/Primorski
Št. 32 (15.476) leto Ul.
CISALPINA
GESTIONL
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka.
Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST-Ul. Montecchi 6-Tel. 040/7796600_____
GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382
CH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ 7 ' ——” ™—
1500 lir	SOBOTA, 10. FEBRUARJA 1996
mvestmmi skli
pV^Bi/P banca Dl CREDITO Dl TRIESTE
dCJKd tržaška kreditna banka
I Vsedržavna dogajanja I odmevajo na Tržaškem
TRST - Politični dogodki na vsedržavni ravni odmevajo tudi na Tržaškem. Medtem ko Stranka komunistične prenove poziva k Široki mobilizaciji proti »zloglasnemu dogovoru« med D’Alemo, Finijem in Berlusconijem, je vodstvo Hrasta na včerajšnji novinarski konferenci podprlo poskuse za sestavo nove vlade.
Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je mnenja, da je D’Alema ubral pot pravilnih in pogumnih izbir. Pokrajinki tajnik DSL pa je izrazil pričakovanje, da bo tudi Trst prej ali slej dobil demokratično in verodostojno desnico, s katero bo mogoč politični dialog. Nacionalno zavezništvo je po njegovem le kopija bivSe MSI.
Na 5. strani
V Gorici mlada in pristna, a kakovostna Prešernova proslava
Mlada, pristna, domača in obenem svečana in kakovostna. Vse te pridevnike lahko uporabimo za sinočnjo osrednjo prireditev ob dnevu slovenske kulture, ki
sta jo v goriškem Kulturnem domu priredili Zveza slovenskih kulturnih duštev in Zveza slovenske katoliške prosvete. Pod geslom “Bodočnost je tistega,
ki veruje v njo”, ki so ga črpali iz poezije večno mladega pesnika Srečka Kosovela, je bila letošnja proslava slovenskega kulturnega praznika posvečena prav ust-
varjalnosti mladih v raznih sicer za take priložnosti že zakoličenih kulturnih zvrsteh, od zborovskega do glasbenega in od gledališkega do likovnega izražanja.
Na 3. strani
ITALIJA / MACCANICOV POSKUS ZA SESTAVO VLADE
BIH / SRBSKE GROŽNJE
Desnica spet močno dviguje politično ceno
Fini postavijo ultimate - Delna razjasnitev v Oljki
RIM - Desnica spet moCno dviguje politično ceno za sestavo Maccani-cove vlade. Gianfranco Fini (na sliki) je pri tem naSel novega zaveznika in sicer bivšega demokristjana Pierferdinanda Ca-sinija, medtem ko Silvio Berlusconi sramežljivo opozarja na nevarne posledice morebitnega razkola. Vodja ”Forza Ita-lia“ se očitno zelo boji volitev.
V gibanju Oljke je medtem prišlo do delne razjasnitve. Massimo D’Alema in Gerardo Bianco sta soglašala, da ima leva sredina svetle perspektive, Čeprav imata Se precej različna mnenja o tako imenovani predsedniški republiki. Voditelja progre-sisticnih parlamentarnih skupin Cesare Salvi in Luigi Berlinguer se bojita, da bo Italija ob spodletelem poskusu za sestavo nove vlade izgubila zgodovinsko priložnost za reforme, ki bi zajamčile državi pohticno in vladno stabilnost.
Na 2.strani
Bombni atentat v Londonu
LONDON - V Četrti Canary VVharf nedaleč od hotela Britannia v vzhodnem predelu Londona je sinoči ob 20. uri počila bomba. Po policijskih virih je eksplozija povzročila okrog sto lažje ranjenih, dve pa sta utrpeli hujše poškodbe; razbila je tudi Sipe na bližnjih poslopjih. Po istih virih naj bi odgovornost nad atentatom prevzela nacionalistična ha, ki je tako prekinila dolgotrajno premirje, kar je sicer ze pred dnevi napovedala. Atentat je britanski premier John Major ostro obsodil.
V Sarajevu se zapleta
SARAJEVO - Bosanski Srbi so včeraj zagrozili, da se bodo maščevali za aretacijo dveh višjih srbskih oficirjev, Ce ZDA ne bodo resile zapleta, in uresničili napoved generala Ratka MartiCa o prekinitvi vseh stikov z Natom in federacijo BiH. Napovedali so tudi aretacijo vseh Hrvatov in Muslimanov, ki bi prešli na njihovo ozemlje. Nato in ameriški funkcionarji so se omejili na izjave, da mora zaplet rešiti haasko razsodišče za vojne zločine. Načelnik generalštaba ameriške
vojske Shalikashvili, ki se je po obisku pri ameriških vojakih v Tuzli sestal tudi s predsednikom IzetbegoviCem (na sliki AP), je le zahteval, naj z ujetimi Srbi lepo ravnajo. Shalikashvili je obenem zagrozil vsem, ki bi si drznili ogroziti Ifor. Ameriški državni sekretar Christopher pa je zaradi zadnjih zapletov naročil Richardu Holbrooku, naj se vrne v nekdanjo Jugoslavijo. Včeraj so namreč tudi mostarski Hrvati prekinili vse stike z evropskim upraviteljem Koschnickom.
Zamejec na Čelu PEN kluba
Tržaški pesnik in kulturni delavec Marko Kravos je bil prejšnje dni izvoljen za predsednika Slovenskega PEN kluba. V decembrski številki Sodobnosti, ki je bila posvečena kulturni ustvarjalnosti Slovencev v Italiji, pa je imel daljši intervju o zamejskih in vseslovenskih kulturnih razmerah. O vsem tem se je z njim pogovarjal za Nedeljske teme Dušan Kalc.
Pred nekaj dnevi je novi slovenski veleposlanik v Rimu Peter Bekeš predal poverilna pisma predsedniku republike Scalfaru. O odnosih med Slovenijo in Italijo pa tudi o nalogah in počutju veleposlanika se je s Petrom Bekešem pogovarjal Bojan Brezigar.
Barometer italijanske politične krize stalno niha, zdaj napoveduje vihar, zdaj spremenljivo oblačno, zdaj sončno vreme. O odnosih med strankami, pozitivnih in negativnih plateh političnega dogajanja v zadnjih tednih razmišlja na naslovni strani Vojmir Tavčar.
Revija Pogrom se tokrat ukvarja z vprašanjem manjšin v Italiji in ugotavlja, da država, v kateri divimo, ni izpolnila vseh svojih obvez do manšin, ki živijo v okviru njenih meja.
Marina Furlan nam pripoveduje o svojih doživetjih na potovanju po daljnem Kašmirju, prelepi deželi, v kateri pa divja neizprosna državljanska vojna.
Gorica nekoč in danes: Marko Waltritsch tokrat piše o gostilnah mestnih gostilnah za Časa Avstrije in ugotavlja, da so bile v glavnem v slovenskih rokah.
TRST / V SREDIŠČU MESTA
Zgorela šola Dardi
TRST - Včeraj ponoči je silovit požar močno poškodoval osnovno Solo “Fermc-cio Dardi” v Giottovi ulici, torej v samem mestnem srediSCu. Kakor so ugotovili preiskovalci, je ogenj nastal zaradi pregretja deloma zamašenega dimnika in se iz zadnjega nadstropja hitro razširil v spodnje prostore. Del strehe je uničen, prav tako je hudo ožgana večina učilnic, zlasti v zadnjem nadstropju. Županstvo in šolsko skrbništvo bosta dala vseh 370 šolarjev premestiti v kakšno občinsko poslopje, zaenkrat pa bodo ostali na prisilnih počitnicah.
Na 5. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Preureditev prevozov na Krasu
Na skupni seji rajonskih svetov za vzhodni in zahodni Kras na Opčinah je Konzorcialno podjetje za prevoze predstavilo naCrt o preureditvi prevozne mreže na Krasu.
Stran 6
Izredni zbor Kmečke banke
V Gorici vlada pričakovanje za jutrišnji izredni občni zbor elanov Kmečke banke, ki bodo morali sprejeti vrsto pomembnih sklepov za bodočnost banke po komisarski upravi.
Stran 8
Maastrichta ne gre spreminjati
Evropski komisar Mario Monti je prepričan, da bi bilo vsakrksno spreminjanje kriterijev ali rokov maasti-chtskega sporazuma škodljivo in da si Italija ne more privoščiti, da bi ostala zunaj tega procesa.
Stran 9
Tenis: Italija - Rusija 1:1
Po prvem dnevu prvega kroga v svetovni skupini Davisovega pokala je izid med Itahjo in Rusijo neodločen 1:1. Gaudenzi je premagal Cesnokova s 3:2, Evgenij Kafelnikov pa je bil za Renza Furlana premočan nasprohrik.
Stran 16
POLITIČNA KRIZA / VSE VEČJA NAPETOST MED LEVO IN DESNO SREDINO
RIM / PO POLEMIKAH PREJŠNJIH DNI
Hude težave in ovire za sestavo nove vlade
Ultimat Gianfranca Finija - Delna razjasnitev v Oljki
Blanco in D’Alema nočeta razkola
Tajnika DSL in LS sta potrdila, da kljub razlikam ne nameravata zrušiti Oljke
RIM - Antonio Macca-nico se je znašel pred novimi ovirami in težavami pri poskusu za sestavo nove vlade. Medtem ko je v levi sredini prišlo do delne razjasnitve med DSL in Ljudsko stranko, si v desni koaliciji utirajo pot vse bolj toga Stališča Gianfran-ca Finija in, presenečenje, Pierferdinanda Casinija, ki je do včeraj veljal za "golobico", sedaj pa se je skoraj čez noč prelevil v "jastreba".
Desnica, kjer je vodja Nacionalnega zavezništva praktično utišal Silvia Berlusconija, postavlja kot pogoj za podporo Maccanico-vi vladi sprejem predsedniške republike po francoskem vzoru. Fini je pred sinočnjim vrhom Kartela svoboščin povedal, da bo danes prekinil pogajanja za vlado, če ne bo leva sredina sprejela predlogov desnice. Medtem ko Berlusconi na tihem in sramežljivo opozarja na nevarne posledice razkola, se je voditelj NZ znašel ramo ob rami z vodjo Krščansko-demokratskega centra (-CCD) Casinijem, ki je pozabil na svojo demokristjan-sko preteklost in osvojil model predsedniške republike.
Stvari se, kot vidimo, precej zapletajo. Sinoči sta se oglasila tudi predsednika progresističnih parlamentarnih skupin Cesare Salvi in Luigi Berlinguer, ki upata, »da Italija ne bo izgubila te zgodovinske priložnosti za institucionalne in ustavne reforme«. Salvi in Berlinguer sta pozvala kolege Kartela svoboščin, naj vztrajata pri dialogu o sistemskih spremembah, ki bi v vsakem primeru upoštevale itali-
jansko politično stvarnost. Njun poziv dokazuje, da na levici, kljub hudim težavam, še marsikdo upa v sporazum, ki bi odprl pot izvolitvi Maccanicove vlade.
Mandatar se je od jutra do poznega večera srečeval z raznimi političnimi voditelji, z novinarji pa je bil, kot vedno zelo redkobeseden. Njegovi najožji sodelavci so povedah, da poverjeni predsednik ne misli vreči puške v koruzo, čeprav je malo verjetno, da bo že danes, kot so nekateri napovedovali, sporočil predsedniku republike seznam novih ministrov.
V levi sredini je medtem prišlo do delne razjasnitve med DSL in Ljudsko stranko. Massimo D’Alema in Gerardo Blanco sta soglašala, da ima Prodijevo gibanje Oljke še velike razvojne izglede in perspektive, čeprav imajo posamezne komponente precej različna mnenja o reformah in o tako imenovani predsedniški repubh-ki. Bianco, z razliko od D’Aleme, odločno nasprotuje francoskemu ustavnemu modelu in zagovarja večje pristojnosti ter tudi delno neposredno izvolitev ministrskega predsednika.
Stranka komunistične prenove vztraja pri stališču, da bi bila morebitna Maccanicova vlada zelo nevarna za demokratično ureditev Italije, zeleni pa podčrtujejo, da v vsakem primeru ne bodo podprli morebitnega novega vladnega kabineta. Severna liga še naprej nekoliko odmaknjeno spremlja dogajanja, morda zato, ker se tudi Umberto Bossi boji vohtev.
D’Ambrosio o kurupciji in izsiljevanju
MILAN -V italijanskem javnem mnenju je krepko odjeknila novica, da je milansko državno tožilstvo zahtevalo podaljšanje preiskovalnega roka o odgovornostih nekaterih finančnih stražnikov. Delu preiskovanih oseb je tožilstvo naprtilo tudi novo obtožbo in sicer združevanja v zločinske namene; Zagovorniki podjetnikov, ki so vpleteni v afero, so si že oddahnili, ker so ocenih, da to dokazuje nedolžnost njihovih varovancev. Toda sodnik Gerara-do D’Ambrosio je včeraj poskrbel za hladno prho.
»Nova obtožba ne spreminja našega prepričanja, da je slo za korupcijo, pri kateri sta imela tako korumpirani finančni stražnik, kot podjetnik, ki ga je plačal, svojo korist, in sta skoraj enako kriva oba,« je včeraj povedal novinarjem D’Ambrosio, drugi človek v milanskem državnem tožilstvu in koordinator tima»čiste roke«. »Naj pojasnim samo z enim primerom: tistemu, ki redno plačuje davke, se najbrž ni treba bati izsiljevanja,« je dejal D’Ambrosio.
Sodnik je dodal, da je tožilstvo zahtevalo podaljšanje preiskovalnega roka, ker se je na osnovi zbranega dokaznega gradiva prepričalo, da je treba preveriti, ali so preiskovani financarji res oblikovali kriminalno organizacijo. Pripomnil pa je tudi, da preiskava zadeva samo manjšo skupino finančnih stražnikov, medtem ko imajo sodniki največje zaupanje v finančno stražo kot rod.
Na te besede se je navezalo tudi poveljstvo finančne straže, ki je v sporočilu poudarilo, da je rod suspendiral vse preiskovane stražnike in da je edino državno telo, ki se je odločilo za ta ukrep. Dokaz, da je finančna straža kot ustanova vredna zaupanja, je poveljstvo videlo tudi v dejstvu, da ji sodstvo zaupa preiskave o podkupninskih aferah.
Najbolj pohtično je potezo milanskega državnega tožilstva bral odvetnik Carlo Taormina, ki je eden od glavnih nasprotnikov tima »čiste roke« in že zlasti Antonia Di Pietra. Taormina je ocenil, da je tim »čiste roke« obtožil preiskovane financarje združevanja v zločinske namene, da bi delikti ne zastareli. »Bil naj bi neke vrste opornim« preiskovanim, da tožilstvo ne misli odnehati, »in to v času, ko nastaja vlada, ki naj bi politično rešila vprašanje podkupninske afere,« je poudaril Taormina.
RIM - Demokratična stranka levice in Ljudska stranka ne soglašata o pristojnostih, ki naj bi jih reforma ustave priznala vladi in predsedniku države. Vendar to nesoglasje ne sme ogroziti Oljke. Tako so poudarili ob koncu dveumega pogovora tajnik DSL Massimo D’Alema, tajnik LS Gerardo Bianco in drugi človek pri Oljki VValter Veltroni (na sliki). Včerajšnje srečanje dokazuje, da so nasprotja med glavnima komponentama levosredinskega zavezništva velika, obenem pa, da si obe strani prizadevata, da bi nesoglasja ne presekala glavnih korenin Oljke.
Včerajšnje srečanje je prispevalo k znižanju tona polemike med DSL in bivšimi krščanskimi demokrati, ni pa razrešilo vseh vozlov, ki so otežili sožitje med komponentami Oljke. Predvsem ni prispevalo k razčiščenju odnosov med liderjem Oljke Romanom Prodijem (morda ni naključje, da ga na včerajšnjem srečanju ni bilo) in Demokratično stranko levice. Leva sredina mora še izbrati obliko lastne organiziranosti in tudi o tem bistvenem vprašanju pogledi niso enotni.
Ob koncu pa so Sogovorniki (poleg že omenjenih treh voditeljev so se srečanje udeležili predsedniki parlamentarnih skupin Cesare Salvi in Luigi Berlinguer za DSL ter Nicola Mancino in Beniamino Andreatta za LS), podčrtali svoje zadovoljstvo, čeprav niso prikrili razlik.
»Poudarih smo upravičenost in pomen levosredinskega zavezništva, čeprav ostane temeljna razlika glede oblike vladanja,« je povedal VVeltroni. Dejal je tudi, da sta obe stranki soglasni v zahtevi, naj nastajajoča vlada ne vključi reforme ustave v svoj program, ampak naj se omeji samo na potrditev, da večina parlamenta soglaša z nujnostjo reforme.
»Bistveno je, da nesoglasje o reformi ustave ne ogrozi političnega zavezništva leve sredine,« je dodal D’Alema. Do takih razkorakov je po njegovem mnenju prihajalo že v preteklosti, ko je takoj po vojni nastajala sedanja italijanska ustava. »Tudi tedaj so številne stranke sodelovale v vladi, nato pa se ločevale v parlamentu ob problemu ustavnih določil,« je zagotavljal tajnik Hrasta. Dodal je še, da reforma ustave predpostavlja zelo svobono soočanje mnenj, ki ne sme biti obvezujoče za vladne večine. »Pohtično zavezništvo temelji na skupnih programskih temeljih in skupnih vrednotah in ga nesoglasje o nekem osamljenem problemu ne more ogroziti,« je dejal D’Alema.
Kapljico optimizma je prilil tudi Bianco. »D’Alema nam je povedal, zakaj se je opredelil za polpredsedniško republiko; mi smo mu odgovorih, da taka usmeritev lahko ogrozi središčno vlogo parlamenta. To nas nedvomno ločuje, vendar ne ogroža političnega zavezništva. Mislimo, da je odgovor na pohtično in gospodarsko krizo, s katero se spoprijema Italija, lahko skupen, kar utemeljuje Oljko,« je dejal Bianco.
Novinarjem so tudi povedali, da problema liderstva v Oljki niso načeli. »O perspektivi Oljke smo govorili samo bežno, vendar smo bili mnenja, da se moramo v kratkem sestati s Prodijem,« je povedal D’Alema.
Lider Oljke, ki je bil včeraj v Cremoni na srečanju z upravitelji padske nižine, je novinarjem zagotovil, da njegovo Uderstvo ni zbledelo. Njegov ekspoze pa je dokaz, da Prodi ni najboljše volje in da odnos s Hrastom ni ravno najboljši, saj je večkrat podčrtal, da »temelj drugi republike ne sme biti lokavost«.
NOVICE
BOČEN / PO UBOJU DETMERINGA IN CECCHETTIJEVE V MERANU
Igralska strast ne pozna meja
RIM - Igralska strast ne pozna meja, zaradi česar je povsem razumljivo, da skuša finančno ministrstvo, v blagajne katerega se stekajo tako pridobljeni prostovoljni prispevki, izkoristiti sedanji ugodni trenutek, predvsem glede zelo uspešnega lota »gratta e vinci«. Z novim rotacijskim strojem, ki je začel delovati pred nekaj dnevi, bo državna kovnica kar za trikrat povečala proizvodnjo lističev »gratta e vinci«, državni monopol, ki upravlja tovrstne stave, pa že pripravlja štiri nove igre. Novi stroji bodo dnevno natisnili od 10 do 12 milijonov listkov, torej dvakrat več kot stari. Lansko leto je bilo prodanih več kot eno milijardo in štiristo milijonov, kar je v državno zakladnico navrglo vreč kot 2.800 milijard lir.
