna sramota. Ubogi | je lačen kakor sem tudi jaz. Za malenkost, da si je pri-| voščil požirek »švcrcane« masti, ne bi se ga smelo taka | pretepati. Če bi bil jaz na njegovem mestu, bi jima p<>' j kazat pot. Če se taki vragovi tako radi pretepajo, u'J| i gredo z nami v Italijo. Kdo več krade in »šmugla« kak01 taka gbsoda. Nad tem početjem so se zgražali tudi driu^ vojaki, ko so izvedeli o dogodku. Frank je pozneje zoP^ prišel k ranjenemu vojaku in zahteval 20 K nazaj. jah ni imel 20 K, rekel pa mu je, naj preišče slamo, 1 Stev. 139. N A P R E J. Stran S. kateri so ga vlačiti in pretepali, in rekel, zakaj ste nic tako bili, vsaj jaz nisem mogel ostati vedno v vozu tu Paziti. Denarja niso našli. Prihajal pa je osebni vlak m E. Frank je moral na svoje mesto. Pravi krivec ni stan mož, ampak tihotapci. Seveda siromaki, ki v skrbi za življenje svojcev hodijo po blago, so navadno zasačeni, diktirajo se jim velike globe, tudi po več sto kron, a ker jih nimajo, jih ne morejo plačati, blago se jim vzame, naznanjeni so in plačati morajo ali pa romajo v zapor. A gospodje si znajo pomagati; ne zasačijo jih, a potem revežem prodajajo blago za stoteri dobiček. Sto kilogramov svinjskega mesa žive teže — 5000 kron. »Bohemia« piše: Prosta obdaja svinjskega »'esa je povzročia v nekaterih okrajih na Češkem raz-"iere, ki morajo vsakega oderuha veseliti. Ce je bilo Pred nekaj tedni še mogoče kupiti kilogram svinjskega mesa za 12 do 15 kron, je to danes le še bajka. Svinj-s o meso je sploh popolnoma izginilo z mesnega trga; s eiii pa se ni rečeno, da so izginili tudi prašiči. Svinj-*'e Pečenke je še dovolj,toda za koga? Cela armada rgovcev in kupcev potuje po deželi in ponuja kmetom za kilogram žive teže sveinjskega mesa do šestdeset 'ron- Pokupijo vse, naj stane kolikor hoče, kajti po le-tovigcil, in v velemestih se proda vse. Kljub vsem prepovedim se blafro izvaža in tihotapi iz dežele. Kmetu ugaja taka trgovina, seve, saj dobi za sto kil svinjskega mesa 5000 kron, kdo ne bi prodajal ob tako ugodnih razmerah? Kako dolgo še... Smrtna nesreča na železnici. Dne 14. t. m. je hotel skočiti na postaji Velika Nedelja iz brzovlaka lOletni, iz ruskega vjetništva se vračajoči vojak. Pri skoku je padel tako nesrečno, da si je razbil glavo, polomil roki in ogi tei obležal mrtev. To je tekom par mesecev že 1 et)' s*u^aJ> da so domu se vračajoči vojaki vsled neprevidnosti našli smrt. T “iIai,cn graške tovarne za vagone in stroje na- •nanja 1,553.950 kron zgube. — Zadnjo srajco za krompir. Neka žena, ki ji je na- Pitila vojna celo vrsto gorja, je šla v Berovnu na Ce-skem na trg, da si kupi krompirja. Za denar se ni do-bi|° ničesar, vsak je hotel le blago za blago. Vsa obu-Pana je šla na neko posestvo, kjer so ji ponudili zn Srajco 15 kg krompirja. Iz strahu, da na drug način no mogla prinesti ničesar domov svojim otrokom, si je stekla srajco, in jo zamenjala za krompir. — Kozarec vodo 30 vinarjev. Na postaji Divača no-s'io osem do dvanajstletne deklice k osebnim vlakom jev*° za^eva'° za kozarec dvajset do trideset vinat- 'V * 0P°tniki se pritožujejo nad to navado in zahte-J°i da oblasti prodajo vode prepovedo. — Dvomimo, a bi bilo tako počenjanje od strani otrok le gol pohlep P? denarju, temveč, da jih sili k temu resnična potreba, "'kakor se tako izkoriščanje popotnikov ne more oprhati, ali celo zagovarjati, ljudje pa si pomagajo, kakor morejo. Žalostno, ali resnično! — Goli vrat in kuezoškof. »Češka Svoboda« po-r°ča: »pri birmanju v cerkvi sv. Ignacija v Pragi je st°P'l praški knezoškot groi 1 Iuyn k skupini birrnank 'i1 "Jih boter, ki so pripadale k takozvani boljši družbi, ■''ajci se obrne škoi k svojemu pomočniku in reče "eitlško: »Te nesramnice ne birmam«. Gospoda knezo-sl5ofa je ujezila toaleta boter, ki je bila po njegovem Milenin zato nespodobna, ker jc bila njih bluza na vratu » deloma na piših izrezana. Neka birmanka, nečakinja 'sokega katoliškega hierarha, se je dobrovoljno na-J'ie1 jala knezoškofu, zato je bila za kazen izključena JS iimanja.