Iz jezera v Saurisu potegnili truplo moškega
VIDEM - Potapljaške enote gasilcev iz Vicenze so včeraj malo pred 16. uro na dnu umetnega jezera La Maina v Saurisu odkrile truplo 36-letne-ga Giuseppa Plozzerja iz Saurisa, ki je z doma izginil pred dvema dnevoma. Sorodniki so alarm sprožili predsinočnjim: takoj so posegli gasilci iz Tolmeča, vendar brez uspeha: zato so zaprosili za pomoč potapljače iz Vicenze, ki so včeraj popoldne truplo odkrili na dnu mnetnega jezera in ga potegnili na nabrežje. Preiskava o vzrokih Plozzerjeve smrti je še v teku; vsekakor pa se domneva, da je Plozzer zdrsnil na strmi obali umetnega jezera, se hudo ranil v glavo in padel v vodo.
Dvojnega morilca iščejo v Nemčiji
Zločin naj bi bil povezan s pokojnikovim službenim položajem v Bundesbank!
Policija in gasilci na prizorišču zločina (Ap)
BOČEN - Kdo je s streloma iz pištole ubil Hansa Detmeringa in njegovo ljubimko Clorindo Cecc-hetti? Sodniki in karabinjerji iščejo odgovor na to predvsem v Nemčiji. Način uboja kaže, da je šlo za eksekucijo, kakršne je sposoben edinole poklicen morilec, ta okoliščina pa naj bi izključevala zločin zaradi ljubosumja.
Kakor je znano, je bila 46-letna Clorinda iz Pen-ne San Giovanni pri Ma-cerati neomožena in je ne starši ne sosedje niso imeli v zobeh, medtem ko je bil 61-letni Hans oženjen z 58-letno Else Schuch (in imel z njo zdaj 25-letnega sina Hol-gerja), ki pa je za razmerje vedela, a ga je prenašala kot nekakšno nujno zlo.
Preiskovalci iščejo torej morilca oziroma tiste, ki so mu uboj naročili, v nemških finančnih krogih, saj je bil pokojni De-
tmering iz Koenigsteina na Hesenskem visok funkcionar emisijskega zavoda Bundesbank, v katerem je bil odgovoren za posle z vrednostnimi papirji. Morda je vmes tudi politika.
Hans in Clorinda sta
padla pod streli predsinočnjim na promenadi Lungopassirio, kamor sta se bila podala iz hotela Conte, kjer sta najela apartman že v soboto. Ravno v četrtek sta se zglasila pri agenciji za preprodajo nepremičnin, da
bi kupila hišo ali stanovanje za občasne zmenke; kaže, da je bil Detmering pripravljen odšteti za to več kot milijardo lir.
Cecchettijeva je promovirala na filozofski fakulteti in bila šolska uslužbenka.
Ustica: Priore zaplenil gradivo vojaškemu letalstvu
RIM - Na ukaz rimskega sodnika Rosaria Prioreja, ki raziskuje vzroke strmoglavljenja potniškega letala pri Ustici, je odredil preiskavo v vojašnici vojaškega letalstva na letališču Elmas v Cagliariju. Prio-rejevi detektivi so zaplenili kopico zaprtih ovojnic, ki jih je letalstvo hranilo v jeklenih omarah. Po novicah iz nekaterih virov bi lahko šlo za magnetofonske posnetke radarskih sledi v noči katastrofe. Letalstvo pa zagotavlja, da gre samo za magnetofonske po-sletke pogovorov med kontrolorji poleta in piloti letal.
Če je sedanjost proizvod preteklosti, si prihodnost gradimo s sedanjostjo
■ ■■
Preden začnem z izvajanjem svojih misli, bi rada povedala, da v. svojih besedah ne bom intelektualno izbrana ali eterična, kajti mislim, da tega od mene ne pričakujete; upam, da bom vsaj deloma odgovorila zahtevam prirediteljev, ki so me izbrali predvsem zato ker sem mlada; moje besede naj bi torej izžarevale življenje, optimizem, iskrenost, tudi naivnost in mogoče vlile nekoliko iskanega upanja.
Mislim, da v čašu, ko doživlja naša manjšinska skupnost vsakodnevne udarce v same življenjske temelje svojega delovanja, dobiva tudi kultura svoj prvinski, močan in bogat pomen; potemtakem si ogrožena skupnost ne more in ne sme privoščiti sicer intelektualno globokih, vendar abstraktnih misli, temveč se mora predvsem usmeriti v oblikovanje svoje zaščitne strategije.
Kultura je tista, ki je ohranila slovenski narod v teku njegove«ne-suverene zgodovine«, je misel, ki jo poslušamo februarja in nato tudi večkrat v letu; povejmo, da je to bila tista kultura, ki zaobjema ves narod v najglo-bljen pomenu; rešila ga je pred raznimi izmi, pred temo prepogostih srednjih vekov, pred programskimi plitvinami marsikaterega desetletja; in če se že vsi strinjamo s temi besedami in jih prenašamo iz roda v rod, je tudi res, da je to bila in mora še nadalje ostati kultura, ki spremlja življenje navadnega človeka in vsakodnevno raste z njim; z vsakoletnim proslavljanjem obletnice pesnikove smrti se namreč ne oddolžimo potrebam, ki jih zahteva od nas posameznikov vedno nova zamejska realnost. Potrebne so sveže in prenovljene ideje, ki predstavljajo za nas življenjski kisik, potrebni so ljudje, ki si neutrudno prizadevajo za življenje in ne le za ohranitev naše realnosti; nujna so odločna dejanja, brez katerih ostajajo tudi genialne, vendar neuresničene misli, le osamljena kaplja črnila na belem listu.
V našem malem zaokroženem svetu se moramo stalno obnavljati in poslušati vedno hitrejši ritem sedanjosti,
ki prepogosto beži daleč pred nami in se poigrava z našo megleno nepripravljenostjo. Odgovarjati moramo pravočasno; pasivno se prepuščati toku pomeni anonimno zaplavati v sicer privlačnem morju univerzalnosti in se posledično ohraniti le na nivoju muzejske realnosti.
Ko je v današnjem času, kljub vsem paradoksom, zelo prestižno se samo čutiti ali dejansko biti državljan Evrope ter sveta, zveni verjetno precej staro-
Mlada j pristna in svečana Prešernova proslava
GORICA - Mlada, pristna, domača in obenem svečana in kakovostna. Vse te pridevnike lahko uporabimo za sinočnjo osrednjo prireditev ob dnevu slovenske kulture, ki sta jo v goriškem Kulturnem domu priredili Zveza slovenskih kulturnih dustev in Zveza slovenske katohske prosvete. Pod geslom “Bodočnost je tistega, ki veruje v njo”, ki so ga črpali iz poezije večno mladega pesnika Srečka Kosovela, je bila letošnja proslava slovenskega kulturnega praznika posvečena prav ustvarjalnosti mladih v raznih sicer za take priložnosti že zakoličenih kulturnih zvrsteh, od zborovskega do glasbenega in od gledališkega
do likovnega izražanja.
Kulturni dom v Gorici si je za to priložnost nadel praznično obleko, h kateri so v galerijskih prostorih prispevale slike treh mladih gori-ških likovnih ustvarjalcev: Nadje Bevčar, Davida Faganela in Hermana Košiča. Se najbolj prazničen pa je bil pogled na nabito polno dvorano, iz katere je občinstvo vseh starosti dobesedno prekipevalo vse do preddverja, v dokaz, da praznik kulture Slovencem res nekaj pomeni.
Rdeča nit mladosti, ne samo ana-grafske temveč, lahko bi rekli, tudi duhovne, se je nato prepletala skozi točke kulturnega sporeda v dvorani. Spored in zasedba nastopajočih sta bila enaka kot predsinoči v Trstu, pri čemer lahko iz goriškega zornega kota le poudarimo zadovoljstvo za-
radi številčno in kakovostno občutne prisotnosti domačih ustvarjalcev in poustvarjalcev.
Po svečanem začetku z Zdravico, ki jo je pod taktirko Bogdana Kralja izvedel Steverjanski mešani zbor F. B. Sedej, so si sledile pesmi v izvedbi istega zbora in mladinskega Vesela pomlad z Opčin, ki ga vodi Franc Pohajač. Slavnostni govor je imela Erika Jazbar, na odru pa so se zvrstih še glasbena skupina Jazz in mi Glasbene matice iz Gorice in Trsta, ki jo vodi prof. Denis Biancucci, recitatorji Sara Hoban, Jan Leopoli, Sara Balde in Tomaž Susič z izborom pesmi in proze Micheleja Obi-ta, Tatjane Rojc, Tomaža Susiča in Liliane Visintin, sopranistka Mirjam Pahor, pianistka Valentina Pavio in harmonikar Corrado Rojac.
moramo iskati sodelovanja pri sosedu, če želimo preživeti kot aktivna skupnost, pa naj bo to manjšina ali večina, vendar mora biti naše odpiranje premišljeno. Nič lažjega namreč, da se v imenu neke kolektivnosti in kompromisnosti v tej splošnosti tudi mirno izgubimo. Konfrontacija in dialog sta nujna, poglavitno pa ostaja vedno dejstvo, da moramo biti v dialogu enakopraven sogovornik in :*e le pasiven poslušalec, ki samo asimilira ideje bližnjega in se posledično še sam asimilira. Naše specifike ne smemo čutiti izključjujoče, temveč jo moramo živeti kot tisti quid, zaradi katerega postanemo za svojega bližnjega zanimivi.
Ce je že res, da je sedanjost produkt preteklosti, je obenem očitno, da si prihodnost gradimo s trenutno sedanjostjo; banalen in obrabljen stavek, vendar iskreno potreben v času, ko dopuščamo, da nam prihodnost gradijo drugi.
Verjeti v bodočnost potemtakem ne pomeni poetično in bukolično zreti v tisti dan, ko bomo pravno zaščiteni in povsem enakopravni vsem italijanskim državljanom, ko bomo politično in družbeno izobraženi, ko bomo etično prozorni ter zreli, temveč pomeni verjeti, da bom tisti načrt, ki ga imam danes v mislih, začel uresničevati že današnji dan.
Namesto citata: moje besede so kakor vse besede lahko le prazna retorika ali pa iskren odraz čutnega sveta; razlika je le v tem, če jim verjameš in vanje veruješ ali ne.
Erika Jazbar
modno iskati družbe-no-kulturno bogastvo naše ožje preteklosti in iz nje črpati življenje, predvsem če so te besede, ki prihajajo iz ust mladega človeka.
Seveda, mladi...v na-
videzno novem času, v času negotovosti in tre-n u t n e zbeganosti verjetno predstavljamo tisto iskano garancijo prihodnosti. Ko nam zaupajo tudi tve-g a n e odgovornosti kakršna je lahko idejna organizacija sredinskega zamejskega in slovenskega praznika, se čutiš seveda pomembnega, vendar istočasno tudi osamljenega v svojem namišljeno različnem pristopu do realnosti; tudi
če smo v zadnjih desetletjih izgubili tisto idealno nit, ki povezuje dve zaporedni generaciji in tudi če smo prepričani, da se med sabo ne moremo sporazumeti in prepogosto tarnamo nad t.i. geron-tokracijo, ostaja nazadnje še vedno očitno, da smo tudi mi mladi v veliki meri produkt tiste iste ožje slovenske realnosti; potemtakem je lahko naše gledanje seveda prilagojeno novi sedanjosti, mogoče usklajeno z zunanjim prostorom, vendar ostaja v svojem bistvu sad istih korenin.
Gesla in kalupi, ki nam jih skoraj vsiljuje današnja družba, so sprejemanje, elastičnost, odprtost, morebitni odgovori na intelektualno in produktivno plitvino modernega človeka; nedvomno je vsem na dlani, da
Goriška ljudska noša
Goriško ljudsko nošo uvrščamo po izvoru med noše alpskega območja, za katere so značilna krilo na modro pri ženskah in hlače do kolen pri moških. Ta tip noše je z redkimi izjemami razširjen skoraj po vsem slovenskem etničnem prostoru. Na sliki so dekleta v goriški ljudski noši, ki so se leta 1950 udeležile proslave ob Dnevu slovenske kulture na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu. (Foto mario Magajna, last OZE)
v___________________________________/
TRST / TERMINAL ZA PLIN
Dežela želi mnenje vseh prizadetih občin
V skladu z zakonom bo deželna vlada vprašala za mnenje, Tržič, Štarancan in Devin-Nabrežino
TRST - Deželna vlada je na predlog odbornika za načrtovanje Maria Pui-attija sklenila, da bo prosila za mnenje občinske uprave v Tržiču, Staran-canu in Devinu-Nabreži-ni o načrtu podjetja Snam, ki bi v Tržiču hotelo zgraditi terminal za utekočinjeni plin.
Načrt podjetja Snam je izzval v deželi veliko polemik med zagovorniki in nasprotniki plinskega terminala, prejšnji teden pa je S BO3 priredila v Miljah protestno manifestacijo.
Deželna vlada bi se ob togem tolmačenju zakona lahko omejila na Tržič in prosila za mnnje samo tamkajšnjo upravo. Upoštevala pa je dejtvo, da bi načrtovani plinski terminal lahko povzročil probleme sosednjim občinam, ki s tržiško delita zaliv. Zato se bo obrnil tudi na upravi v Staran-canu in Devinu-Nabreži-ni.
Popravek
Včeraj je v članku o odnosu do okolja izostal podpis Avtorice Damiane Ota. Avtorici danka in bralcem se oproščamo.
Uredništvo
Sporazum za »koridor«
TRST - Sedem dežel (Furlanija-Julijska krajina, Veneto, Emilia-Romagna, Marke, Abruci, Molise in Pu-glia) je podpisalo dogovor za tako imenovani "Jadranski koridor", ki bo preko vodnih poti in drugih prometnic povezoval severno Nemčijo z Italijo in Grčijo. Projekt so spremljale glasne polemike tako v Italiji, kot v Bruslju, zeleno luč zanj pa je pred kratkim prižgal evropski parlament v Strasbourgu.
Vest o podpisu sporazuma sta na včerajšnji novinarski konferenci posredovala podpredsednik deželne vlade Gristiano Degano in odbornik za promet Giorgio Mattassi, ki sta tudi povedala, da je Dežela že odobrila prve investicije za "koridor". Iz deželnih blagajn bo v prvi fazi prišlo približno 400 mili-
jonov lir, večji del investicij pa bo prispevala Evropska unija, ki je pravzaprav glavni pobudnik tega zelo ambicioznega projekta.
"Jadranski koridor" so, kot rečeno, spremljale ostre polemike, predvsem v Italiji, kjer sta se posebno Piemont in Lombardija prizadevali za druge rešitve. Slo je za znani načrt "Malpensa 2000“, ki ga je sprva vehementno podpirala tudi italijanska vlada, potem pa je izbira padla na "Jadranski koridor".
Degano in Mattassi sta izrazila upanje in pričakovanje, da bo tudi ta načrt okrepil mednarodno vlogo Furla-nije-Julijske krajine, posebno v odnosu do Slovenije in Hrvaške, kar že sodi med prioritetne politične naloge vlade predsednika Ser-gia Cecottija.
MNENJE
Zastaviti si je treba vprašanje o usodi slovenske šole po letu 2.000
Marta Ivasic
O naši šoli največkrat javno razpravljamo in vanjo investiramo, ko jo moramo braniti pred negativnimi ukrepi pristojnih oblasti. V obrambo - zdaj za to, zdaj za drugo, zdaj tu, zdaj tam - vlagamo veliko energije in časa. To potiskanje manjšine v razdrobljeno obrambo nam preprečuje, da bi šolo vodili v razvojno strategijo, realizirali svoje zmožnosti in gradili. To ni razkošje, ki si ga v hudem trenutku ne moremo privoščiti. Nasprotno menim, da bomo učinkoviteje ubranili šolo in manjšino, če si bomo odgovorili ali vsaj iskali odgovore prav na vprašanja vrste "slovenska šola v Italiji po letu 2000”.
V resnici je tudi nas zajel vrtinec prelomnega leta 1989, ko se stara in nova dogajanja prepletajo in si Evropa in svet v krčevitih iskanjih in merjenjih moči utirata poti v nova ravnovesja. Tudi od nas bo odvisno, ali bodo ta le v starih in novih dominacijah in krivicah, ali pa bodo zaživeli tudi enakopravnejši odnosi.
Strateški domet pa od nas nujno zahteva, da med sabo tudi javno
spregovorimo ne le o ukrepih oblasti temveč tudi o nas samih. V tem primeru o vsebinah, o odlikah in negativnih potezah naše šole. Ne strinjam se s tistimi, ki menijo, da bi tako razkrili boke in se izpostavljali še večjim napadom. Prav nasprotno: to bi nam dalo večji elan, večjo samozavest in vero vase. Pomagalo bi nam tudi, da pri sebi in pri drugih odpravljamo nevednost, stereotipe, fraze in tabuje, ki so močni, tudi ko gre za našo šolo.
O racionalizaciji. Smotrna, nerazsipna uporaba finančnih sredstev je le sredstvo in garancija za pravi razvoj, merilo ukrepom in prioritetam pa je le v ustavnih določilih in načelih. V tem primeru je pogoj tudi ta, da ne pride do pretakanja dobrin od manjšine k večini, temveč da se sredstva smotrno reinvestirajo v razvoj manjšine. (To je tudi aplikacija splošnega načela, ki ga v Italiji na vsedržavni ravni postavljajo šolski sindikati trozveze, da se v šolstvu prištedena sredstva ponovno vlagajo v šolstvo - saj je delež šolstva v državnem proračunu za Italijo kot ra-
zvito deželo že sedaj na prenizki stopnji).
O številčnosti manjšine. Ali ni (smešna?) pojmovna zagata, da manjšini očitamo malo-številnost? Smo prema-loštevilčna manjšina? To ni le demografski pojav, ko pa je tudi v tem trenutku v italijanskih šolah tako visoko število učencev, katerih starši in nonoti še znajo slovensko. (Manjšina in njena šola sta bogastvo za deželo? Sta breme, prevelik strošek, lu-ksus? Je vse le zadeva posameznikov, ki se odločijo za vpis v slovensko šolo? Kaj pa de-asimilacija?)
V zgodovini Slovencev (in drugih t.i. nezgodovinskih narodov) in v zamejski sedanjosti ima šola svojevrstno vlogo. Ni le pomemben kraj izobraževanja naj-mljaših, je - bolj kot za večinske skupnosti, ki razpolagajo z razvejano mrežo ustanov, kraj srečevanja. Je steber v kulturnem in družbenem življenju, redek kraj splošne in javne rabe jezika, kraj nacionalne in družbene emancipacije. Da to šola res je, pa ne more biti gost ali pridatek ob glavni, večinski šoli, ne more biti vrsta učilnic na enem
koncu stavbe, temveč potrebuje svoj celovit, zaokrožen fizični in institucionalni prostor. Samo taka slovenska šola se tudi pozitivno odpira, navezuje dobrososedske stike in razvija plodno sodelovanje z bližnjimi italijanskimi šolami.
O političnem nastopanju. V tem šolskem letu se vse bolj akutno postavlja tudi vprašanje odnosov med ljudmi v šoli, posebej šolniki, in vodilnimi v manjšini. Mnogi hočemo in pričakujemo tudi javnih nastopov za šolo - s platformo, s katero se pristojnim v Italiji in v Sloveniji predstavimo s predlogi in zahtevami.
V šoli se že dolgo učimo skupaj delati ljudje različnih nazorov in opredelitev. Zlasti dijaki višjih srednjih šol se učijo tudi javnega (kolektivnega in ustvarjalnega) demonstriranja. To so tudi za življenje manjšine pomembne državljanske izkušnje. Pomagajo nam rešiti se tarnanja in samoobj okovanj a, praznega protestništva, pa tudi "opreznega” molčanja, ki nas - sem prepričana - nič manj ne obremenjuje.
E N TE FIERA UDINE ESPOSIZIONI
o
SEVEROVZHOD JE SREDIŠČE KMETIJSTVA
AGRIEST '96
31. VSEDRŽAVNA RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV IN PRIDELKOV i
<e>
CREDIT0
C00PERATIV0
KMEČKE IN OBRTNIŠKE HRANILNICE Furlanije Julijske krajine
8.-12. FEBRUAR 1996 SEJMIŠČE V VIDMU
URNIK: 9.30-18.30
VČERAJ PONOČI / ZARADI PREGRETOSTI ZAMAŠENEGA DIMNIKA
POLITIKA / TISKOVNA KONFERENCA TAJNIŠTVA
Ogenj delno uničil osnovno šolo v mestu
Voditelji Hrasta no strani D’Aleme
Učenke in učence bodo začasno premestili
»Kdaj v Trstu demokratična desnica?«
KRAJEVNA POLITIKA
LS zelo kritična do župana lllyja
Kritike tudi na račun D'Aieme Zahteva po preverjanju na Občini
Požar je skoraj uničil mestno šolo. Gre za osnovno šolo “Fermccio Dardi” v Giottov! ulici št'. 2, ki je le malo odmaknjena od osrednje ulice Giulia ob Ljudskem vrtu. Skoda je zelo velika, zaradi česar so šolo zaprli in se še ne ve, kdaj bo spet uporabna.
Prva znamenja ognjene stihije, ki naj bi jo bilo treba pripisati kratkemu stiku ali pa še verjetneje pregretju deloma zamašene dimniške cevi, so po golem naključju kot prvi zapazili ravno člani avtomobilske patrulje karabinjerjev, ki se je vozila tam naokoli in prežala na morebitne nočne zlikovce.
To je bilo le nekaj minut po predvčerajšnji polnoči. Iz gornjih nadstropij poslopja, ki je bilo zaradi pozne ure seveda prazno, se je vil dim, obenem pa je bilo videti, kako se ogenj postopoma razširja na spodnja nadstropja, pri čemer sta botrovali predvsem še kar krepka burja in dejstvo, da so podovi učilnic, kakor še v vsaki stari šoli, leseni.
Možje postave so kajpak nemudoma poklicali na pomoč gasilce, ki pa so imeli obilo dela. Trikrat je na primer že kazalo, da je zubljev konec, ravno tolikokrat pa se je zgodilo, da je začelo spet goreti. Požar je bilo mogoče dokončno pogasiti šele okrog sedmih včeraj zjutraj, vendar so bili gasilci na delu še tja do poznega popoldneva, saj je bilo treba odstraniti ožgani oziroma uničeni material. Pri gašenju je
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj pospravili za rešetke Coronea zaradi domnevnega ropa moškega, čigar priimek in ime se začenjata s P in G, ter dvajsetletnega prestopnika Christiana Pozzec-ca brez stalnega bivališča, poleg tega pa zaradi sodelovanja pri ropu prijavili sodniku za prekrške zoper zasebno lastnino enako starega Graziana Murra z Lonjer-ske ceste 70, ki je sicer začasno na prostosti.
Po začetni preiskavi so možje v uniformi prišli do zaključka, da je Poz-zecco okoli devetih zvečer pred nekaj dnevi s Pomočjo Murra in neke tretje osebe začel šikanirati na Goldonijevem trgu tri nic hudega sluteče mladoletnike, od enega izmed njih - 15-letnega Francesca S. - pa z grožnjo izsilil bankovec za 50.000 lir. Pozzecco je menda v preteklosti na
bilo udeleženih nenavadno visoko število gasilcev, tudi častnikov, ki sta jih vodila najprej Vincenzo De Stefano in potem Franco Bensi.
Kakor smo navedli, je bilo treba šolo seveda zapreti, važno pa je zlasti dejstvo, da se ogenj ni raztegnil na bližnje hiše, v katerih so poleg stanovanj tudi še druge šole.
Občinska uprava je sporazumno s šolskim skrbništvom odredila, da se vseh 370 šolark in šolarjev, razporejenih po petnajstih razredih oziroma tudi treh vključenih otroških vrtcih premesti drugam, torej v dve ali več občinskih poslopij, da se ne bi pouk prekinil. To, žal, ne bo mogoče takoj, kar pomeni, da bodo imeli mali še vsaj nekaj dni... prisiljenega počitka.
Kolikšno gmotno škodo je ogenj povzročil, zaenkrat še ni mogoče natanko povedati, ve pa se, da znaša več sto milijonov lir. Lep del strehe je zoglenel, prav tako tudi nekaj učilnic v zadnjem nadstropju.
Karabinjerji so po temeljiti preiskavi ugotovili, da ni bilo kaznivega dejanja, saj so bila vsa šolska vrata zaprta, na njih pa nobenega znaka vloma.
Kot - sicer bridko -zanimivost naj še navedemo, da je bila v tem poslopju nekdaj tudi slovenska osnovna šola “Dragotin Kette”, potem ko so jo premestili iz Ul. sv. Frančiška v Ul. Polonio in ki je, žal, propadla.
tak način izsiljeval tudi številne druge mladostnike.
Dva severnoafriška
zmikavta za zapahi,
tretji pa je pobegnil
Policisti letečega oddelka kvesture so z odločilnim prispevkom direkcije avtobusnega podjetja ACT tudi stopili na prste dvema od treh zlikovcev, ki so kradli potnikom listnice. Akcijo sta speljala agenta Gio-vanni Cergol in Savino Capodivento. Med patruljiranjem vzdolž Ul. Giulia sta po ovadbi avtobusnega šoferja, ki se je telefonsko povezal s svojo centralo, na postaji št. 9 zasačila tri severne Afričane sumljivega videza, od katerih sta dva stopila v vozilo; to je nemudoma storil tudi Cergol in med vožnjo lepo videl 36-Ietnega samozvanega maroškega državljana Omarja Mokhatarija z bi-
Tržaška Ljudska stranka ni zadovoljna z delom župana Riccarda Illyja, še manj pa s poskusom za sestavo rimske vlade. Tajnica Elettra Dorigo in načelnik občinske svetovalske skupine Luigi Russo sta zahtevala politično preverjanje v Illyje-vi koaliciji v luči sprememb, ki jih je povzročil predvsem razkroj Zavezništva za Trst.
Razkol v ZT, ki so ga
vališčem v Bologni, kako je neki potnici izmaknil torbico in brž nato izstopil, medtem ko je njegov 27-letni pajdaš Mohamed Fouad, verjetno iz Alžirije in z domnevnim bivališčem v Rimu, poskušal policistu preprečiti, da bi zasledoval O-marja. Cergoliju je to vseeno uspelo, vendar je v srditem spopadu, h kateremu je bil prisiljen zaradi ostre reakcije preganjanca, zadobil telesne poškodbe, ozdravljive v petih dneh.
Zmikavtoma, ki si zdaj hladita svoje tatinske strasti v coronejskem zaporu, so zaplenili denarnico s 600.000 lirami v gotovini, ki je last slovenske državljanke Alme Lazar, pa še nadaljnja pol milijona lir v bankovcih in več dragocenih predmetov dvomljivega izvora. Tretjega tatiča policiji ni uspelo zajeti, zato ga še zmeraj išče.
zapustili zeleni in republikanci, po mnenju Ljudske stranke vsekakor ni edini razlog za preverjanje dela Illyjevega odbora. Zupan kaže po mnenju vodstva LS npr. premalo pozornosti do socialnih vprašanj, »pri katerih je Ljudska stranka večkrat bolj na levi od DSL«. Z Illyjem je na včerajšnji tiskovni konferenci polemiziral tudi podpredsednik deželnega odbora Gristiano Dega-no, ki je županu očital nekatere prenagljene in neupravičene kritične izjave na račun deželne uprave. Degano se je nanašal na nedavni sestanek županov Veneta in Furlanije-Julijske krajine, na katerem je bil Illy kritičen do deželnih upraviteljev, češ da premalo vrednotijo specifiko in avtonomijo FJK.
Ljudska stranka verjame v politične perspektive gibanja Oljke, nasprotuje pa vladnemu dogovoru, ki bi slonel ne takozvani »polpredsed-niški republiški ureditvi«. S tem v zvezi je bilo na srečanju z novinarji slišati kritične pripombe na račun Massima D’Aleme, ki ima glede napovedanih ustavnih reform zelo različna mnenja od Ljudske stranke in tudi od samega Romana Prodija.
Zahteva po preverjanju delovanja občinske uprave ne pomeni, da Ljudska stranka zapušča Illyja, pač pa predstavlja točen signal Zupanu in odboru, naj pri izbirah uprave prisluhneta mnenju in pripombam občinskega sveta, v prvi vrsti pa večinske koalicije.
VČERAJ / ZARADI TATVIN IN ROPOV
Policija imela kaj opraviti
Za rešetke spraviti tudi dva priseljenca iz severne Afrike
Pokrajinsko vodstvo Demokratične stranke levice podpira izbire Massima D’Aleme glede vladne krize in je prepričano, da takole razmišlja tudi velik del članstva in strankinih simpatizerjev ter volil-cev. To je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril tajnik Stelid Spadaro, ki je pokus D’Aleme za sporazum s Finijem in Berlusconijem ocenil kot pogumno dejanje, čeprav je pri tem žal manjkal doprinos Prodija in njegove Oljke, kar otežkoča vlogo in perspektive leve sredine.
Spadaro ne sprejema očitkov o izdajstvu, ki prihajajo iz nekaterih levičarskih vrst, ter pravi, da se je treba sprijazniti z radikalnimi strateškimi razlikami med DSL in SKP, »ki naj vendarle pojasni, kako si zamišlja zmagovito levico«. Glede precejšnje paralize v Oljki pa Spadaro ne krivi le Prodija, a tudi svojega vsedržavnega tajnika, ki bi moral svoje pobude uskladiti ž levosredinskim kandidatom za premiera. Težave v odnosih obstajajo, a niso take, da bi prejudicirale perspektive Oljke in samega Prodija, ki nedvomno ostaja - vsaj tako je povedal Spadaro - še naprej edini levosredinski kandidat za Palačo Chigi. .
Ge v Rimu dialog med DSL in desnico kolikor toliko mogoč, pa bo v Trstu izredno težaven, vse dokler se ne bo mestna desnica otresla svojih močnih nacionalističnih in šovinističnih predsodkov. Spadaro je glede tega omenil Nacionalno zavezništvo, ki je pri nas le kopija MSI, kar velja tudi za ”Forza Italia", ki je v rokah raznih Camberjev, Niccoli-nijev in Traunerjev. Kot nasprotnik si želim, je dejal še tajnik DSL, da bi res prevladala demokratična desnica, s katero bo mogoč dialog vsaj o nekaterih temeljnih vozlih tukajšnjega vsakdana.
Tajnik DSL je potrdil podporo Illyjevi upravi, ki dosledno izvaja svoj volilni program, čeprav v zadnjem času prihaja do precejšnjih težav v odnosih med odborom in njegovo politično koalicijo. Glede Pokrajine Trst je Spadaro izrazil upanje, da bo prišlo do preustroja te lokalne uprave, dodal pa je, da se DSL ne boji volitev.
Tiskovne konference se je udeležil tudi Gian-ni Torrenti, direktor gledališča Miela, ki se bo v DSL ukvarjal z odnosi z gospodarsko in družbeno stvarnostjo ter z vsemi novostmi, ki se v njej pojavljajo. Povedali so, da je v letu 1995 krajevna DSL štela tisoč tristo članov in članic.
Budin: Ta poskus je pravilen in pogumen
Maccanicov poskus za sestavo nove vlade spremljajo ostre polemike na levici, članstvo DSL z zanimanjem, a tudi z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogajanj ter možnost sporazuma med D’Alemo, Finijem in Berlusconijem. S tem v zvezi prireja tržaška federacija DSL od ponedeljka dalje vrsto javnih soočanj po sekcijah, na katerih bo govora tako o vsedržavni, kot tudi o krajevni politiki.
Podpredsednik deželnega sveta in načelnik slovenske komponente DSL Miloš Budin je mnenja, da predstavlja Maccanicov in hkrati D’Alemov poskus neizbežno in tudi pogumno potezo, ker so institucionalne reforme nujne, začenši z novim volilnim zakonom, ki bi državi končno zajamčil stabilnost. Po Budinovem prepričanju je prav, da se o "pravilih igre" dogovorijo vsi in ne da jih tesna večina vsili ostalim.
Ce ta poskus ne bo uspel, bomo šli pač na volitve, kar ne bo nič dramatičnega, je še mnenja Budin, ki se vsekakor sprašuje, kaj se bo zgodilo, če bo na vohtvah denimo zmagala desnica. Maccanicova vlada, če bo seveda do nje sploh prišlo, naj bi trajala vse dokler bo parlament izvedel te reforme, potem takoj na volitve. Budin je tudi prepričan, da sedanja dogajanja ne povzročajo velikih pretresov med članstvom DSL, »ki je dozorelo za pogumne izbire, pozorno sledi dogodkom in se ne predaja nezadovoljstvu, ki ga drugi, od zunaj, skušajo izkoristiti«.
Po mnenju predsednika pokrajinskega odbora DSL Claudia Tonela je treba strogo ločiti dolžnosti parlamenta, ki mora izvesti reforme, ter vlade, ki mora vladati. Pri vsakem sporazumu bo treba vsekakor zajamčiti središčno in nenadomestljivo vlogo parlamenta Tonel pravi, da so dvomi in pomisleki v DSL upravičeni, stvari pa je treba ocenjevati realistično in predvsem z velikim čutom odgovornosti.
Tonel je skupno z nekaterimi tovariši, ki se prepoznavajo v komponenti demokratičnih komunistov, zahteval sklicanje vsedržavnega sveta Hrasta, ki je edini pristojen, da z demokratičnim sklepom usmeri strankino linijo. Treba je preprečiti, da o strategiji DSL, odloča peščica voditeljev brez soočenja z bazo.
»Nisem navdušen nad situacijo, D’Alema tvega marsikaj, ne vidim pa drugih izbir, tudi zato, ker je DSL nastala prav z namenom, da razbije začarani krog, v katerem se je dolgo let nahajala levica Glede tega obstajajo bistvene razlike med nami in SKP«, nam je povedal tajnik kriške sekcije DSL Severino Sedmak.
Da je D’Alema izbral tvegano pot, meni tajnik dolinske sekcije Giuseppe Mauro, ki pa dodaja, da je ta zasuk popolnoma v skladu z naravo DSL. Sporazum je potreben, a ne za ceno razprodaje političnih vrednot. V tem primeru boljše takoj na votitve.
NOVICE
Skupščini SKP
Stranka komunistične prenove prireja v ponedeljek, 12.2. dve javni skupščini o pohtičnem položaju na krajevni in na vsedržavni ravni. V Miljah bo zborovanje ob 17.uri na sedežu SKP v Ul.Roma 2, na Pončani pa v Ljudskem domu ob 17.30.
Urad za trgovinske licence zaprt
Oddelek Tržaške občine za trgovino, obrt in turizem obvešča, da bo urad za trgovinske licence zaprt v popoldanskih urah v ponedeljek 12. in sredo 14. t.m.
Omejitve avtobusnega prometa
Konzorcialno podjetje za prevoze obvešča, da bo od torka 13. zaradi cestnih del zaprta notranja pot v Dolini. Zaradi tega bo glavna postaja avtobusov na progah št. 40 in 41, ki so namenjeni v Dolino, na trgu v višini zadnje postaje pred Dolino. Vožnje na progah št. 40, ki so podaljšane do Prebenega in Mačkolj pa bodo potekale iz Boljunca naravnost v Kroglje.
Predstava »Jajce« odložena
Ljudsko gledališče La Contrada obvešča, da je bila lutkovna predstava »Jajce«, ki je bila predvidena na jutrijšnji dan, odložena na nedeljo 3. marca ob 11. uri.
Predstavitev knjige L’anello at drlo
Novinar Paolo Rumiz bo v ponedeljek ob 18.30 v dvorani v Ul. del Collegio 6 predstavil knjigo »L’anello al dito«, ki opisuje zgodovino skupnosti San Martino al Čampo po pričevanju don Maria Vatte.
AVTOBUSI / PREDSTAVITEV NACRTA
Boljše prevozne zveze po Krasu
Ostaja pa vprašanje Križa
Na Opčinah je bil v Četrtek skupni sestanek med predstavniki rajonskih svetov za Vzhodni in Zahodni Kras, na katerem so predstavniki Konzorcialne-ga podjetja za prevoze v prisotnosti občinskega odbornika za decentralizacijo Carla Fortune predstavili naCrt o reorganizaciji avtobusne prevozne mreže, v sklop katere sodi tudi openski tramvaj.
Glavni namen načrta je v tem, da bi bi prišlo do uvedbe nove avtobusne proge po Krasu, ki bi v bistvu povezovala vse kraške vasi od Bazovice pa do Devina z vsemi možnimi zvezami in ki naj bi bile speljane po pokrajinski cesti. V okviru istega naCrta naj bi prišlo tudi do tarifnih sprememb na vozovnicah: za vožnjo iz mesta pa do OpCin, Bazovice in Proseka naj bi bila potrebna vozovnica le za en odsek (in ne torej za dva, kot je sedaj v veljavi), za nadaljevanje vožnje pa bi se uporabniki lahko poslužiti vozovnice, ki je veljavna za eno uro.
V okviru načrta je tudi predvidena večja vloga openskega tramvaja: zaradi
tega bo potencirano njegovo delovanje, zmanjšano pa bo število avtobusov, ki sedaj povezujejo mesto z Opčinami.
Četrtkovo soočanje rajonskih svetovalcev s predstavniki Konzorcialnega podjetja za prevoze in tržaške občinske uprave je bilo prav gotovo pozitivno; predstavniki rajonskih svetov so na njem zastaviti vrsto vprašanj, ker je v sklopu preureditvenega načrta še nekaj nerešenih problemov. Obstaja na primer problem Križa, ki bo na osnovi načrta zaradi nižjega števila avtobusnih zvez prav gotovo oškodovan. O tem vprašanju bo v kratkem razpravljal rajonski svet in Konzorcialne-mu podjetju posredoval svoje predloge-
Okoliške občinske uprave pa so že izrazile pozitivno mnenje o načrtu, saj se bodo z njim prav gotovo okoristile, v celoti gledano pa se bo avtobusno omrežje prav gotovo izboljšalo. Sicer pa je preureditveni načrt le eksperimentalnega značaja, kdaj pa ga bo prevozno podjetje začelo izvajati, zaenkrat še ni znano.