« Neki katoliški duhovnik pravi v istem H- u- »V krogih katoliške duhovščine povzročata ta do- 0 ka mnogo govoric.« Duhovnik pripominja: »Knežo-v0’ Huyn bo dosegel v Pragi, kar nistaše dosegli niti °sla šola, niti svobodna misel«. —• »Plače« onih, ki ne delajo. Za poslovno leto 1917 'e 'zPlačala praška družba za železno industrijo svojim 4 nariem, veleindustrialcem, in sicer petero gospo. 01,1 tantieme (honorar, ki ga izplačuje akcijska družba svojih dividend) v znesku 127.700 kron. Dalje je ačaia gospodu groiu Clam-Martinicu 43.000 kron ter ^nezu Maksu FUrstenbergU 42.200 kron. Letni dohodki •^OOcTkr T te' družbi pa uteK"eio znašati letno komaj — »Ogrska ni Preskrbii0„a<(_ v debati o proračunu v grškem državnem zboru ie Krof T1#za jzjaVll) da „0gr- ni preskrbljena z živili do I10Ve žetve<< Avstriia in >e'tičija naj izvesta to dejstvo. Delo na kninski (liški) železnici so zopet ustavili. — Prepovedi! pohod na Marksov grob. Svobodomiselstvo nazaduje med vojno tudi na Angleškem. Dežela, ki je bila svoj čas pribežališče za revolucionarje, ščuva danes policiste in poulično svojat proti njih truplom. O priliki stoletnice Marksovega rojstva jc prepovedalo ars gleško notranje ministrstvo pohod na Marksov grob. Kljub temu se je podalo nekaj moškega in ženskega občinstva dne 5. maja na londonsko pokopališče, kjer počiva znatiik in propovednik Internacionale, Karl Marks, da počasti pokojnikov spomin. Toda glej, vrata na pokopališče so našli obiskovalci zaprta. Na grob so pustili le one, ki so nesli vence. Eden teh vencev je imel na. pis: »V spomin velikega učitelja. Od srbske socialno, demokratične stranke«. Na večer istega dne so priredili socialisti spominsko slavje v finsburškem parku, kjer se je zbrala velika množica ljudi, ki so nosili socialistične, rudeče zastavice, dokler jih ni policija pregnala. — Tudi Kino v službi veleindustrije. Veleindustrija in ž njo kapitalizem, ki se ie povzpel v zadnjih letih do neverjetne višine — ki pa je že omotična, kakor se nam zdi — triumfira. Tudi Kino je sedaj v njeni družbi. Ravnokar je ustanovila na Nemškem akcijska družba tako-zvano »Universalno-filmsko akcijsko podjetje« (Uia), ki hoče sindikalistično organizirati vso filmsko industrijo in zasužnjiti javno mnenje čisto v službo težke industrije agrarcev in bank. In to filmsko podjetje protežira odkrito celo prusko trgovinsko ministrstvo, ki je razposlalo trgovskim zbornicam strogo zaupno okrožnico, da naj obveste cenzurske oblasti, da bodo posebno milo ravnale s filmi Ufe. Dogovor s Srbijo glede vojnih vjetnikov. Vojno ministrstvo razglaša, da je bila podpisana zadnje dni v Bernu pogodba s Srbijo glede vojnih vjetnikov in interniranih civilnih oseb. Najvažnejše točke tega dogovora so: 1. Na podlagi dogovora se odpošljejo v domovino: a) vsi lastni častniki, častniški aspiranti In istovrstne vojaške osebe, ki so jih vjele srbske čete pred januarjem 1916 in se nahajajo v Italiji, Franciji ali kje drugje; enako število srbskih častnikov, častniških ele-vov