ZDRUŽENJE ”DE BANFIELD"
Pomoč na domu naj bo alternativa bolnišnici
Lani pomagali 490 osebam
Združenje Goffredo de Banfield, ki skrbi za zaščito in pomoč nepokretnim ostarelim, je na včerajšnji tiskovni konferenci podalo obračun svojega delovanja v lanskem letu. Obračun je podalo predvsem zasebnikom, ki ga podpirajo, z njim pa je javnim ustanovam (predvsem Podjetju za znanstvene storitve), ki še niso prisotne na področjih Stare in Nove mitnice, kjer deluje, posredovalo podatke o zasebni službi, ki trenutno nadomešča javno. Združenje pa predvsem upa, da bo z navedenimi podatki senzibiliziralo javnost in javne upravitelje na omejenost in zanemarjenost oskrbe na domovih v našem mestu v primerjavi z oskrbo v
SLOVENSKI KULTURNI KLUB
Danes nagraditev mladih kulturnih ustvarjalcev
kom ob 18.30 bo torej v Peterlinovi dvorani na sporedu odprtje razstave in recital literarnih prispevkov, ki ga bodo pripravili člani gledališke skupine SKK. Sledila bo razglasitev imen nagrajencev in nagrajevanje (nagrade je spet, kot že vrsto let, dala na razpolago draguljarna Malalan z Opčin). Predvidena je tudi nagrada publike (knjižni dar Slovenske prosvete), saj bodo prisotnim razdeljeni lističi, na katere bodo zapisali svoje preference. Vsi literarni prispevki, za katere bo komisija izrekla mnenje, da so primerni za objavo, bodo postopoma objavljeni v mladinski prilogi Mladike, v Rasti.
Breda SusiC
V Slovenskem kulturnem klubu so se mladi že približno pred enim desetletjem odločili, da praznujejo dan slovenske kulture na čim bolj ustvarjalen način. Skušali so najti način, kako bi vzpodbudili mlade, da se aktivno vključijo v svet najprej literarne in likovne, pozneje pa še fotografske umetnosti. Tako je v klubu postala Prešernova proslava nekakšna izložba ustvarjalnosti mladih, saj pomeni vsako leto slovesen zaključek literarnega, likovnega in fotografskega natečaja z razglasitvijo zmagovalcev, recitalom literarnih in razstavo likovnih in fotografskih prispevkov.
Tako bo torej tudi drevi v Slovenskem kulturnem klubu tak slovesen večer. Čeprav je na žalost treba ugotoviti, da je posebno takih prispevkov, ki zahtevajo večji ustvarjalni napor (proza, poezija, slike), vedno manj, saj med prispevki prevladujejo (sicer zelo lepi) fotografski posnetki, je pa treba reči, da ta natečaj vsako leto vzpodbudi kakšen nov mlad talent, da se preizkusi na umetniškem področju, pa tudi to, da se raven prispevkov že tako rekoč »stalnih« konkurentov iz leta v leto dviga. Tako je tudi mnenje nekaterih članov komisije, ki spremljajo ta natečaj SKK že skoraj celo desetletje.
Pa spregovorimo še o komisijah. Vsaka izmed njih je sestavljena iz treh elanov. To so za likovne izdelke Jasna Merku, Magda Samec in Boris Žuljan; za literarne prispevke Nada Pertot, Maja Laporni in Marij Cuk ter za fotografijo Marjan Jev-nikar, Darko Bradassi in Filip Fischer.
Danes zvečer, z začet-
- DANES / V CENTRU GIULIA n
Ex tempere priznanih italijanskih vinjetistov
V	prostorih trgovskega središča II Giutia se bo danes, 10. februarja, v popoldanskih urah odvijal zanimiv ex tempore treh znanih italijanskih vinjetistov: pobudo prireja združenje PAG (Progetto di aggregazione giovanile), ki ga sestavljajo dve zadrugi - La Quercia in 1’Albero Azzurro - in pet ne-pridobitniških tržaških organizacij, kot so Zveza slovenskih kulturnih društev, Arciragazzi, La Marmotta, Anagrumba in Azione Cattolica.
Gostje ex temporeja, ki je namenjen mladim in starejšim, vsekakor ljubiteljem tega svojevrstnega ustvarjalnega izraza, bodo Enzo Scarton, Osvaldu Cavandoli in Roberto Totaro, ki jih strastni bralci stripov prav gotovo poznajo v risanih junakih, kot so La Linea, Ombre rosse, I Tecnocrati.
Srečanje je predvideno ob 15.30 pred dvorano Mc Donald’sa in bo trajalo do približno 18.30.
Fotografska razstava o Sueškem prekopu
V	tržaški občinski umetnostni dvorani na Trgu Unita bodo danes opoldne odprti fotografsko razstavo o izročitvi Sueškega prekopa njegovemu namenu. Razstava, ki jo je oskrbel Muzej Revoltella, bo trajala do 3. marca in si jo je vredno ogledati, saj je afriška ožina pomenila veliko pridobitev tudi za Trst in tukajšnje pristanišče.
bolnišniških strukturah.
V Trstu živi kar 25 odstotkov oseb, ki imajo več kot 65 let, na področjih Stare in Nove mitnice pa jih je" še od 2 do 3 od sto več. Tržaška občina skrbi preko svoje skrbstvene službe le za 1, 1 odstotek tega prebivalstva, Podjetje za zdravstvene službe pa je medtem začelo preureditev lastnih skrbstevnih služb po domovih.
Združenje Goffredo de Banfield je mnenja, da mora oskrba po domovih postati resnična alternativa zdravljenju v bolnišnici; za dosego tega pa je nujno potreben obstoj minimalnih in osnovnih ter lahko dostopnih služb, v okviru katerih se morata javni in zasebni sektor dopolnjevati. Zdravstveno podjetje že dela v tej smeri, obstajajo pa določeni problemi (višina osebnih dohodkov prizadetih in pretežno le dopoldanski urniki), ki to otežkočajo.
Od leta 1988 do konca lanskega leta je združenje pomagalo 490 ostarelim; v lanskem letu je v svojo oskrbo prevzelo 130 ostarelih, ki imajo povprečno 78,5 let; 77 odsto le-teh je s Stare in Nove mitnice, 30,8 odsto jih živi v osamljenosti, 40,8 odsto v dvoje, 28,4 odsto pa v družini. Posamezne primere so združenju sporočili posamezniki, več kot polovica vseh (66.6 od sto) pa je potrebovala vsakodnevno pomoč.
Združenje je v lanskem letu za svoje delo potrosilo 428 milijonov lir, podpirajo pa ga izključno zasebniki (z izjemo Dežele, ki je lani prispevala 5 milijonov lir), povprečni mesečni strošek na oskrbovanca pa je lani znašal 274.358 lir.
DAN SLOVENSKE KULTURE
Proslava v društvu upokojencev
Tudi slovenski upokojenci so se s proslavo, ki je bila v sredo popoldne v Gregorčičevi dvorani v Trstu, pridružiti številnim prireditvam ob dnevu slovenske kulture, ki potekajo v teh dneh v številnih naših društvih.
Za glavnega govornika so letos izbrali prof. Janka Ježa, za recitatorja igralca Staneta Raztresena, povabiti pa so še dva mlada kitarista Anjo Stoka in Paula Bambija - gojenca glasbene šole GM, ki sta s svojim igranjem zaključila to lepo prireditev. Prof. Janko Jež je spregovoril o vsebini in zgodovinskih izsledkih svoje knjige, posvečene Brižinskim spomenikom, ki nosi naslov »Monumenta frigingensia - Brižinski spomenik« in ki je naletela na ugoden odmev tako s strani slovenskih kot italijanskih literarnih kritikov. »Gre za svetlo luč«, je govornik dejal, »ki nas je kot zvezda vodila skozi stoletja vse do današnjih dni, ko smo prišli, kot Slovenci tudi do svoje države«.
V njegov govor se je lepo vpletel »Uvod h Krstu pri Savici«, ki ga je podal Stane Raztresen, ki je nato dodal še Prešernovo pesnitev »Povodni mož«.
Mlada kitarista sta nato, najprej posamično, nato pa v duu nastopila s skladbami, prirejenimi prav za ta inštrument. Njun nastop so po-
slušalci sprejeti z dvojnim veseljem: zato ker so prisluhniti res lepi glasbi in predvsem zato, ker sta jim jo posredovala dva mlada glasbenika.
Vsem se je, v imenu društva zahvalila predsednica Nadja Pahor, ki je izrazila zadovoljstvo nad tako zasnovano Prešernovo proslavo.
Neva Lukeš
KINODVORANA
TRST - Tel. 040/304222


dove
rta
uore
fk
i ttAMmiuit(uoie f	mm mn wtsiB <x$to t m mvm m»te. ram orro
vmmm mim mm t	***** mm m t (umoto omu
, s?	mam, lOSEfiO KUŽA «6*w> *810 UUSU m a »mm m iums -mvt
; ^ tmspA	m mmm m mm»m,mm®
rnsmsivimommo frniasmama*
L i
mm mm mmmm mstm m (mm m mm i m*mm&mmšjmmFmmummmmfim	m
p
e
ft//
r
i
f *.
»rofiftmMe
JHE!«
etišb- j
£ JjL nattcaiAH |
DANES IN JUTRI
OB: 14.30 - 16.30 - 18.30 - 20.30 - 22.30
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA, 10. februarja 1996 VLASTA
Sonce vzide ob 7.15 in zatone ob 17.24 -Dolžina dneva 10.09 --Luna vzide ob 23.42 in zatone ob 9.45.
Jutri, NEDELJA, 11. februarja 1996 MARIJA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 3,6 stopinje, zračni tlak 1015,7 mb narašča, veter vzhodnik 25,2 km na uro, vlaga 41-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Jessica Marcon, Irene Uboldi, Barbara Desiante, Dijana Ilič.
UMRLI SO: 74-letni Antonio Edoardo Spon-za, 58-letna Laura Balbi, 41-letni Antonio Favil-la, 88-letna Maria Maslo, 77-letni Aldo Cap-puccio, 48-letna Janja Vučko, 89-letna Cle-mentina Soffiantini.
OKLICI: elektronski tehnik Gianfranco Lo Terzo in prodajalka Cri-stina Rossetto, uradnik Alessandro Dascanio in uradnica Roberta Chic-co, delavec.Marino Cep-pa in Solnica Monica Pavanello, uradnik Gianfranco Sciolis in uradnica Marina Veglia-ni, poklicni bolničar Fa-bio Lisi in gospodinja Fabiana Casalini, v pričakovanju zaposlitve David Monaro in v pričakovanju zaposlitve Lisa Finotto, prodajalec Alessandro Majer in v pričakovanju zaposlitve Debora Muscio.
LEKARNE 1
Od PONEDELJKA, 5., do NEDELJE, 10. februarja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Goldonijev trg 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije -Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373)
-	samo po telefonu za
najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. me, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	14.30,
16.30,	18.30, 20.30,
22.30,	0.15 »Va dove ti porta il cuore«, r. Cristi-na Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy.
EKCELSIOR - 15.30,
18.30,	21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Pacino, Robert De Niro.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.15, 18.10, 20.05,
22.00	»La dea dell’amo-re«, r. Woody Ali en.
AMBASCIATORI
16.00,	18.00, 20.05, 22.15, 24.00 »II presi-dente, una storia cramo-re«, i. Michael Douglas, Annette Bening.
NAZIONALE 1-16.00,
18.00,	20.05, 22.15,
24.00	»Pensieri perico-losi«, i. Michelle Pfeif-fer.
NAZIONALE 2 - 15.20,
17.00,	18.45, 20.30 »Babe - un maialino corag-
ioso«; 22.30, 0.15 »I ameati«.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15, 0.15 »The Net - Intrappolata nella rete«, i. Sandra Bullock.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.05, 22.15, 24.00 »Highlander III«, i. Christopher Lambert. MIGNON -	16.00,
22.15
18.00,	20.05,
»VVaiting to Exhale Donne«, i. Whitney Houston, Angela Bas-sett.
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.15, 22.10 »Gašper«, r. Števen Spielberg.
ALCIONE -	19.00,
22.00 »Underground«, r. Emir Kustmica.
LUMIERE - 16.00 »Po-cahontas«, risanka; 18.00, 20.00, 22.15 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen
>ing Baldvvin.
Slovensko Stalno Sledalisce
Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega
Evald Flisar
IZTROHNJENO SRCE
Režija: Zvone Šedlbauer
Danes, 10. t.m., ob 20.30 ABONMA RED B, E in F jutri, 11. t.m., ob 16.00 ABONMA RED C
DEKLIŠKI ZBOR DEVIN
in
FANTJE IZPOD GRMADE
vabijo ob dnevu slovenske kulture na večer posvečen zdomskemu pesniku
IVANU LEGIŠI BURNIKU
iz MEDJE VASI
O njegovem delu bo govorila prof. NADA PERTOT Večer bo v dvorani devinskih zborov danes, ob 20.30
Amaterski oder JAKA ŠTOKA In
Zadruga za Kulturni dom Prasek-Kontovel
vabita ob dnevu slovenske kulture danes, 10. t.m., ob 20. uri napredstavitev knjige Bruna Lisjaka
Slovensko pomorsko ribištvo.
Kulturni spored bo poleg domačinov obogatila
Zenska pevska skupina ”Stu ledi”.
SKD SLAVEC Ricmanje-Log
vabi na
PROSLAVO DNEVA
SLOVENSKE
KULTURE
danes, 10. tm., ob 20. uri
v Kulturni dom v Ric-manjih.
SODELUJEJO: otroci vrtca iz Ricmanj, učenci COS Ivan Trinko Zamejski ter SSG z magično igrico "Cicibanus coprianus”.
Si PRIREDITVE
SKD SKALA iz Gropa-de prireja PROSLAVO ob dnevu slovenske kulture danes, ob 20.30 v društvenih prostorih. Sodelujejo MPZ Skala iz Gabrij ter domači MePZ Skala, priložnostno misel bo podal Saša Martelanc.
SKD LIPA iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture na ogled slovenske predstave Felbta Mit-tererja "ZDRAHE V BOŽJI HIŠI” v izvedbi Teatra brez... iz Celovca, režija M. Bevk, danes v kinodvorani v Bazovici, ob 20. uri.
SKD TABOR OPČINE -
Prosvetni dom. Jutri, ob 17, uri gostuje "Teatr brez...” iz Celovca z mo-
derno misterijsko igro "ZDRAHE V BOŽJI HIŠI”. Režija Marjan Bevk. Vabljeni na zabaven popoldan.
KD KRAŠKI DOM vabi jutri, ob 17. uri v Kulturni dom na Colu. Predstavili se vam bodo člani KD Rdeča zvezda iz Saleža z veseloigro "PRIPRAVA NA ZLATO POROKO” ter moški pevski zbor.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB vabi ob Prešernovem dnevu na PRAZNIK MLADIH USTVARJALCEV, ki bo danes ob 18.30, v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Na sporedu bo odprtje likovne in fotografske razstave ter recital literarnih del mladih ustvarjalcev. Ob koncu bodo strokovne komisije razglasile zmagovalce literarnega, fotograf-
g‘: s prestižnimi modnimi proizvajalci v vseh oddelkih |
MOŠKI
ŽENSKE
OBČINA DOLINA in PD MACKOLJE vabita na
{ban
s/o venske tudi
ki bo jutri, 11. februarja ob 17. uri v občinskem gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu
NASTOPAJO: Mešani pevski zbor »Mačkolje« Otroški pevski zbor KD F. Venturini od Domja Moški pevski zbor KD V. Vodnik iz Doline Recitatorji SKK iz Trsta Priložnostno misel bo podal LFVIJ VALENČIČ
skega in likovnega natečaja.
SLOVENSKA PROSVETA in DSI vabita v ponedeljek, 12. t.m., na prireditev ob dnevu slovenske kulture. Razglasili bodo zmagovalce literarnega in fotografskega natečaja Mladike in razdelili priznanja Mladi oder. Kulturni spored bodo med drugim oblikovali mladi glasbeniki gojenci Glasbene matice v Trstu -šola Marij Kogoj. Govorila bo gospa Lučka Kremžar De Luisa. Prireditev bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30.
SKD LIPA iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture na KONCERT MLADIH IZVAJALCEV. Nastopili bodo gojenci prof. Tamare Ražem in prof. Tatjane Jercog. Toplo vabljeni v torek, 13. t.m., ob 18. uri v Bazovski dom.
IZLETI
SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa jutri, 11. t.m., ob 6.30 z Opčin.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 25. t.m., smučarski izlet na Monte Elmo in San Candido v Pusteriji. Odhod avtobusa iz Se-sljana, ob 6. uri. Informacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-C.G.I.L. sekcija Devin Nabrežina organizira, ob praznovanju dneva žena, v nedeljo, 10. marca, izlet v Goriška Brda. Informacije in rezervacije na tel. št. 200669, 200007, 299640 in 208306.
SOLSKE VESTI
TAJNIŠTVO LICEJA
"Prešeren” obvešča, da lahko dijaki, ki so doslej maturirali na naši šoli, dvignejo diplomo o opravljenem zrelostnem izpitu. Pri tem morajo vsi prosilci, razen tistih, ki so maturirali leta 1995, vrniti nadomestno potrdilo. Urnik tajništva: vsak dan od 9.30 do 12.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih šol dolinskega didaktičnega področja, na informativno srečanje, ki bo za osnovno šolo na COS F. Venturini v Boljuncu, 12. t.m., ob 16. uri.
□
ČESTITKE
Ob otvoritvi novega urada iz srca čestitamo naši dragi sindakalistki SONJI in ji želimo veliko delovnih uspehov kolegi s podstrešja.
Bnv^BVESTILA
GLASBENA MATICA -
Trst obvešča cenjene obiskovalce koncertov, da koncert zbora J. Gallus (13.2.) ODPADE.
JUTRI, je na Ferlugih praznik lurške Matere božje, zavetnice cerkvice in vasi na Ferlugih. Slovesna sv.maša bo ob 10. uri., ki jo bo vodil novomašnik Maks Suard, ob sodelovanju CPZ sv. Florjan od Banov. Vabljeni.
JUTRI bo, ob 17. uri, v Marjanišču na Opčinah predavanje gospe Vanje Kržan na temo ”Kaj pomeni biti poročen”. Srečanje organizirajo družinska in zakonska skupina ter duhovna skupina openske župnije sv. Jerneja. Vabimo zlasti mlajše zakonske pare. Po predavanju bo pogovor in kratka družabnost
DOM BRDINA - V ponedeljek, 12. t.m., ob 20.30 prične v prostorih Doma Br-dina TEČAJ ŠIVANJA, ki ga vodi Adrijana Regent.
UPRAVA OBČINE ZGONIK vabi vaščane iz De-vinščine na JAVNI SESTANEK, ki bo v ponedeljek, 12. tm., ob 20. uri, v gostilni Dolenc - Devinščina 3.
SKD VIGRED vabi člane in prijatelje na IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR v torek, 13. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Kras vabi člane in simpatizerje na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v sredo, 14. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu.
KLUB PRIJATELJSTVA prireja DRUŽABNO SREČANJE na pustni četrtek, 15. tm., ob 16. uri v ul. Donizetti 3. Prijatelji in pria-teljice vljudno vabljeni.
ŠD POLET organizira na kotalkališču na Opčinah, Re-pentabrska ulica, v soboto, 17.t.m., od 16. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni vsi otroci in maske.
V MLADINSKEM KROŽKU V DOLINI se bo
22. februarja ob 19. uri začel tečaj šivanja in krojenja. Informacije: tel. 225231.
KRUT obvešča člane, da v torek, 5. marca, ponovno začnejo PLAVALNE URE v termalnih bazenih v Gradezu in Strunjanu po že ustaljenih umikih. Stari obiskovalci naj svojo prisotnost potrdijo do
DOM JAKOBA UKMARJA v Skednju,
KD 1. GRBEC in PO KOLOMKOVEC
vabijo na skupno
PREŠERNOVO PROSLAVO
danes, 10. t.m., ob 20.30 v domu J. Ukmarja v Skednju -Ul. Soncini 112.
NASTOPAJO: MePZ s Kolonkovca, ZPZ1. Grbec, tamburaški ansambel iz Boljunca, slavnostni govornik Milan Gregorič, podpredsednik kluba Istra.
20. tm. Vpisovanje in bifor-macije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, tel. 3720062.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 PRAZNOVANJE DNEVA ZENA v restavraciji Urdih v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla "Kraški kvintet”. Informacije in rezervacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure.
GLASI
888
MEHANIČNA DELAVNICA - karoserija Guštin (Ul. Carsia 45) - Opčine - tel. 214522 išče resnega vajenca.
IŠČEMO osebo za čiščenje šolskih prostorov v Ricmanjih. Zahteva se veljavno sanitarno knjižico, znanje slovenščine in osebni avtomobil. Interesenti naj se javijo med 10. -12. uro "Coo-perativa pulizie”, Trg Goldoni 10.
KAKRŠNOKOLI DELO
sprejmem ob vikendih. Tel. 00386/61/753405.
POUČUJEM NEMŠČINO otroke in odrasle, otroke začetnike tudi v skupini. Tel. 040/772155.
URADE približne velikosti 30-40 kvm, v dolinski občini, najraje v centru Boljunca, potrebuje družba za javne storitve. Pisati pod šifro "Dolgoročno” na Pu-bbest Srl, CP 568, Trst
POVSEM PRENOVLJENO dvonadstropno hišo z lastnim parkunim prostorom v centru Skednja proda privatnik privatniku po zelo ugodni ceni.Tel. 912484.
V SREDISCU SKEDNJA oddamo v najem prostor primeren tudi za urad. Tel. 815266 od 18. ure dalje.
BLIŽA SE PUST - lepo, enkrat nošeno pustno obleko brazilca za fantka 2/3 leta prodam. Tel. 228609.
IŠČEMO delavca, italijanskega državljana z vozniškim dovoljenjem "C”, za raz-važanje blaga. Telefon št. 383993.
PUNTO 75 SX metalizi-rane svetlozelene barve prodam. Odkupim tudi rabljenega. Tel. 229224.
PRODAM FORD FIESTA XR2 1600 črne barve, letnik 91. Tel. 0481-32629 ob večernih urah.
FIAT 127 v dobrem stanju prodam za 1 milijon lir. Tel. 910148.
PRODAJAM KATRCO, R4TL, letnik ’85, originalno poslikana, primerna za mlade. Tel. 228160.
PRODAM avtomobil Alfa Romeo 33 Quadrifoglio oro, letnik 85 za 1.000.000 lir (možen dogovor). Tel. 040-360739 v večernih urah.
MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN
se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
PUBUEST-Ul. VcMnvo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon (0481) 790074
Za toplo in ugodno
VALENTINOVO
te pričakujemo!
V	NAJEM dajem opremljeno stanovanje na Proseku, 75 kvm za dobo 1-2 let Tel. 225122 ob večernih urah.
PALAČE HOTEL v Gorici išče najemnika za 1. razredno restavracijo. Ponudbe: Palače hotel, Korzo Itaba 63 - 34170 Gorica.
V	PIVNICI HI. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo danes, ob 21. uri koncert skupine “Vatavuhu”; v petek, 16.t.m. pa bodo spet nastopili “Bakala blues band”.
OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarmek). Točita belo in črno vino.
OSMICO ima odprto do pusta Pernarčič Boris, Medja vsa 7
OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8; toči belo in čmo vino.
OSTROUSKA - Zagradec št. 1 odpre danes agritu-rizem in obvešča, da bo zaprt ob četrtkih.
PRISE
'E'RRISPEVKI
V	spomin na Pepija Cibi-ca darujeta Miranda in Atilij Kralj 50.000 lir za Godbeno društvo Parma.
Namesto cvetja na grob Božene Peric darujejo družine Pečar, Micali in Kralj
100.000	lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob pok. Danila Guština daruje družina Škabar (Vel. Repen 79) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Danila Guština daruje družina Milič (Sempolaj 54)
50.000	lir za SKD Vigred.
V	spomin na Danila Guština darujeta Ana in Romano (Božje polje) 50.000 lir za FC Primorje.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
Anica Skerlavaj daruje 20.000 lir za Knjižnico Finko Tomažič in tovariši.
Ob obletnici rojstnega dne brata Guerina Sedmak, padlega partizana v NOB, darujeta Karmelo in Silva
20.000	lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB.
Namesto cvetja na grob Lidije Godnič, Eme Pahor in Božene Kralj darujeta Stanko in Milka 50.000 luža nove slike v slivenski cerkvi.
V	spomin na Danila Guština daruje družina Grilanc 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina Danila Guština daruje družina 100.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Danila Guština darujejo ženini bratranci 50.000 lir za pro-seško cerkev, 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk in 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Ivana Kre-seviča daruje Zmaga Lorenzi 30.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Ivana Kre-seviča darujeta Bojana in Jušto 30.000 lir za SK Kras.
Namesto cvetja na grob Danila Guština daruje Rada
50.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Mirka Husel darujejo
družina Škabar (Repen 135) 15.000 lir, družina Forza-Kjuder (Repen 136)
15.000	lir in družina Škabar (Repen 104) 15.000 luža repentabrsko cerkev.
Ob smrti Mirka Husel darujejo domači 150.000 luža repentabrsko cerkev.
Ob smrti Franca Bizjaka darujeta žena in hči z družino 200.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob smrti Ane Grgič daruje mož Karlo in otroci
300.000	lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Ane Grgič daruje družina Kjuder Forza 20.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob smrti Slavke Čarmani daruje družina Kocijan
80.000	lir za repentabrsko cerkev.
Namesto cvetja na grob Slavke Canziani darujejo družina Reatti (Repen 124)
100.000	lir, Vera Kjuder (Repen 136) 30.000 lir, družina Bertolino (Repen 29) 15.000 lir, družina Suc-ci (Repen 171) 10.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob smrti Franca Bizjaka darujeta Milan in Veronika
200.000	lir za repentabrsko cerkev.
Repentabrski petdesetletniki darujejo 60.000 luža repentabrsko cerkev.
Ob obletnici smrti Rudolfa Guština daruje žena Olga 100.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob prvi obletnici smrti Alojza Boštjančiča daruje Antonija Zobec 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	sponun na Piera Strajna daruje Marino Bandi z družino 50.000 lir za KD Valentin Vodnik in 50.000 lir za Mladinski krožek Dolina.
V	spomin na Josipa (Pepi) Cibica darujejo žena Al-ma in sinovi 250.000 lir za Godbeno društvo Viktor Parma - Trebče, 150.000 luža Tržaški oktet, 100.000 luža Godbeno društvo Prosek in 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebč.
V	spomin na Danila Guština darujeta Vilma in Drago Antoni 50.000 lir za popravilo cerkve na Proseku.
V	spomin na strica Ivana Kreseviča darujeta Livijo in Igor Milič z družinama
100.000	lir za obnovitev spomenika v Zgoniku.
V	spomin na Boženo Kralj por. Peric daruje kolektiv zavarovalnice UNI-POL iz Trsta 190.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na dragega Danila Guština daruje stric Milko z družino 300.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Anico in Pepija Cibica daruje Milko Lukša in družina 50.000 lir za MPZ Vasilij Mirk in
50.000	lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Boženo Kralj-Peric daruje Malka Kosmina 30.000 lir za nove slike v slivenski cerkvi.
V	spomin na Danila Guština darujeta Albina in Rosana Verša 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Alberta Doljaka daruje Albina Verša 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob smrti strica Vladimira Uršiča darujejo nečaki Riccardo, Marlies, Sergio, Giovanni in Mi-rijana 200.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Angel Grijane daruje
100.000	lir za Novi Matajur.
10.2.1995	10.2.1996
Vodopivec Rudi
vedno se te spominjamo
žena Milka, hči Marta z družino in ostali sorodniki
Bazovica, Meran, Lokev, 10.2.1996
KMEČKA BANKA / JUTRI IZREDNI OBČNI ZBOR
Pomembne izbire za člane banke
Za preobrazbo v delniško družbo, povišek glavnice in novi statut potrebna dvotretjinska večina
Po skoraj poldrugem letu komisarske uprave je za elane Kmečke banke v Gorici končno napočil dolgo pričakovani trenutek, ko bodo usodo banke spet vzeli v svoje roke. Prvi, odločilni korak v tej smeri bodo pomembni sklepi, ki jih bodo morali sprejeti na jutrišnjem izrednem občnem zboru. Zbor sta sklicala komisarja, ki bosta elanom predlagala v odobritev vrsto sklepov za postopen povratek iz sedanjega izrednega v normalno stanje, v katerem bo banka lahko nadaljevala rast in utrjevanje, ki ju je začasno pretrgalo imenovanje komisarjev.
Člani bodo poklicani, da odobrijo preobrazbo banke in bančne zadruge v delniško družbo, da odobrijo novi statut in povišek kapitalske glav-
nice. Slednji bo kot znano potekal v raznih fazah in sicer s prenosom sredstev iz rezervnih skladov v glavnico in torej razdelitvijo brezplačnih delnic sedanjim članom, nadalje s poviškom glavnice za dodatnih 11, 1 milijard lir. Pri tem bodo delničarji imeli pravico odkupiti delnice za skupne 4, 76 milijarde lir po nominalni vrednosti, kar v bistvu pomeni izredno ugodnost in perspektivno investicijo. Novi partner, holding hranilnic iz Emilie - Romagne CAER, ki ga Banka Italije predlaga članom, bo namreč za odkup svojega 35-od-stotnega deleža vplačal približno trikrat večjo ceno, pri čemer bo ob nominalni vrednosti delnic (6.340 milijonov) vplačal še dobrih 12 milijard dodatne vrednosti.
Mimo vsake še tako
upravičene pritožbe glede uvedbe komisarske uprave je nakazani izhod iz krize za člane pozitiven in iz strogo ekonomskega vidika perspektiven. Potrebna pa je seveda odobritev nakazanih rešitev na občnem zboru in to z dvotretjinsko večino. Odbor, ki je zastopal članstvo v zahtevnih pogajanjih vse od začetka komisarske uprave, zato vabi člane, da se polnoštevilno udeležijo jutrišnjega občnega zbora, ki bo ob 10. uri v Kulturnem domu v Gorici. Člani, ki se zbora ne bi mogli udeležiti osebno, naj pooblastijo drugega člana, da glasuje v njihovem imenu. Odobritev predlaganega dnevnega reda je namreč neobhod-no potrebna za pozitiven prehod iz komisarske k ponovni redni upravi.
PREDSTAVITEV / KNJIGA BRANKA LAKOVIČA
Pogovor o obdobju vzpona zamejske in goriške košarke
Kar precej ljudi se je v sredo pod večer zbralo v mali dvorani Kulturnega doma na predstavitvi knjige Branka Lakoviča “30 let naše košarke”. Goriško predstavitev knjige sta organizirala SZ Dom ter PO ZSSDI za Goriško, večer
NOVICE
KONCERT / V KULTURNEM DOMU
CUN za vrnitev naziva tečaju za diplomatske vede v Gorici
Vsedržavni univerzitetni svet (CUN) je predsinoči izrekel povoljno mnenje za vrnitev naziva “Mednarodne in diplomatske vede” univerzitetnemu tečaju v Gorici. Prav odvzem tega naziva je pred nekaj meseci zadal hud udarec tečaju, ki je bil s tem prikrajšan za svojo edinstvenost in je bil izenačen s tečaji raznih fakultet po Italiji. Proti tej okrnitvi je nastopil v Rimu senator Darko Bratina in uspel prepričati tudi ministra za univerzo Sal-vinija o potrebi, da se goriškemu tečaju zagotovi njegova posebnost in s tem možnost razvoja. Ob najnovejši vesti izraža sen. Bratina zadovoljstvo in pričakovanje, da bo ministrstvo čimprej izdalo ustrezni odlok. »Sedaj se bo treba zavzeti še za to, da se tečaju pri izdelavi študijskih načrtov prizna vloga, ki mu pritiče«, zaključuje Bratina.
Korenine M. Maraža v Štmavru
Društvo Sabotin iz Stmavra začenja nocoj niz prireditev ob prazniku vaškega zavetnika sv. Valentina. Drevi ob 20. uri bodo v nekdanji šoli v Stma-vru odprli razstavo Mirka Maraža, “umetnika živih korenin”, kot ga označujejo. Gre za prikaz res nenavadnih umetnin, ki jih avtor oblikuje tako-rekoč v tesnem sodelovanju z naravo. Razstava bo na ogled še jutri ter 17. in 18. februarja med 9. in 19. uro. Prihodnjo nedeljo pa bo v Stmavru osrednje praznovanje sv. Valentina s slovesno mašo in družabnim srečanjem pri šoli.
Za bone samo še en teden
Goriška Trgovinska zbornica opozarja avtomobiliste, da imajo le še teden časa za prevzem prvega obroka letošnjega kontingenta bonov za bencin proste cone. Razdeljevanje prvega obroka se nepreklicno zaključi prihodnjo soboto, 17. februarja.
Mladi solisti iz FJk
Spremljal jih bo deželni Komorni orkester
Glasbena sezona društva Lipizer se nocoj vrača v Kulturni dom, kjer bo ob 20.30 koncert Komornega orkestra Furlanije - Julijske krajine in treh mladih solistov. Predstavili se bodo harfistka Nicoletta Sanzin iz Trsta, flavtist Alberto Zin iz Gradeža in goriški pianist Massimo Vinsintin, za katerega bo to krstni solistični nastop na tako uradnem koncertu. Spored večera obsega skladbe Tartinija, Sammartinija, Griega, ter dva koncerta Mozarta. Na sliki: Šamanova in Zin
sam pa je uvedel Vili Prinčič, ki je orisal razvoj in vzpon košarke pri goriškem Domu, nakar je predsednik PO ZSSDI Marko Lutman podčrtal vlogo, ki jo košarka in nasploh šport opravlja v zamejskem prostoru. Izrazil je tudi željo, da bi Lakovičevemu zgledu sledile še druge panoge, kajti samo pisana beseda bo zanamcem ohranila to, kar je sedanja generacija uspela ustvariti. Avtor knjige, Branko Lakovič, je izčrpno poročal o nastajanju knjige in seveda o nastajanju košarke v zamejstvu. Predstavitve se je udeležil tudi vsem košarkarjem dobro znani Peter Brumen, kijev daljšem posegu nanizal nekaj spominov iz polpretekle dobe, ko je kot trener odigral pomembno vlogo pri vzponu zamejske košarke. Večer je zaključil Livio Semofič, ki se je dotaknil sedanjega stanja in obetov košarkarskega odseka pri SZ Dom.
Goriška prireditev namenjena košarki je na splošno dobro uspela, pogrešali pa smo nekoliko številnejšo prisotnost bivših domovih košarkarjev, tj. tistih, ki so orali ledino ter veliko let pisali zgodovino igre pod košema na Goriškem. Predstavitev knjige
ZDRAVSTVO / PREDLOG O NOVI BOLNIŠNICI
Baralli soglaša s shcikali

«!il
Slovensko Stalno ©ledalisce
Gostovanje
Mestnega gledališča ljubljanskega
Evald Flisar
IZTROHNJENO SRCE
Režija: Zvone Šedlbauer
V ponedeljek, 12. (Red A) in v torek, 13. februarja 1996 (Red B), ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20).
Vozni red avtobusa: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor), 20.00 Dol (Gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Souodnje (Kulturni dom), 20.12 Souodnje (pri USarju) in 20.15 Štandrež.
Predlog sindikalnih zvez CGEL, CISL in LTL za novo goriško bolnišnico je včeraj dobil podporo ravnatelja Zdravstvenega podjetja Gianbattista Ba-rattija. »Z velikim zanimanjem sem predbral predlog sindikalnih zvez o ti. “tretji poti” za bolnišnico«, nam je včeraj povedal Baratti. »Priznati moram, da se nakazana hipoteza zelo približuje zamisli, ki jo skušamo razviti tudi pri Zdravstvenem podejtju.«
Prav Baratti je le dan pred sindikati napovedal svoj predlog, ni pa objasnil njegove vsebine, ker ga namerava prej predložiti konferenci županov. Potem ko so se v četrtek oglasili sindikati, pa je moral tudi sam odstreti del skrivnosti in priznati, da sta si zamisli podobni.
V bistvu gre za to, da bi za novo bolnišnico deloma uporabili sedanji kompleks v Ul. V. Veneto, delno pa tudi poslopje Janeza od Boga, kjer bi namestih urade, pomožne storitve, rehabilitacijo in oddelek za dolgoležeče bolnike.
Za osrednji del nove bolnišnice predlagajo sindikati povsem novo, sicer manjše vendar tehnološko sodobno poslopje. »Zakaj bi krpali star, obrabljen čevelj, ko pa si za isti denar lahko zagotovimo novega«, pravijo sindikalni tajniki. S tem v zvezi kaže imeti Baratti pomisleke, saj ugotavlja, da je v sindikalnem predlogu predvidena investicija (80-90 milijard) občutno prevelika. Mimo tega pa vsekakor pozdravlja ta predlog in ocenjuje, da je
rezultat dobrih odnosov, ki so se uveljaviti med sindikati in vodstvom Zdravstvenega podjetja. »To dokazuje, da je za vse zadovoljiva rešitev dosegljiva in bi jo morda biti dosegli že prej, ko bi bila razprava o teh vprašanjih bolj umirjena. Upati je le, da bodo sedaj tudi drugi akterji pristopili k tem vprašanjem bolj umirjeno in trezno«, zaključuje Baratti.
Danes stopata na skupno Zivljensko pot
Lucija Lavrenčič
in
Damjan Terpin
Vso sieCo jima Zeli Slovenska Skupnost
je obogatila še razstava fotografij o košarki pri SZ Dom. Razstavo si bo možno ogledati tudi v naslednjih dneh. VIP
Na sliki (foto Bumbaca)
poseg P. Brumna; pri mizi V. Prinčič, B. Lakovič in M. Lutman
________________KINO
GORICA
VnrORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del.
CORSO 17.15- 19.40-22.00 »Seven«. I. B. Pitt in M. Freeman.
TR2IC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Blue in the face«. I. Harvey Keitel, Lou Reed, Madonna.
PRIREDITVE
V SREDISCU DANICA NA VRHU bo nocoj ob 20. uri proslava ob dnevu slovenske kulture. Nastopata moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline in mladinski odsek društva Danica z recitalom o Kosovelu.
RIBIŠKO DRUŠTVO slovenskih muharjev v Italiji “Camik” vabi na svoj 1. redni občni zbor, ki bo jutri ob 11. uri na sedežu v poslopju nekdanje šole v Stmavru.
KD OTON ZUPANČIČ vabi v četrtek, 15. februarja, ob 20.30 v dom A. Budala v Standrežu na predavanje zgodovinarja Borisa M. Gombača o osvoboditvi Trsta in Gorice, s predvajanjem originalnih filmskih posnetkov.
SD SOVODNJE bo 17. februarja priredilo veselo pustovanje. Prijave pri Lucijanu Fajtu, Davorinu Peliconu in Gianniju Marsonu.
SKD KREMENJAK vabi na pustovanje v Jamljah v dneh 16., 17., 18. in 20. februarja. Zabavati vas bodo Kraški kvintet z Bracom Korenom, Adria kvintet in di-sco mušic. Pustovanje bo v ogrevani hali zraven nekdanje šole.
IZLETI
SPD GORICA - Smučarski odsek vabi na tekmovanje za 15. Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo 25. im. v Fomi di Sopra. Ob tej priložnosti bo priredilo tudi avtobusni izlet za tekmovalce in smučarje - izletnike. Prijave na sedežu (tel. 33029) ob sredah med 11. in 12. uro ter ob četrtkih med 19. in 20. uro najkasneje do 22. t.m.