in istovrstnih vojaških oseb, ki se nahajajo v Av-stro-Ogrski. Ce bi znašala diferenca med številom obeh držav več kot sto, naj bi bil interniran preostali del v Švici; b) isto velja za podčastnike in moštvo; c) sanitetno osobje. Obe strani odpošljeta vse ranjene in bolne vjetnike, ne glede na šarže in število, v njih domovino. Ta dogovor stopi v veljavo 15. julija t. 1. Iz stranke. ■ ^°k so baje aprovizačne težkoče, ki se nudijo dt- Milijoni predmet zabave. V Budimpešti je JKra 'Kvan visoka družba karte za neverjetno visoke vsota, 'e končala s končno diferenco treh milijonov kron. 'Intel1 S° V stallova,1'u nckega privatnega bančnega rav-i,, . ,a" *Kre so se udeležili razen nekaj drugih gospodov awi’ 'udi dva bančna lavnatelja, neki znani velein-ioh '11 ’ nek‘ ž‘t"i komisar in ltlrjev. nekaj drugih mih- Tako razpolaga visoka družba z denarjem! ^ Vse kinematografe bo monopolizirala ogrska vla-jih izročila občinam. Podrobnosti monopolizaclje ^elo n'so znane. Na ta način bo v gmotnem oziru občinam da kinematografi dobro P°magano, ker ie znano, lesejo. Vsi oni sodrugi. ki so člani te ali one oblačilne presojevalnice, naj mi naznanijo svoj naslov. Oblačilna presojevalnica je v onem kraju, kjer je c. kr. okrajno sodišče. Izjema je menda le na Jesenicah. Ako v kakem takem kraju naša stranka ni zastopana, se naj tudi meni takoj naznani. — Anton Kristan, Šiška, Ljubljana. Sodrugi! Kjer še ni krajevne organizacije v zmi-slu strankinega statuta ustanovljene, naj se to nemudoma stori. Organizacija je dandanes povsod nujno potrebna. Na eni strani se mora skrbeti za kontrolo apro-vizacije ter za kontrolo razdelitve blaga, ki je namenjeno revnejšim ljudem. Na drugi strani pa je dolžnost vsakega sodruga, da skrbi za razširitev »Napreja« in »Delavca«. Meščansko časopisje vendar ne more biti čtivo za delavce! Sodrugi — na delo! i Politični odbor dež. organizacije jugoslovanske soe. : dem. stranke v Pulju je na svoji zadnji seji dne 15. t. m. j prišel do naslednjih zaključkov: 1. Jemlje se na znanje j ter v celoti odobruje resolucijo izvrševalnega odbora j stranke, objavljeno v »Napreju« dne 6. t. m. ter da so ! hoče tudi vbodoče držati navodil izvrševalnega odbora, i 2. Poživlja jugoslovansko delavstvo v Istri, da, če hoče j braniti svoje interese, naj kompaktno pristopi našim j strokovnim, političnim in izobraževalnim organiza« i cijam, ker le potom teh samostojnih delavskih organi- j nizacij more delavstvo doseči svoj. cilj v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru. — Priporoča se vsem pristašem, da se naročajo in čitajo strankino glasilo »Naprej« in glasila hrvatskih sodrugov, ki zastopajo I strogo načelo samoodločbe narodov. —• 3. Glede apro. I vizacijskih razmer v Pulju se je sklenilo, da naj se zdru- ! žiio delavski zaupniki aprovizacje strokovnih organi- j začij in obeh političnih odborov ter si izvolili skupen i aprovizacijski odsek, ki naj rešuje vsa aprovizacijska i vprašanja. Dela naj se tudi na to, da se delavstvo c. kr. i mornarice pridruži mestni aprovizaciji. ker !bj 'bila j skupna razdelitev bolj enostavna in delavstvu koristna. j 4. Odbor je razpravljal tudi o finančnih razmerah mest- i ne občine, o kateri se govori, da je za časa vladanja I vladnega komisarja narasel dolg za pet milijonov kron. j — 5. Razpravljajoč o šolskem vprašanju, se je prišlo j do zaključka, da mora poleg ljudskih šol, delavstvo i zahtevati tudi srednjih in se zanimati tudi za višje. Glede navtične šole v T rstu je mnenja ,da bo vlada