□ OBVESTILA
SEKCIJA VZPI-ANPI DOBERDOB priredi kongres v petek, 16. februarja, ob 15.30 v glasbeni sobi v Doberdobu.
SEKCIJA LOVCEV IZ SOVODENJ organizira 18. februarja ogled lovske razstave in prostega časa v Kranju. Na avtobusu je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 882172 ali 882217.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo za pustovanje v Gallianu 18. t.m. prvi avtobus odpeljal ob 15. uri iz Sovodenj v Štandrež; drugi pa ob 15.30 s Travnika, s postanki pred gost. Primožič, v Podgori in Ločniku.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je v teku postopek za spremembo regulacijskega načrta. Občani, ki predlagajo spremembe, lahko vloge predložijo samo še danes.
B ČRPALKE
Danes in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA
AGIP - Ul. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. L. Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRZIC
ESSO-Ul. Boito API - Ul. Cosutich MONTESHELL - Ul. Boito
AGIP-Ul. D. d’Aosta
ROMKE
MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia
ZAGRAJ
API - Trg Garibaldi
SLOVRENC
AGIP - drž. cesta 56
TURJAK
IP - državna cesta
KRMIN
API - Drev. V. Giulia DOBERDOB CHEVRON - PalkišCe
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Co-sulichll?, tel. 711315
POGREBI
Danes: ob 9.30, Pepca Mučič, vd. Brajnik iz splošne bolnišnice v Štandrež; ob 11.00 Claudio Sibinovic iz splošne bolnišnice v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče.
t
V 86. letu starosti je tiho odšla naša draga
Pepca Mučič vd. Brajnik
Od nje se bomo posloviti danes, 10. februarja, ob 9.30 iz glavne bolnišnice v štandreško cerkev.
Žalujoči: Maša, Magda, Peter, Danjel in Nela, hči Ida z družino in ostalo sorodstvo
Štandrež, 10. februarja 1996
EVROPA / MARIO MONT1 IN G1ULIANO AMATO
Monetarna unija je obvezna izbira
Evropski komisar popolnoma izključuje možnost spreminjanja maastrichtskih dogovorov
RIM - Tisto, kar je za Italijo v tem trenutku najbolj pomembno v odnosu do procesa evropske integracije, je sestava nove vlade in njena Čimprejšnja operativnost, je prepričan evropski komisar Mario Monti, ki je o tretji fazi Evropske unije govoril v intervjuju za današnjo številko tednika 1’Espresso.
Ugledni ekonomist namreč ne verjame v možnost večje prožnosti pri uresničevanju maastrichtskih kriterijev, kajti v nasprotnem primeru ne bo mogoče uskladiti obe nasprotujoči si potrebi: da se po eni strani vključi v monetarno unijo Cim vec držav in da po drugi strani to »nevarnost« v celoti sprej-
mejo javna mnenja držav z močnimi valutami. Nekaj omejene prožnosti Maastrchtski sporazum sicer že vsebuje, več kot to pa ni mogoče pričakovati, je prepričan Monti.
Kot rečeno, je za evropskega komisarja Italiji v tem trenutku najbolj potrebna vlada, najbolj trdovratna težava, ki jo je treba rešiti, pa je »pojasniti državljanom, za kako pomembno stvar gre, da Maastricht ne pomeni žrtvovanja na nekem tujem oltarju, ampak da je v igri sanacija države in njena prihodnost sploh, tako kot leta 1958, ko je Italija stopila v skupnost.« In prav ob takih priložnostih - je dodal Monti - se tudi na področju civilnega napredka doloCa pripadnost neke države posebni geopolitični sferi.
Vsakemu odlašanju z monetarno unijo ostro nasprotuje tudi predsednik antitrusta Giuliano Ama-to, ker bi to omajalo temelje Evrope, razprava o tem, ali naj Italija gre v tretjo fazo, ali naj ostane zunaj, pa da je naravnost absurdna. Amato tudi ne verjame v napovedi tistih, ki pravijo, da bo monetarna unija leta 1999 povzročila občuten porast brezposelnosti. »Kriza dela v Evropi prav gotovo ni posledica uresničevanja maastrichtskih kriterijev,« pravi, »nasprotno, ta problem lahko rešimo le s skupnimi močmi, in to prav na osnovi Maastrichta.« Nihče se ne bo sam izkopal iz težav, je prepričan nekdanji premier, opustitev monetarne unije pa pomeni vnaprejšnjo obsodbo na »strahovito« brezposelnost. S tem seveda Amato ne misli, da je »euro« rešitev za vse težave, vendar je obvezna smer za izgradnjo skupne Evrope kot edinega ščita proti gospodarskemu zaostajanju in brezposelnosti na celini.
Na trgih teden v znamenju negotovosti
Teden na trgih je minil v znamenju politične in ekonomske negotovosti tako v Italiji kot v drugih državah.
V Nemčiji se ponavljajo negativni ekonomski signali: po podatkih o zvišanju brezposelnosti, ki je januarja dosegla 10, 8 odstotka, se že odprto govori o konjunkturni recesiji in nekateri spet glasno zahtevajo nadaljnje znižanje obrestnih mer. Po drugi strani pa premočna rast monetarne mase skrbi operaterje, ki le s težavo predvidevajo, kako se bo v premikala Bundesbank: ah bo res znižala obrestne mere in tako pomagala gospodarstvu, ali pa bo vodila bolj restriktivno politiko in tako obdržala kontrolo bad inflacijo.
Sedaj je jasno, da bo prilagajanje ekonomskim kriterijem Maatrichta zelo drago za vse evropske države, zato se množijo pomisleki o času, ki bo za to potreben, govori pa se tudi o podaljšanju, Ce že ne o opustitvi nacrta za evropsko gospodarsko-mo-netamo unijo. To bi seveda trge prisililo k reviziji strategij.
Ta negotovost se je na trgih izrazila s stalnim nihanjem cen, na italijanske trge pa je vplival tudi razvoj notranjega političnega dogajanja. Negotovost v politiki sili operaterje k stalnemu iskanju ravnotežja med željo, da bi ostali na trgu in se tako okoristili v trenutku, ko bo borza izrazila »dobro-došlico« novi vladi, in med strahom, da se-Macca-nicov poskus izjalovi. Tako so bili v prvi polovici tedna operaterji neodločeni med nakupi po ugodnih cenah in takojšnjimi prodajami v trenutku, ko so se cene dvignile. Proti koncu tedna, ko je končno kazalo, da se je Maccanicova pot sprostila, si je tudi borza opomogla, nadoknadila ponedeljkove izgube in končala teden z majhnim napredkom.
Ekonomska predvidevanja za letošnje leto vsekakor niso rožnata, in to se bo poznalo pri rezultatih predvsem tistih podjetij, ki močneje občutijo ciHiCna nihanja (npr. avtomobilska industrija), medtem ko so perspektive boljše za t.im. »anticik-licna« podjetja, tista, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo elektrike, plina, telekomunikacij ipd.
Eva Vesel
Novembra lani nov skok prometa v industriji (+14,6%)
RIM - Italijanska industrijska proizvodnja je tudi novembra lani dosegla zavidljivo visoko stopnjo rasti, saj se je njen obseg v primerjavi z novembrom 1994 povečal za 14,6, delovna naročila pa za 10, 6 odstotka. Po podatkih, ki jih je včeraj objavil zavod Istat, se je promet industrije v prvih enajstih mesecih lani povečal za 18,1 odstotka, delovna naročila pa so v istem obdobju poskočila za kar 20,7 odstotka.
Povečanje prometa velja za praktično vse industrijske panoge, posebno visoko pa je bilo v sektorju proizvodnje transportnih sredstev (+37,5%), mehanskih strojev in naprav (+24, 9%), električnih strojev (+21,8%) in v naftni industriji (+18,5%). Glede na namembnost proizvodov pa se je daleč najbolj povečala proizvodnja končnih investicijskih dobrin (+30,7%), veliko manj pa proizvodnja vmesnih dobrin (+11,0%) in proizvodov za široko porabo (+7,7%).
PON TOR SRE ČET PET
1573A 1572,8	1575,9	1574,6 1565,4
10670	1070,7	1007,7	10i>5j9 1063,4
SDGZ: o marketingu v gostinstvu
TRST - Gostinska sekcija SDGZ prireja v sredo, 14. februarja ob 15. uri v gostilni Gruden v Sempolaju predavanje izvedenke Susanne Purger o marketingu v gostinstvu. Pobuda sodi med prizadevanja sekcije, da bi posodobili in obogatili ponudbo slovenskih gostincev ter ob krizi tradicionalnih dejavnosti izkoristili nove možnosti. Predavateljica bo pr kazala osnove marketinga in izvedla z navzočimi gostinci analizo njihovega sedanjega in potencialnega trga.
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. februarja 1996 in zapadlostjo 1. februarja 2003.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi kupon s 5,25% bruto obrestmi bo izplačan 1. avgusta 1996 z izvedenimi davčnimi odbitki. Znesek naslednjih kuponov izplačljiv 1. februarja in 1. avgusta za vsako leto trajanja posojila, bo odvisen od bruto donosa šestmesečnih BOT glede na dražbo, ki je bila mesec pred zapadlostjo kupona, s poviškom premije 0,30 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Dejanski čisti donos prejšnje prodaje CCT je znašal letno 8,74%.
■	Cena, ki bo iznesena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Bane a dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. februarja.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. decembrom; ob vplačilu (19. februarja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudi vaša banka. *
		9. FEBRUAR 1996	v LIRAH	
	§	valuta	nakupni	prodajni
	1	ameriški dolar	1549,00	1596,00
	1	nemška marka	1051,00	1083,00
	1	francoski frank	305,00	314,00
	II 'F .B.	holandski gulden	936,00	964,00
		belgijski frank	50,70	52,80
	II	funt šterling	2371,00	2444,00
		irski šterling	2437,00	2511,00
	1! p	danska krona	271,00	279,00
		grška drahma	6,30	6,70
		kanadski dolar	1126,00	1160,00
		japonski jen	14,40	15,00
		švicarski frank	1283,00	1322,00
	11 š| x -S?	avstrijski šiling	149,00	153,50
		non/eška krona švedska krona	240.00 221.00	247.00 228.00
		portugalski escudo	10,10	10,40
		španska pezeta	12,40	13,00
	1	avstralski dolar	1168,00	1204,00
		madžarski florint	11,00	14,00
	?	slovenski tolar	11,30	11,90
	s	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
9. FEBRUAR 1996	V LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1555,00	1585,00
nemška marka	1056,00	1074,00
francoski frank	304,00	314,00
holandski gulden	934,00	959,00
belgijski frank	50,80	52,60
funt šterling	2367,00	2447,00
irski šterling	2432,00	2527,00
danska krona	270,00	280,00
grška drahma	6,20	6,80
kanadski dolar	1124,00	1159,00
švicarski frank	1287,00	1312,00
avstrijski šiling	148,70	153,20
slovenski tolar	11,40	11,90
			
9. FEBRUAR 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1565,380	—
ECU	—	1952,030	—
nemška marka	—	1063,440	—
francoski frank	—	309,150	—
funt šterling	—	2405,680	—
holandski gulden	—	949,810	—
belgijski frank	—	51,722	—
španska pezeta	—	12,608	—
danska krona	—	274,720	—
irski funt	—	2475,020	—
grška drahma	—	6,432	—
portugalski escudo	—	10,231	—
kanadski dolar	—	1139,700	—
japonski jen	—	14,674	—
švicarski frank	—	1300,370	—
avstrijski šiling	—	151,220	—
norveška krona	—	243,390	—
švedska krona	—	225,530	—
finska marka	—	340,670	—
avstralski dolar		1182,640	
			
9, FEBRUAR 1995	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4684	14724	1.4764
funt šterling	2.2546	2.2616	2.2686
irski funt	2.3200	2.3270	2.3340
kanadski dolar	1.0683	1.0723	1.0763
nzozemski gulden	89.208	89.318	89.428
švicarski frank	122.208	122.30	122,40
belgijski frank	4.8534	4.8734	4.8734
francoski frank	28.991	29.051	29.111
danska krona	25.767	25.827	25.800
norveška krona	22.830	22.850	22.962
švedska krona	21.070	21.130	21.190
italijanska lira	0.9365	0.9445	0.9445
avstrijski šiling	14.200	14.220	14.240
španska peseta	1.1817	1.1857	1.1897
portugalski escudo	0.9595	0.9625	0.9655
japonski jen	1.3769	1.3784	1.3799
finska marka	32,915	31.995	32.075
S SREČANJA V OKVIRU FILMSKIH PRIREDITEV ALPE-JADRAN
Motvejevičeve korenine, izgnanstvo in pripadnost
V okviru nedavnih filmskih srečanj Alpe-Jadran je na zadnji od treh okroglih miz o izgnanstvu, koreninah in pripadnosti, velikih vprašanjih Človeštva, ki pa so mnogim po dolgem Času spet prišle v zavest ob tragičnem spopadu na tleh bivše Jugoslavije, spregovoril mostarski pisatelj Predrag MatvejeviC, ki je med pobudniki neapeljskega sklada Laboratorio Mediterraneo in zlasti književne Nagrade Sarajevo, ki je bila podeljena Abdulahu Sidranu. Vsa tri srečanja so privabila veliko Tržačanov in gostov iz drugih italijanskih mest, veliko pa tudi ljudi iz bivše Jugoslavije, ki živijo pri nas. Njim je MatvejeviC, ki že štiri leta živi zunaj domovine, zlasti v Parizu in v Rimu, kjer poučuje slovansko književnost, naslovili prve pozdravne besede, v svojem jeziku, kot je poudaril, in obžaloval, da se ne srečujejo več v tistih krajih, kjer so se nekoč prijateljsko srečevali. Nato je v umirjenem, a prizadetem tonu, ki ti gre do srca, v bogati italijanščini, v kateri je sicer Čutiti sledi francoščine, a zna do potankosti posredovati govornikove misli in občutke, spregovoril o dogajanjih na tleh bivše Jugoslavije, o nastanku novih režimov, ki jih je imenoval »demokrature«, saj proglašajo demokracijo in izvajajo diktaturo. Poudaril je
nujnost, da izbereš stran, na katero se bos postavil: res je, da vsi nosijo nekaj odgovornosti, a zavedati se je treba. Čigava je najveCja krivda in kdo je najveCja žrtev. Govoril je o umoru spomina, o uničenju kulturnih spomenikov, o sarajevski Narodni knjižnici, kjer se je naučil prvih italijanskih besed. Knjižnica, ki je sedaj povsem uničena, je hranila redke stare rokopise, arabske, turške, predvsem pa srbske, in v tem je velik paradoks, srbski napadalci so uničili svoje lastno kulturno premoženje. Spomnil se je uničenja slovitega mostu v njegovem rojstnem
mestu, porušila ga je hrvaška stran, in kako so njegovo razmišljanje o tem dogodku večkrat prebrali po Svobodnem mostarskem radiu na levi strani Neretve . To je bila morda edina priložnost, ko je bil ponosen na svoje delo.
Spomnil se je židovske skupnosti v Bosni, ki ni bila zaprta v getu kot v drugih evropskih mestih, v vzdušju strpnosti, ki je bilo pozneje značilno za Jugoslavijo in ki so si ga on in njegovi prijatelji nadejali, da ga bodo lahko ohranili. Z grenkobo se je zaustavil ob nezmožnoti Evropske skupnosti, da bi kaj storila, med-
tem ko je Amerika z daytonskim sporazumom hitro ukrepala in tako primazala Evropi moralno klofuto, o Rusiji, ki ni razumela razlik med pravoslavno vero v Rusiji in v Srbiji, o nezmožnosti Združenih narodov, ki so še vedno vklešCe-ni v logiko hladne vojne.
Govoril je o nezmožnosti vrnitve, saj bi bil njegov kritični odnos do stvari vklenjen med obtožbo izdajstva z ene strani in žalitve z druge. Priznal je nezadostnost položaja človeka, ki živi zunaj domovine in ki je postavljen med »azilom« in »eksilom«, med dopuščenim preživetjem in nezmožnostjo, da bi živel od svojega dela, ko je možno, da ostaneš v domovini, vendar si predan na milost in nemilost manipulacijam. Vsakdo mora sam zase odločiti, če naj odide ali ostane. MatvejeviC je sam zase prepričan, da je bilo prav, da je odšel, tudi zato, ker ima tako možnost, da opazuje dogajanje od zunaj in o tem govori. Dotaknil se je nezadostnosti človečanskega obračuna ob koncu stoletja: branili smo pravico do različnosti, do posebnosti, vendar vsaka različnost, vsaka posebnost nista vrednota. In še veliko je povedal o sebi, o svojih izkušnjah, o svojih razmišljanjih, v katerih je veliko modrosti, ki tudi nam vsem pomagajo razumeti.
(bov)
POETIČNI DIOGRAMI BRUNA MUNARIJA V STUDIU BASSANESE
Neskončnost ustvarjalne sile
Bruno Munari: slikar, kipar, grafik, eden nosilnih stebrov italijanskega oblikovanja in novih likovnih pedagoških prijemov. Prvenstveno je Človek z veliko začetnico, zna spajati vsa izkustva v eno. Njegov posluh za naravo, izumiteljski genij in ustvarjalni navdih so rodili sadove v skladu z zahtevami Časa, v duhu obnavljanja in prenavljanja globljih življenjskih vrednot.
Studio Bassanese v Trstu

nam do konca meseca ponuja na ogled Munarijeve poetične ideograme. Zamislil si je, da bi z različnimi sredstvi in pritiski roke lahko isti ideogram za drevo drugače izrazil in posredoval tako sočasno značilnosti lubja, ki označujejo posamezne tipologije dreves. V vsej svoji zračnosti in svežini zaživijo na belini
papirnate podlage obrisi zastrti s svinčnikom; odločne črnine in tonski prehodi mastne krede, usločeni ples mehkega Čopiča in napete vibracije prožnih peres zaživijo ob komaj nakazanih rumenih utrinkih. Vsak ideogram zadobi tako lastno teksturo, z bolj ah manj jasnimi obrisi, snovnost barve včasih zarisuje prave vdrtine, skozi katere dopušča vode-nosti barve, da se svobodno preliva. Kompozicijski razplet ideogramov v prostom, zgoščenost izrazne moCi znakov v kontrastu s snežno belo nedotaknjeno podlago ustvarjata dinamičen pretok in ga obenem prevevata s poezijo, s tisto vzvišeno sposobnostjo odkrivanja lepote v preprostih stvareh.
Čeprav je razstava nastala namenoma za Studio Bassanese, so jo ustvarjalni tokovi Čudežno odpeljali prej na Japonsko. V Trstu visi tako tudi lepak z Japonskimi napisi (na sliki), ki spodbudno vnaša v sporočilnost ideogramov novo izrazno moč.
Kot je podoba drevesa vez med zemljo in nebom, tako je znal Munari oplemenititi zemeljsko konkretnost z ustvarjalnim navdihom.
Medtem ko so poetični ideogrami potovali iz Milana na Japonsko in nato v Trst se je Munari prepustil spet novim ustvarjalnim tokovom: prevzela ga je Hokusaieva grafična interpretacija morja. Japonski umetnik in izumitelj je s
slavno upodobitvijo morskega vala v lesoreznem odtisu iz leta 1830 znal ujeti živo moč, ki nastopa v morju in oblikuje njegovo gladino.