morala ustanoviti tako šolo, ki bi bila pristopna vsem avstrijskim narodom. Učni jezik naj bi bil tisti, ki ga na Jadranskem morju najbolj rabijo. Nadalje je odbor sklenil, da bo jugoslovanskemu delavstvu vedno na razpolago v vseh zadevah, ki se tičejo delavskih interesov. Obenem priporoča sodrugom, ki razumejo italijanski je. zik, da se naročajo tudi na glasilo italijanskih sodrugov »La Difesa«. Shodi. Št. Janž na Dolenjskem. V nedeljo, dne 23. t. m. so vrši ob 9. uri dopoldne v Papeževi gostilni javen društven shod. Na shodu poroča sodrug Čobal iz Zagorja. Hrastnik. V nedeljo, dne 23. t. m. ob 3. pop. se bo vršil javen društven shod podružnice Unije rudarjev v dvorani konsumnega društva v Hrastniku. Ker je shod jako važen, je dolžnost vseh, da se ga udeleže. Po shodu prosta zabava. Umetnost in književnost. * Nova knjiga o Marxu. V založbi »Leipziger Volks-zeitung« je izšla Mehringova študija »Karel Marx, zgodovina njegovega življenja.« Delo obsega nad 500 strani; Mehring ga je pisal dolga leta. Voina Bitka ob Piavi. Bitka ob Piavi se bliža svojemu višku. Italijani imajo le malo upanja, da bi mogli držati svoje črte ob Piavi, ker so izgubili že skoraj celo ozemlje Montello in so naše čete tudi na jugu prekoračile kanal Fosetta. Včeraj so Italijani zastavili svoje divizije zlasti proti armadni skupini Boroevičevi, ki se ob krilu grozeče približuje ravnini. S tem je bilo razbremenjeno naše središče, ki jc pri Fagare-La Fossa že štiri dni stalo v najhujšem italt. janskem ognju. Armadni zbor Scharitzer je tukaj južno od železniške črte prcklrl do potoka Meolo. Italijanske čete, ki od Censona do Fossette stoje še tik reke, se bodo morale umakniti, če bodo divizije generalov Scharitzerja in Ssiczercsa v dosedanji smeri napredovale. S tem se omogoči še na vzhodnem bregu Piave stoječim oddelkom generala Wurina pri Noventi prehod na zapadno obrežje Piave. Italijanske izgube v zadnjih petih dneh se cenijo na 50.000 mož. Došla so nam naslednja brzojavna poročila: Dunaj, 20. junija. Uradno se razglaša: Bitka na i Benečanskem traja dalje. Na padec večjega dela fronte-j ob Piavi je odgovoril sovražnik s srditimi in žilavimi J protinapadi. Za naše nove pozicije ob kanalu Fossetta. ; ob železnici Oderzo-Treviso in ob Montellu se vrše kr-! vavi boji. Ob Montellu je boj vedno ljutejši in dosega sil-! nost bojev na kraški planoti. Po šestkrat so italijanski i naskakovalni oddelki ponovili svoje divje napade. Vsled I ogromnih izgub so pritegnili Italijani vse vprek svoje re- i zerve, katere so kar po cele divizje dovajale v bojne : | vrste. Vsi sovražni napori so bili brezuspešni. Armadna ; skupina ieldinaršala Boroeviča je trdno obdržala v rokah vse sovražniku iztrgane pozicije ter vrgla s pomočjo čet generala Scharitzerja Italijane daleč nazaj ob železnici proti Trevisu. Tudi pri Asiagu so naskakovali Italijani brez vsakega uspeha. S posebnim priznanjem omenja poročilo armadnega vodstva uspešna sodelovanja naših bojnih in poizvedovalnih letalcev. Izmed naših bojnih letalcev je izvojeval stotnik Brumovski svojo 33. in 34., nadporočnik Linke - Crawford svojo 28. in nadporočnik Fiala svojo 25. zmago v zračnem boju. Nemško vojno poročilo. Berlin, 20. junija. Iz glavnega stana se poroča: Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Skoraj na celi ironti naraščajoče bojno delovanje sovražnika. 2ivahni topovski boji. Močni infanterijski oddelki so napadali naše črte. Bili so gladko zavrnjeni, —• Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Ponovni poskusi sovražnika, da prodere severozapadno Chateau Thierry preko odseku Clignon, so se izjalovili v našem ognju. Na ostali ironti slabotno bojno delovanje. —- Armadna skupina Galhvitz: Južnozapadno Ornesa smo zavrnili nočne sovražne napade. Med Mozo in Mozelo so naši oddelki vdrli v sovražnikove črte, jih razdrli ter dovedli znatno število vjetnikov. Berlin, 20. junija zvečer. Severno Alberta, južnozapadno Noyona in severozapadno Chateau Thierry so so izjalovili sovražni napadi. Italijansko vojno poročilo. Dunaj, 20. junija. Italijansko vojno poročilo z dne i ,9- junija: V noči od 18. na 19. junija in tudi včeraj so-I vražnik od asiaške planote do Montella ni več napadal. | Naša artiljerija je silno obstreljevala sovražne čete ob i bojni črti in na dohodnih cestah. Bitka ob Piavi je div- I jala naprej. Novi sovražni poskusi, prekoračiti reko pri S. , Andreju, niso imeli uspeha. Pri obsežnih nasipih med Candelo in Fossatto so se ob hrabrem odporu naših čet izjalovili žilavi sovražni napadi. Vjeli smo doslej nact 9000 avstro-ogrskih vojakov. Znatno število topov in na stotine strojnih pušk je ostalo v naših rokah. Sestrelili smo nad 50 sovražnih letal. Stran 4.___________________________________________ NAPREJ.__________________________________________ gtev. Zadnje vesti. Parlamentarno zasedanje. Dunaj, 20. junija. Splošno so izgledi za zasedanje parlamenta prav neugodni. Razgovori s Poljaki niso položaja nič zboljšali, ker Poljaki vztrajajo pri svojih zadnjih sklepih. Ex lex stanje je na pragu. Danes se vrši odločilno poljsko zborovanje. Vesti o koalicijski vladi, o kateri smo včeraj poročali so izmišljene. Ukrajinski protest. Dunaj, 20. junija. Predsedstvo ukrajinskega za-stopstva je bilo danes pri ministrskem predsedniku dr. Seldlerju, da protestira proti sklepom ministra za Galicijo, dr. Tvardovskega, glede na razmere na vzhodu. Ukrajinci so naglašali, da se je pogajal omenjeni minister z avstrijsko vlado v tem zmislu, da se izvedejo brestovski mirovni sklepi v prid poljskim aneksionistič-nim prizadevanjem na ukrajinskem ozemlju. Zato zahteva ukrajinsko parlamentarično zastopstvo kategorično ii-javo ministrskega predsednika, je-li pripravljen, napraviti konec počenjanju ministra Tvardovskega. Ministrski predsednik je vzel protest na znanje. Ogrski parlament. Budimpešta, 19. junija. Dr. W e k e r 1 e je obširneje govoril o pogajanjih z Nemčijo in se toplo zavzemal za poglobitev nove zveze. Izjavil je nadalje, da je dolžnost Ogrske, da z vsemi močmi pomaga nevzdržnemu prehranjevalnemu položaju v Avstriji. (Odobravanje in medklici). Glede narodnostnega vprašanja je ds. ja!, da Madžari lahko zahtevajo, da ogrski narodi nc zasledujejo svojih posebnih interesov, če jim pripuščajo i M a d ž a r i politično in gospodarsko svobodo. (Kako si Madžari predstavljajo svobodo!? Op. ured.). Posl. grof Mihael Karolyi je izjavil, da je nasprotnik poglobitve zveze z Nemčijo. Posl. grof A n d r a s s y je polemiziral proti Tiszi, kateremu je predbacival, da napravlja s svojimi provokatoričnimi manirami vsako sporazumljenje nemogoče. Tudi on pobija agitacijo proti Nemčiji, vendar pravi, da ni mogoča za Ogrsko dobra nacionalna poli- j tika, ako živimo v nesoglasju z edino velesilo, ki ima interes na tem, da obstoji močna Ogrska. Združitev Poljske z Galicijo je tudi za Poljake zadovoljiva rešitev. Ustanovitve enotno jugoslovanske države ne smemo pripustiti pod nobenimi pogoji. Narodne pravice Hrvatske -moramo dalekosežno upoštevati. Budimpešta, 