Munari je povzel Hoku-saievo razmišljanje z zaporedjem predelanih kserok-sov in jih v zelenih paspar-toutjih razobesil po stenah vhodnega prostora v galerijo. Dajejo ti občutek valovanja in pretakanja. Munari je hotel pobližje spoznati ta
neizmerni vir življenja, tako je prebil dober del svojega Časa ob morju, kateremu je posvetil svojo zadnjo publikacijo »II mare come arti-giano«, kjer doživlja morje kot obrtnika, ki predeluje v neponovljive unikate, kar dobi: vrvi, alge, kamne, školjke, kovine, plastiko, les. Neutrudno bmsi, spleta različne materiale. Munari je fotografsko ujel pri tem naravnem obrtniku nekaj svojevrstnih unikatov, ki
nam jih zdaj ponuja na ogled v drobni knjižici. Opeva ustvarjalno moC narave in ji ponuja svoje grafične igre, utrinke lepote.
Kot je neizmerna moC narave, tako nam dokazuje Munari s svojim življenjskim delom, da je ustvarjalna sila lahko prav tako neskončna.
(Studio Bassanese, trg Giotti, 8; ob delavnikih 17-20)
Jasna Merku
Koncert za orgle in bas
Župnija Sv. Jerneja na Opčinah prireja tudi letos niz glasbenih srečanj, z namenom, da ovrednoti prenovljene orgle v vaški župnijski cerkvi. Letos so se organizatorji odločili, da pričnejo s koncertom božičnih pesmi na dan Gospodovega razglašanja, t.j. v soboto 6. januarja. Koncert je ob vezni besedi Jana Leopolija oblikoval Mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi priznani slovenski glasbenik Hilarij Lavrenčič.
Na drugem glasbenem srečanju pa sta se predstavila slovenska domaCa izvajalca, ki sta ponudila občinstvu dobro zasnovan kakovostni nastop. Za prenovljene orgle je stopil tržaški organist Andrej Pegan, z njim pa je sodeloval basist Aldo Žerjal. Oba glasbenika že vrsto let uspešno koncertirata predvsem na domačih odrih oz. v domačih cerkvah. Andrej Pegan je doštudiral orgle in orgelsko kompozicijo na tržaškem konservatoriju »Tartini«, kjer je tudi diplomiral 1. 1984. Na openskem koncertu
smo lahko poslušali openske orgle v najrazličnejših registrskih in zvočnih kombinacijah; inštrument in njegov izvajalec sta bila na tem koncertu glavna akterja vsega glasbenega dogajanja. Prisluhnili smo lahko številnim skladbam za orgle solo, ki nam jih je Andrej Pegan podal z gotovo muzikalnostjo in s profesionalnim poznavanjem zvočnih učinkov inštrumenta. Ob njegovi solidni orgelski spremljavi pa je nastopil tudi basist Aldo Žerjal, ki se v zadnjih letih uspešno udejstvuje na raznih koncertnih pobudah. Žerjal se je solistično izpopolnjeval pod mentorstvom prof. Ognjanoviča in prof. Leskovška v Trstu in Portorožu; na openskem koncertu je zapel skladbe v slovenščini, italijanščini, latinščini, angleščini in nemščini. V njegovem vokalnem podajanju je izstopala gotova glasbena intonacija tudi v nižjih in v višjih legah, iz katere je bila razvidna Zerjalova glasbena rast zadnjih Časov.
Luisa Antoni
NA KNJIŽNI POLICI
V"-;

1 Ji
I *
,yi
m

£
Ud
HI
H

V	koledarskem paketu knjig Goriške Mohorjeve družbe je tudi zbirka kratke proze Andreja Arka. Gre za mlajšega avtorja, rojenega leta 1947, ki je po poklicu novinar in urednik kultumih in literarnih oddaj Radia Slovenija. Znan je tudi kot uspešen prevajalec poezije in pisec humoresk; v Italiji pa tudi kot nagrajenec literarnih natečajev revije Mladika. Vse te podatke navajamo zato, ker so povezani z zbirko kratkih pripovedi Odkletev, in to ne le zato, ker smo nekatere zgodbe lahko že prebrali v Mladiki, ampak tudi zato, ker se Arkove zgodbe prijetno berejo in zdi se, da so napisane brez kakih opaznih literarnih ambicij, vendar pa s pripovednim darom za oblikovanje snovi iz vsakdanjega življenja. Avtor je svojo zbirko podnaslovil ”sentiš-torije”, kar naj bi namigovalo na sentiment, Čustvo. Morda je prav ta oznaka najbolj zavajajoča, celo v škodo avtorju. Bralec tako pričakuje, da bo bral pač ljubezenske sentimentalne štorije; to pričakuje tudi zato, ker je Marko TavCar v Uvodu v knjigo zapisal, da so te zgodbe "vzete iz sedanjega življenja predvsem mladih ljudi, ki se sedaj spopadajo z življenjem”. Verjetno je pisca Uvoda zavedlo to, da so Arkove kratke zgodbe "mlade” po nastanku, iz Uvoda namreč tudi izvemo, da so bile napisane v Času od 1989. pa vse do lanskega leta, torej v Času "odmrznitve”, ker nekaterih od teh zgodb pred tem datumom ne bi bilo mogoče objavljati, še posebno ne, Ce je bil njihov avtor novinar ljubljanskega Dela. Osebe v zgodbah pa so v resnici različnih starosti, le pripovedni subjekt je čestokrat mlajši Človek (otrok, gimnazijec, študent medicine, mlad športnik). Časovno obdobje, v katerem Arkovi ljudje doživljajo svoje prigode, pa je obdobje od druge svetovne vojne do danes. Tudi v naslovni zgodbi Odkletev - najdaljši v zbirki - gre za daljši prerez: od povojnih partijskih Časov do sedanjih spravnih dni. Celo glede na kraj so Arkove pripovedi posebnost: vanje je nekako vključena vsa Slovenija: matična, izseljenska in manjšinska. Pomenski poudarki v zgodbah pa so precej različni in raznoteri. Skoraj vsem pripovedim - dvanajst jih je (124 strani) - pa je v glavnem le skupno to, da pisatelj posveča pozornost temu, kako ljudje doživljajo razne dogodke in soljudi, kako se nanje odzivajo in kakšno sled puščajo v njih v minevajočem Času. V zgodbi Odkletev na primer Arka ne zanima politično ozadje pobojev domobrancev tik po 2. svetovni vojni, temveč prej to, kako "politika” vstopa v življenje navadnih ljudi in ga okrutno spreminja. Opisuje tesnobo otroka v povojnem nasilju, nemoč matere pred pritiski, pretresljiv beg očeta na tuje. Posebej sodoben pa je zaključek, ko mati od bivšega udbovca zahteva zadoščenje za prestano gorje v svoji družini in ji cinični možak pošlje spravno vabilo na praznovanje svoje osemdesetletnice. Andrej Arko prav v razpletu zgodb, v njihovem zaključnem delu poda poanto dogodkom ali doživljanju v minevanju Časa. Tako je na primer v kratki zgodbi Victoria Blue v ponovnem srečanju dveh sošolcev in v njunem povsem različnem odzivanju na sedanjost nakazana nepremostljiva notranja razdalja med dvema človekoma, ki vzročno ni le prostorska in Časovna.
Pisatelj ne daje odgovora na to, kaj je tisto, kar ljudi tako spreminja v Času, temveč ključ za to nakaže v njihovih dejanjih, ki so posledica notranjih odzivov na zunanje dogodke. V teh površinskih, ležernih zgodbah je torej le neka trdnejša logika. Iz zgodbe Številka devetnajst je ta domiselni oblikovalni postopek - kot povsod drugje - jasno razviden iz odločitve vrhunskega športnika, da bo študiral. V Nu-mems clausus je vzrok za dejstvo, da je dekle postalo nuna, nakazan v pravzaprav sebični gesti njenega oCeta, ki "gradbenemu župniku” nakaže denar za obnovo cerkve. Gust v Odkletvi ne bi mogel vabiti bivših političnih nasprotnikov na praznovanje svoje osemdesetletnice, Ce bi bil do nemočne matere v tik-povojnem Času vsaj nekoliko človeški. Andrej Arko nam s svojimi zgodbami pripoveduje o tem, da so vsakdanja človeška dejanja in misli ljudi tisto, čemur pravijo nekateri usoda. Seveda niso vse zgodbe enako dobro izpeljane. Zdi se, da je sicer tematsko mikavna pripoved o asimiliranem Cuscerju iz Ažle manj prepričljiva tako v poteku kot v zaključku; v zgodbi Pogodba pa je konec prav tako premalo jasno poantiran, da bi bil opis kraške Tonce in njenega doma kaj več kot samo zanimiv.
V	pisanju Andreja Arka je gotovo pustilo sled novinarstvo, in to tako v dobrem kot v slabem. V dobrem zato, ker so vsi prvoosebni pripovedovalci kar se da različnih poklicev in v njihovo poklicno vlogo ter jezikovno lego se pisatelj res uspešno vživlja. V slabem pa zato, ker se zdi, da bi v teh zgodbah lahko bilo manj površinskosti, manj drsenja v splošnost. Manjka jim namreč ravno to, kar bi glede na avtorjevo oznako rade bile: intenzivnost Čustva, s tem tudi izrazitost sloga. Tako pa; prebereš in pozabiš.
Ivanka Hergold
LJUDJE IN DOGODKI
Sobota, 10. februarja 1996
ZDA / SLABO VREME KOT GA NE POMNIJO
Po ledeni ujmi pestijo Oregon sedaj poplave
Glavno mesto Portland odrezano od sveto - Kotostrofolni usodi
PORTLAND - Guverner zvezne države Oregon John Kitzhaber je ameriškega predsednika Clintona pozval, naj zaradi hudih poplav, kakršnih v tem delu ZDA ne pomnijo že vec kot trideset let, v državi Oregon razglasi izredne razmere. Zaradi neviht in poplav je moralo v zadnjih dneh domove zapustiti veC tisoč ljudi. V pismu predsedniku Clintonu je Kitzhaber zapisal, da državne in lokalne oblasti same niso več sposobne pomagati vsem, ki so jih prizadele poplave, zato pričakuje zvezno pomoč. Sedemnajst okrožij v Oregonu in trinajst v državi VVashington je zaradi poplav že uvedlo izredno stanje.
Pred deročimi rekami in blatom, ki ga nosijo s seboj narasle vode, so morali reševalci iz zahodnega območja Oregona izseliti več tisoč ljudi, poročajo tudi o dveh smrtnih žrtvah. Portland je odrezan od sveta, saj so vse mestne vpadnice zaradi poplav neprevozne, prav tako pa tudi več drugih cest v državah Oregon in VVashington; deloma je poplavljena tudi 5. medržav-na avtocesta, ki je od severa do juga speljana skozi obe državi.
Prebivalci središča Portlanda so že v četrtek zaskrbljeno opazovali zviševanje gladine reke Willa-mette, ki je bila zadnjič tako visoka za božič leta 1964, ko je reka narasla za deset metrov; v poplavah je takrat izgubilo življenje 15 ljudi, materialna škoda je bila okrog 148 milijonov dolarjev. Narasla reka je odnesla nekaj hiš v okolici Portlanda, v prestolni-
ci Salem pa je policija nekaterim prebivalcem že svetovala evakuacijo, saj je gladina reke VVillamette Se včeraj naraščala. Ljudje se skušajo zavarovati pred vodo s postavljanjem nasipov iz vreč s peskom. Pripadniki ameriške obalne straže so doslej pomagali pri evakuaciji okrog 14 tisoč ljudi. Ameriški urad za eneregijo je sporočil, da so zaradi poplav pri elektrarnah znižali pretok rek Columbia in Snake River Dams. Več sto pripadnikov enot narodne straže je že prišlo na pomoč poplavljenim območjem. Najbolj ogrožene prebivalce bodo evakuirali s helikopterji, pomagali pa bodo tudi pri postavljanju varovalnih nasipov.
Na sliki (Telefoto AP): pred poplavami je Oregon pestil izredni mraz.
KALIFORNIJA / NA POBUDO ŠERIFA V ISLETONU
Vsi ljudje hodijo oboroženi
Za nekatere je šef policije heroj, za druge pa blaznež
VVASHINGTON - Kalifornijsko mestece Isleton, ki je s svojimi 883 prebivalci v bistvu le vas, se lahko ponaša z neobičajnim rekordom najbolj oboroženega kraja v ZDA. Lani so namreč izstavili kar 500 posebnih orožnih Ustov, ki dovoljujejo lastnikom, da imajo stalno pri sebi svoje pištole in revolverje. Navadni ameriški orožni listi namreč dovoljuje posest orožja le na domu in v avtomobilu, oblasti pa nerade izstavijo posebne orožne Uste, tako da jih je bilo lani v večmilijonskem Los Angelesu kar desetkrat manj kot v Isletonu.
Pobudnik te neobičajne zastrašujoče strategije je šef krajevne policije Eugene Byrd, ki skupaj z nekim drugim agentom skrbi za varnost v Isletonu. V zadnjih letih je tako izdal kar 775 orožnih listov, tako da so razen otrok v Isletonu vsi oboroženi.
Eugene Byrd, ki je za nekatere heroj, za druge pa nevaren blaznež, s ponosom navaja statistične podatke o varnosti v Isletonu. »Lani ni bilo ne ropov, ne umorov in ne streljanja, le Štiri tatvine, dvem osebam pa so žeparji ukradli denarnice. Nihče ne posiljuje naših žena in hčera,« je ponosno izjavil za New York Times in dodal, »da po njegovem niso odpravili drugega amandmaja k ustavi, ki priznava pravico vsem državljanom ZDA, da nosijo orožje.«
Nad Byrdom sta ponosni tako National Rifle Association kot Califomia Rifle and Pištol Association, ki združujeta proizvajalce orožja. Odločno pa mu nasprotuje območni direktor ustanove za nadzorstvo nad strelnim orožjem, ki trdi, da je Byrd v Isletonu obudil miselnost Divjega vzhoda.
NOVICE

DUBAI - Filipinska služkinja Sara Balabagan je poravnala del svojega dolga do dubaiske pravice, ker je leta 1994 ubila svojega priletnega delodajalca, ki jo je poskušal posiliti. Kot je predvidela kazen so jo stokrat prebičali, a to na obroke, in sicer z dvajsetimi udarci na dan, tako da kazen ni pustila trajnih znakov.
Balabaganovo so najprej obsodih na smrt, zaradi protestov vse mednarodne skupnosti, pa so kazen spremenili na eno leto zapora, 100 udarcev z bičem in na plačilo 41 dolarjev krvnine svojcem ubitega. Predsednik Združenih arabskih emiratov je moral pred tem prepričati svojce umorjenega, da sprejmejo tako kazen.
Kadilci so nevarni tudi ki volanom
SYDNEY - Od vsepovsod napadeni kadilci, so se sedaj znašh na udaru tudi avstralske ustanove za ceste in promet, ki naj bi iz statističnih podatkov o nesrečah in prometnih prekrških ugotovila, da kadilci zagrešijo kar 50 odstotkov več nesreč kot nekadilci in 46 odstotkov več prometnih prekrškov.
Studija je obenem navedla morebitne vzroke, ki gredo od nepazljivost med prižiganjem in ugašenjem cigarete do fizioloških posledic zaradi ogljikovega dioksida in nikotina, ki zmanjšuje hitrost odziva na nepričakovane situacije v prometu in mu daje lažne ocene pred nevarnostjo.
Klateška mačka skotila radioaktivne mucke
LOS ANGELES - Neki klateški mački je uspelo premostiti vse varnostne sisteme od oboroženih stražarjev, do mreže in bodeče žice ter si za svoje domovanje izbrala neko jedrsko elektrarno v južni Kaliforniji. Tu je tudi skotila štiri mladiče, ki so jih uslužbenci opažih, ko so bili stari že tri tedne. Ker so radioaktivni, ne smejo zapustiti elektrarne. Uslužbenci, ki sedaj skrbijo zanje, so jim dah ime Alpha, Gamma, Beta in Neuron. Mucke so iz dneva v dan manj radioaktivne, v karanteni pa bodo morale ostati vsaj še 70 dni.

Neobičajni letalski potniki
DUBAI - V teh dneh pristajajo na letališčih v Združenih arabskih emiratih s sudanskimi letah neobičajni potniki, ki se gotovo ne pritožujejo nad letalsko hrano, ker so to kamele, ki se bodo udeleževale tradicionalnih kameljih dirk. Sudanske kamele so od vedno priljubljene v zalivskih državah, tokrat pa jih prvič prevažajo z letah.
Ukradene slike so bile ponaredki
NEW YORK - Tri slike, ki so jih ukradli na newyorSkem letališču in za katere je lastnik domneval, da so bile dela Picassa in Pissarroja, so se izkazale za ponaredke, so v sredo sporočili agenti FBI. Njihov lastnik, ki je ocenjeval vrednost slik na 15 miljonov dolarjev, je izgubil sled za njimi na letališču, kjer so bile shranjene. V zvezi s krajo so ameriški policisti že aretirali dva moža - uslužbenca, ki je imel opravka s shranjeno prtljago, in njegovega svaka.
TELEFONIJA / POJAV, KI GA NE USPEJO ZAJEZITI
Mobhelsko piratstvo postaja prava muka razvitih dfiav
Najhuje v ZDA, Veliki Britaniji in Italiji, Nemčija pa je imuna
RIM - Mobitel kot pravi status simbol zadnjih nekaj let se je znašel na udaru sleparjev in prisluškovalcev. Zadnje sodne preiskave v Italiji so vzbudile pozornost na podobne pojave drugod po svetu.
Tako imenovana klonacija mobitelov je postopek, s katerim napravijo točen duplikat mobitelske številke in njegove kode, tako da lahko s takim duplikatom telefonirajo na stroške pravega lastnika, ali pa lahko prisluškujejo njegovim pogovorom. Najbolj nevarni so »analogični« mobiteh stare generacije, kot je italijanski TACS, težja je klonacija »digitalnih« mobitelov sistema GSM. Ker je v Italiji večina od skoraj 4 milijone mobitelov »analogicnih«, je družba Telecom Raba Mobile (TIM) sprejela vrsto pro-tiukrepov, ki pa so imeli popolnoma obratni učinek. TIM namreč računalniško analizira vsakih 15 minut promet posameznega mobitela. Ce je pogovorov več, kot znaša povprečje, blokirajo mobitel in obvestijo lastnika. V bistvu lahko sleparji izkoriščajo tujo
mobitelsko številko le eno uro, kar ima za posledico, da po eni uri klonirajo drugo številko. Poleg tega so uvedli sistem, ki preprečuje klice v tujino, če lastnik prej ne vtipka svojo šifro. Vsi ti ukrepi veljajo za tako imenovane telefonske krvosese, ne pa za prisluškovalce.
Pojavom kloniranih mobitelov je najbolj razširjen v ZDA, kjer so ustanovili posebne oddelke za boj proti temu pojavu. Telefonske družbe so prav tako sprejele protiukrepe, ki pa so podobno kot v Italiji neuspešni, ker se tolpe mobitelskih ponarejevalcev poslužujejo najsodobnejše tehnologije. Bolj uspešen je sistem, po katerem so dovoljeni pogovori na daljše relacije le s pomočjo posebne dodatne šifre.
Nič boljši ni položaj v Veliki Britaniji, kjer je 4, 5 milijona koristnikov, saj mesečno ugotovijo kar 4.000 primerov kloniranih mobitelov. Družbe za mobilno telefonijo so lani utrpele za 200 milijonov funtov škode (približno 520 milijard lir). Mobitelski krvosesi na prizanašajo nikomur, saj sta
astronomske račune za nestorjene telefonske pogovore prejela celo princ Andrew in podsekretar za obrambo Nicholas Soames. Britanska vlada je ustanovila posebni preiskovalni oddelek, sedaj pa neka parlamentarna komisija proučuje nove norme za mobitele.