20. junija. Zbornica je nadaljevala debato o proračunskem provizoriju. Posl. Urmanczy jo grajal zapostavljanje ogrskih vojakov (!?). Posl. Fonyes je kritiziral delovanje bank in dejal, da mozgajo občinstvo. Govoril je tudi o aprovizacijskem vprašanju. Posl. Platty se je zavzemal za gospodarsko neodvisnost in za samostojno ogrsko armado. Posl. Karolyi je omenjal mezdno gibanje uslužbencev državnih železničarjev in j dejal, da so zahteve delavcev po večjih dohodkih upra- i vičene. Rusija zahteva, da umakuo Anglija svoje brodovje. Moskva, 20. junija. Z ozirom na to, da je Rusija j izstopila iz vrste bojujočih se držav, je ljudski komisar ! /a\ vnanje zadeve, Cičerin, poslal angleškemu diploma- | tičnemu zastopniku ter amerikanskemu in francoskemu ; generalnemu konzulu noto, v kateri zahteva, da angleške vojne ladje zapuste severna ruska pristanišča. Ce bi hoteli Angleži morebiti izkrcati mornariške čete, bi so Rusija taki nameri energično uprla. Češko-slovaške čete. Moskva, 18. junija. Cičerin je izročil zastopnikom entente noto, v kateri je obljavljeno, da jc ruska vlada proti češko-slovaškemu uporu zelo odločno nastopila. Tega naj se ne smatra za sovražni akt proti en-tenti, kajti drugače sovjet ljudskih komisarjev ne more ravnati s češko-slovasklmi četami. Moskva, 20. junija. Češko-slovaške čete so vzele zajedno s Kozaki in Kigrizi mesto Omsk in prizadejale sovjetskim četam težke izgube. Proporčn« volitev odklonjena. Bern, 20. junija. Narodni svet je s 73 proti 71 glasovi odklonil za narodni svet proporčno volitev. Iz francoske zbornice. Pariz, 20. junija. V armadni komisiji poslanske zbornice je ministrski predsednik Clemenceau poda! obširno izjavo o vojnem položaju in o stanju bojnih čet entente. Izjava ministrskega predsednika je napravila ugoden utis. Angleška delavska konferenca. Amstedam, 20. junija. Holandskemu socialističnemu voditelju, T r o e I s t r i, ki se je pred kratkim raz-govarjal s posl. Scheidemannom, je zabranila angleška vlada potni list za potovanje na Angleško, tako da se ne more udeležiti angleške socialistične konference. — Baje hoče angleška vlada zabraniti udeležitev konference tudi B r a n t i n g u. Španija zahteva Gibraltar. Madrid, 20. junija. Na včerajšnji seji kongresa jo ministrski predsednik Mauro izjavil v debati o vojaških reformah, da je gospodstvo nad morsko ožino Gibraltar narodna potreba in da se mora Španija pripraviti na svojo bodočo misijo, da bo ob dani priliki zamogla primerno uveljaviti svoje pravice. Mornarično osobje se pomnoži. \V a s h i n g t o n , 19. junija. Reprezentančna zbor. nica je sprejela zakon, s katerim se pomnoži osobje bro-dovja od 87.180 na 131.485 mož. Zakon je senat odobrit. Aprovizacija. Zabelo tia zelene izkaznice A prejmejo stranke v soboto, dne 22. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. štev. 1 do 150, od 9. do 10. štev. 151 do 300, od 10. do 11. štev. 301 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 10 dkg čiste masti in 10 dkg jedilnega loja, kar stane 2 kroni. Poleg izkaznic ubožne akcije prinesite s seboj tudi nakazila za mast. Meso na zelene izkaznice B štev. 1 do 1100 prejmejo stranke po znižani ceni v soboto, dne 22. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2. do 2. štev. 1 do 200, od 2. do pol 3. štev. 201 do 400, od pol 3. do 3. štev. 401 do 600, od 3. do po! 4. štev. 601 do 800, j od pol 4. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do pol 5. 1001 do i 1200, od pol 5. do 5. štev. 1201 do 1400. Telečje meso za težko bolne. Tisti težko bolni, ki : leže in ki so bili prijavljeni v mestnem aprovizacijskem j uradu, dobe telečje meso v soboto, dne 22. t. m. od 7. j do 8. zjutraj na Poljanski cesti štev. 15. S seboj je pri- i nesti izkaznice, na katere dobivajo sicer meso. Mesarji bodo prodajali v soboto 22. t. m. le po 10 dkg mesa na osebo. Male množine mesa so kriva okrajna glavarstva, ki zelo ovirajo dobavo klavne živine za Ljubljano. Vsled istega vzroka pride v soboto v cerkvi sv. Jožefa na vrsto le 1400 strank z zelenimi izkaznicami B. Ostale številke prejmejo meso najbrž v nedeljo. Prodaja vojnih klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v pondeljek 24. „t. m. dopoldne strankam z zeleno izkaznico B od štev. 600—800. Vsaka oseba četrt kilograma praških klobas, kilogram stane 4 K. Razno. * Nova zvezda na vzhodnem nebu. Praška zvezdar-na je odkrila 9. t. m. v ozvezdju Orla na vzhodnem rteJ"' novo zvezdo prve velikosti. Njena svetloba jc jako m<£' na, da prekaša vse zvezde v ozvezdjih Orel in WeKa-Skupno s terna zvezdama tvori krasen trikotnik, čigar desni kot je v ozvezdju Orel. * Etna .znani sicilski vulkan, že nekaj dni deluj*-Bruhanje lave je združeno s potresom. Zadnji izbruh ; je bi! 1 .1911. * Prapor ruske republike. Po ukazu ruske repub" like bo ruski prapor rdeč; v sredi bodo pa zlate črke: R S F S R (- Ruska socialistična federativna sovjet-ska republika). * Bogata žetev v Ameriki, iz Washingtona poročajo* da znaša ves pridelek pšenice v Združenih državah 931 | milijonov bušlov. Letos se je povečal pridelek 'torej ** 30 procentov. ad*iateii m odgovorni urednik Josip Petlja« Tisi' . lWteliRkf> tiskarne* « IJuhlian* saHHaHHnnMBiHft* HIŠO v Ljubljani eno- ali večnadstropno, porabno za pisarne in stanovanja, sposobno za prezidavo, kum neki zavod. Cenjene ponudbe — posredovale’ izključeni — se prosi ob natančni navedbi na' slova, cene in morebitnih prodajnih pogojevB8 upravo „ NAPREJ A “. bbm—«ii i—— mi j — Selniška glavnica — SC lO.CiiOO.OOO. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Okrajna bolniška blagajna :: v Ljubljani. — ■■■ Pisarna > Turjaški trg 41. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. — O** nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje. Zdravniki gg.: Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od pol 11. do' pol ^ opoldne. Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do 3. popoldne, Poljansk* cesta 18. Dr. Minar Fran, kirurgično in splošno zdravljenje, ordinira od pol 1. do pol 3. p°' poldne v blagajni. Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 10. do pol 11. dopoldne v blfl' gajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski ulici 2. Člani ki potrebujejo zdravniško pomoč, in njih svojci vkolikor so opravičeni do zdravilišč nomori" se morajo v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da dobe nakaznico ^ zdravnika • brez nakaznice ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Bolniški list, ki ga izpol? zdravnik, mora bolnik takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih ordinirajo zdra»' 9 ... . i .. i . i ■». _i_i-—lcklrarnah UnlnScnino co \v dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov. Načelstvo. v Ljubljani Poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trslu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju Rezervrd ff © si «3 l okro&Bo K 2,0&0.000. Kupuje in prodaja v ne vrsta vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje —— aprovizaeijske kredite —