V	Izraelu pa se mobitelski pirati ukvarjajo bolj s prisluškovanji. Zadnji tak primer se je pripetil leta 1994, ko so se na udaru znašh mobiteh novinarjev dveh med seboj konkurenčnih časopisov Yediot Ahronot in Maariv.
V	Franciji je ta pojav šele v povojih, ker so se šele sedaj začeli mobiteh Siriti med navadne ljudi. Devetdeset odstotkov vseh naročnikov so namreč družbe in velika podjetja.
Za čudo v Nemčiji, kjer je 3, 7 milijona mobitelov, tega pojava ne poznajo. 2e res, da je kar 3 milijone mobitelov tako imenovanega »digitalnega tipa«, a trditve nemških kriminalistov, da je kloniranje za kriminalce predraga zadeva, ne prepričujejo. Vzroki tičijo bržkone drugje
Na dnu Atlantika iščejo črno škatlo
SANTO DOMINGO - Reševalci so nehali iskati trupla potnikov in posadke turškega boeinga 757, ki je strmoglavil pred obalo Puerto Plate. Vso skrb so sedaj posvetili iskanju razbitin na dnu morja, kjer se nahaja tudi čma škatla, ki edina lahko razvozla vzroke te tragedije, v kateri je življenje izgubilo 189 ljudi. Izvedenci namreč ne verjamejo trditvam, da je nesrečo povzročila strela. Pilot je namreč opozoril kontrolorje poleta, da se zaradi tehničnih težav vrača v Puerto Plato.
Med drugim je nekaterim žrtvam pred tragičnim padcem uspelo nadeti si rešilne jopiče, kar pomeni, da se je na letalu dogajalo kaj drugega in da vanj ni udarila strela. Turška letalska družba za čarterske polete Birgen Air ni na najboljšem glasb, pred časom naj bi njenim letalom celo prepovedali pristajanje v Nemčiji, ker letala niso izpolnjevala evropskih varnostnih norm.
Na sliki (telefoto AP): svojci se poslavljajo od svojih dragih.
SVET
Sobota, 10. februarja 1996
RAZMERE V BIH SE PO ARETACIJI SRBSKIH ČASTNIKOV NEVARNO ZAPLETAJO
Pale napovedujejo nove povračilne ukrepe
Srbsko potezo je podprl samo ruski obrambni minister
SARAJEVO (Reuter) - Oblasti bosanskih Srbov so včeraj sporočile, da se bodo maščevale za aretacijo dveh njihovih oficirjev, če ZDA ne bodo hitro rešile krize, ki ogroža daytonski sporazum. Nato je včeraj popoldne že sporočil, da so prekinjene vse komunikacije z najvišjim vojaškim vodstvom bosanskih Srbov. General Michael Walker je dejal, da lahko to pomeni zloveščo napoved nadaljnjih dogodkov.
Prekinitev vseh stikov z Natom je v četrtek napovedal že Ratko Mladič, ki je bosanskim Srbom ukazal, da ne
smejo pmčkati razmejitvene črte med srbskim in musli-mansko-hrvaškim ozemljem. Toda večina srbskih civili-
stov se za ta ukaz ne zmeni. Zupan srbskih predmestij Sarajeva Maksim Stanišič je izjavil, da bo ostala meja kljub Mladičevemu ukazu odprta in da jo bodo civilisti lahko prečkali brez težav. Dejal je tudi, da se je pripravljen srečati z mirovnim odposlancem Bildtom. »Zdaj je vse zelo nevarno. Mirovni proces je podoben ladji, ki jo premetava po morju,« je še dejal.
Ameriški uradniki in Natovi poveljniki so dejali, da pričakujejo, da bo spor rešilo mednarodno sodišče za vojne zločine, ki je bosansko vlado prosilo, naj srbska generala zadrži dotlej, dokler sodišče ne bo sprejelo odločitve, ali naj ju obtoži. Richard Goldstone, glavni tožilec haaškega sodišča, je dejal, da bodo odločitev verjetno sprejeli že v nekaj dneh. Poveljnik ameriške vojske Shalikashvili je bosanskega predsednika Izetbegoviča pozval, naj zagotovi, da bodo z zajetima srbskima vojakoma ravnali čim bolje, Rdečemu križu pa naj omogoči do-
stop do vseh zajetih Srbov. Na obisku v Tuzli pa je načelnik ameriškega generalštaba izjavil, da se bo Nato ostro odzval na vsakršen poskus ogrožanja mirovnega procesa. Dejal je, da Nato ne bo okleval in da bo obračunal z vsakim, ki si bo drznil ogroziti Ifor. Edini, ki je podprl srbsko potezo, je bil ruski obrambni minister Pavel Gračov, ki je dejal, da so Muslimani, ko so aretirali srbska vojaška predstavnika, kršili daytonski sporazum.
Ameriški državni sekretar VVarren Christopher je zaradi zadnjih dogodkov v Bosni Richardu Holbrooku naročil, naj se vrne na Balkan in se pogovori z vsemi pomembnimi osebami, ki skrbijo za uresničevanje daytonskega mirovnega sporazuma. Predstavnik State Departmenta Nic-holas Burns je pojasnil, da se je Christopher odločil, da bo dal vsem stranem jasno vedeti, da Združene države Amerike pričakujejo dosledno uresničevanje mirovnega sporazuma.
Princ Charles si je ogledal posledice vojne vihre
SARAJEVO (Reuter) - Britanski prestolonaslednik Charles je včeraj obiskal Hrvaško in Bosno. Najprej si je v Dubrovniku ogledal mestno jedro ter obiskal oporišče britanskih vojakov Iforja. Nato je s posebnim letalom odletel v Sarajevo, kjer sta ga pričakala admiral Smith in general VValker. Charles je začel ogled Sarajeva z obiskom narodne knjižnice, ki je bila uničena med obleganjem mesta, in izrazil zgroženost spričo strahot, ki jih vojna povzroča človeški civilizaciji. Po krajšem srečanju z Alijo Izetbegovičem se je na britanskem veleposlaništvu udeležil sprejema, na katerega so bili povabljeni tudi predstavniki bosanskih Srbov, vendar se niso prikazali. Zatem se je princ po »aveniji ostrostrelcev« odpeljal v srbsko predmestje flidža, kjer se je sešel z vojaškimi poveljniki Nata. Pred vrnitvijo v domovino se je ustavil še v Mrkonjič Gradu in nagovoril tamkajšnje britanske vojake.
Ifoijevi vojaki so pripravljeni ostro odgovoriti, če bi bosasnki Srbi uresničili grožnje (Reuter)
CESTA UPANJA M-17
Iz Hoč v pekel in nazaj
PLOCE - Cesta M 17, ki vodi s hrvaške obale v Sarajevo, je postala za Natove vojake v južni Bosni življenjsko pomembna. Konvoji nenehno vozijo v obe smeri. Olivnozeleni Iforjevi oklepniki, ki so namenjeni v Bosno, se srečujejo z belimi, ki pripadajo Združenim narodom in se vračajo domov. Prvih dvajset kilometrov, ki hrvaško pristanišče Ploče loči od bosanske meje, je mogoče opaziti le manjše sledove streljanja. Ob majhni mejni stražarnici, ki loči Hrvaško od Bosne, pa pripadniki Iforja že postanejo nekoliko zbegani, saj so ostanki vojne vse hujši - vojaki opazujejo hiše brez streh, porušene mostove in uničene vasi.
Ploče - zbirališče francoskih, španskih, italijanskih in portugalskih čet - so po štirih letih ohromitve spet zaživele. Trgovci so se zelo hitro zdramili, ko so v pristanišče prispeli Francozi, ki so razlagali opremo in pripravljali konvoje. Restavracije so jedilnike prevedle v francoščino, frank pa je na prvem mestu lestvice najbolj priljubljenih denarnih enot zamenjal nemško marko. Francoski poveljnik, polkovnik Olivier Rostain, je dejal, da sta pristanišče med vojno zadeli samo dve srbski granati. Toda kot glavno vzho-dnobosansko okno v svet je pristanišče popolno zamrlo. Tovor, ki so ga naložili pred štirimi leti, je še vedno v pristanišču, saj so mnogi pomorski prevozniki zaprli svoje poslovalnice. Vendar so po vzpostavitvi miru civilne ladje spet začele voziti in razlagati cement, kar kaže, da se je začela povojna obnova. Prvo redno pomorsko linijo so z italijanskim pristaniščem Bari vzpostavili decembrđ lani. Odprli so tudi železniško progo do obmejnega mesta Metković. Do marca naj bi jo usposobili vse do Mostarja, če bo
seveda mir med Muslimani in Hrvati zdržal. Od decembra so skozi pristanišče prepeljali že več kot 1500 Natovih vozil in 850 zabojnikov.
Med mednarodnimi silami Spanci veljajo za najbolj priljudne. Zelo iskani so že pripravljeni francoski obroki - vsak od njih je opremljen z majhnim gorilnikom, saj gurmani, pa četudi na bojnem polju, ne jejo mrzle hrane. Italijani so zadolženi za razvoj vojaške novosti - poljske pečice za peko pizz. Zelo obsežna Natova operacija je tudi priložnost za sodelovanje. Nemški tovornjaki namreč oskrbujejo španske čete, težki italijanski tanki pa se prevažajo na francoskih tovornjakih za prevoz tankov. Napredovanje konvojev, ki jih spremljajo lahki oklepniki, spremljajo s pomočjo radijskih zvez.
Iforjevi vojaki na poti v Bosno prvo vidnejše razdejanje opazijo v vasi Počitelj, ki je biser turške arhitekture in je bila nekoč zelo obiskan turistični kraj. Izstrelki so uničili zvonike na mošeji, ostanki hiš pa so se pridružili ruševinam, ki so ostale po balkanskih vojnah. Nekdaj muslimanska vas je prazna, hrvaški
rimokatoliki pa so ob cesti izzivalno postavih velik križ. Naprej proti severu je porušeno mostarsko letališče, ki je postalo močno varovano francosko logistično oporišče. Inženirski oddelki so v okolici letališča odstranili vse mine in obnovili poškodovano pristajalno stezo. Prostovoljci - vodovodarji, električarji in tapetniki - so obnovili zgradbe vojaške šole jugoslovanskih pilotov, ki jo je nekdanja jugoslovanska vojska, preden jo je zapustila, popolnoma izpraznila.
Iz Mostarja nadaljujejo konvoji svojo pot, ki jih vodi pod gorskimi vrbovi, ki so bili do dayton-skega sporazuma v rokah Srbov, na ozemlja pod muslimanskim nadzorom. Večino mostov na omenjeni poti so porušili, tako da morajo konvoji stati v vrsti pred enosmernimi pontonskimi mostovi ali pa voziti po obvozih. Prejšnji mesec je na primer utonilo pet humanitarnih delavcev, ko je njihovo vozilo s poškodovanega mostu padlo v ledenomrzlo Neretvo. V Pločah pa Rostain že pripravlja vse potrebno za povratek Natovih sil čez eno leto. Vojaki že pripravljajo velika parkirišča za množico vozil in opreme. Ifor je v svoje čete vključil tudi pripadnike mirovnih sil Združenih narodov in mednarodnih sil za hitro posredovanje. Ti naj bi se kmalu vrnili domov. Operacija vračanja bo precej obsežnejša kot prihod.
Francois Raitberger / Reuter
Sarajevo in Mostar - vrelišči krute bosanske realnosti
SARAJEVO - Usoda bosanskega mirovnega procesa bo odločena v Sarajevu in Mostarju, mestih, ki ju sekajo etnične razmejitvene črte. Obstreljevaje Sarajeva je bilo pravzaprav srčni utrip vojne, ko so Srbi skušali iz prestolnice izgnati vladno vojsko, ki si je prizadevala - vsaj načelno - za ohranitev enotne države. V letih 1993 in 1994 pa so bosanski Hrvatje in Muslimani bojevali vojno v vojni, Id se je osredotočala predvsem okoli Mostarja.
Zdaj, ko je mirovna pogodba podpisana, ni več ključno vprašanje, ah bo država spet zdrknila v vojno, saj ima Nato dovolj moči, da to prepreči. V prihodnjih mesecih bodo bosanske strani odločale o tem, kakšna država bo postala Bosna: država, ki bo dejansko razdeljena na tri etnično homogene dele, ah država, v kateri bo prišlo vsaj do osnovne reintegracije. Izbira je zapletena zaradi ambicij pohtikov in strank, utemeljenih na etnični pripadnosh, in zaradi sovraštva, ki ga mirovni sporazum ne more preprosto izbrisah.
Ko je v sredo počilo med mostarskimi Hrvati, ki so bih nezadovoljni s Koschnickovo razdelitvijo mesta, je bilo njihovo opravičilo, da so Muslimani neupravičeno dobih večji kos pogače. Diplomah v Sarajevu pa trdijo, da so bih v uničenje Koschnickovega avtomobila vpleteni lokalni kriminalci in da ni šlo za nepravičnost mednarodne arbitraže. »Hrvaški Mostar je kriminalno podjetje, ki je izven nadzora sleherne oblasti,« je dejal neki zahodni diplomat. »Etnična trenja so le fasada za kriminalne dejavnosh.« Kronično slabšanje razmer v Mostarju že skrbi ZDA, ki so postavile hrvaško-muslimansko federacijo za temelj mirovnega procesa. Diplomah se strinjajo, da bo oblikovanje federacije mogoče le po tem, ko bo oblast dokončno odvzeta lokalnim kriminalcem in vojnim dobičkarjem. Tuđman bo kmalu poslal v Mostar več kot sto pohcistov, ki bodo skušah uničiti tolpe in zagotovih svobodo gibanja.
V Sarajevu bi morah Srbi izročih svojih pet predelov prestolnice v roke hrvaško-muslimansld vladi do 20. marca, a so prekinih pogajanja, ker so Muslimani zajeh skupino Srbov, ki naj bi bih vojni zločinci. Nekateri viri pa trdijo, da so se Srbi nehali udeleZevah sestankov že pred desetimi dnevi, takoj ko so ugotovi-h, da jim mirovni posrednik Carl Bildt ne more zagotovih ohranitve oblash v srbskih predelih Sarajeva do vohtev, ki bodo konec leta. Zdaj ni več vprašanje, ah bodo Srbi izročih svoj del mesta, temveč kako zapletena bo izročitev. Srbske oblash nadaljujejo odstranjevanje industrijske infrastrukture in stotine ljudi odhajajo na ozemlje pod srbsko oblastjo. Čeprav so izgubih Sarajevo, imajo bosanski Srbi zdaj ustavno zagotovljenih 49 odstotkov ozemlja, kjer lahko izpolnijo svoje sanje. Tudi Muslimani morajo razmisliti, ah se je še vredno borih za mulhetnično državo ah pa je bolje oblikovah močno enhteto kot odgovor na srbski in hrvaški del ter tako preziveh v bosanski realnosti, ki se kaže v mestih, kot sta Sarajevo in Mostar. Kurt Schork / Reuter




NOVICE
Zagreb z zakonom ureja sodelovanje s Haagom
ZAGREB - Hrvaška vlada je na včerajšnji seji sprejela ustavni zakon o sodelovanju z mednarodnim sodiščem za vojne zločine in ga poslala saboru, kjer naj bi ga poslanci po hitrem postopku potrdili. Na ta način bo omogočeno popolno sodelovanje hrvaških oblash s sodiščem, saj bo dokument opredeljeval način komuniciranja med Zagrebom in Haagom ter njegovimi ustanovami na ozemlju Hrvaške, določal potopek predaje osumljenih in mejal ostala vprašanja tehnične narave. Ustavni zakon je torej izjemno pomembna postavka pri določanju pristojnosti mednarodnih organizacij, ki so pooblaščene za sojenje osebam, za katere obstaja utemeljen sum, da so zagrešile vojne zločine. Hrvaška je po besedah predstavnikov vlade v Zagrebu sicer že večkrat poudarila, da je pripravljena sodelovati z mednarodnim sodiščem (kar je kot članica OZN tudi dolžna), vendar mora prej sprejeti »določene pravne akte«. (G. G.)
De Gruben izredni veleposlanik v vzhodni Slavoniji
BRUSELJ (STA) - Belgijski zunanji minister Erik Derycke je včeraj na skupni seji parlamentarnih komisij za zunanje zadeve in obrambo napovedal, da bo v vzhodno Slavonijo poslal izrednega belgijskega veleposlanika Thierryja de Grubena, nekdanjega veleposlanika v Moskvi. De Gruben bo spremljal razmere v tem delu Hrvaške v času začasne uprave Združenih narodov. Vojaškemu delu operacije ZN v vzhodni Slavniji bo poveljeval belgijski general Jožef Schoups, ki ga je na to mesto na prošnjo svetovne organizacije ta teden imenovala belgijska vlada. Nemški bundestag pa je včeraj odobril uporabo nemških bojnih letal vrste Tornado v vzhodni Slavoniji kot zračno podporo enotam Iforja na tem območju in tako sprejel vladin predlog o razširitvi vloge svojih vojakov v sestavi Iforja. Med nemškimi enotami, ki bodo sodelovale v misiji na Hrvaškem, bodo tudi sanitetni oddelki.
Srbske banke zvišujejo obrestne mere
BEOGRAD (Reuter) - Srbske banke, ki se soočajo z velikim pomanjkanjem sredstev, so, da bi pritegnile več varčevalcev, ponudile izjemno visoke obrestne mere. Največje obresti so ponudile štire delniške banke - Disbanka, Zvezna banka. Vojvođanska banka in banka Karič. Njihove obrestne mere se gibljejo med 7 in 11 odstotki. Omenjene banke do svojih varčevalcev nimajo starih deviznih obveznosti, zaradi česar lahko strankam zagotovijo večjo varnost naložb. Nekateri bankirji že svarijo, da bodo visoke obrestne mere onemogočile gospodarsko obnovo, ker se bo dvignila cena kreditov.
SVET
Sobota, 10. februarja 1996
V ČEČENSKI PRESTOLNICI SPET POKA
Z bombo nad demonstrante
Ruski viri trdijo, do gre za uporniško zaroto
GROZNI (Reuter) - V včerajšnji eksploziji bombe v Čečenski prestolnici Groznem med demonstracijami separatistov so izgubile življenje tri osebe, sedem pa je bilo ranjenih. Moskovska vlada je sporočila javnosti, da se preučuje podrobnosti eksplozije, sumijo pa, da gre za poskus razpihovanja protiruskega razpoloženja v uporniški kavkaski republiki.
Pred eksplozijo so v javnost pricurljale govorice, da je neki policist napovedal, da bodo nasilno končali šestdnevne demonstracije, kar je le Se povečalo napetost po poročilih, da je eden od policistov ustrelil nekega protestnika. »Nenapovedana zborovanja se bodo končala danes,« naj bi dejal omenjeni policist. Tiskovna agencija Interfax je sporočila, da je do eksplozije neznanega izvora prišlo tik pred poldnevom.
Simpatizerji voditelja upornikov Džoharja Du-dajeva so se od nedelje zbirali pred razvalinami nekdanje predsedniške
palače, ki so jo uničile ruske enote, ko so pred letom dni zasedle Grozni. Tik pred eksplozijo jih je bilo tam približno dva tisoč, zahtevali pa so odhod ruskih enot, ki so zasedle Čečenijo, in odstop marionetne vlade Dokuja Za-vgajeva. Očividci so trdili, da je policija streljala na nekega mladeniča, ki naj bi ga nato odpeljali v bolnišnico. Poročajo, da so na mladeniča streljali, potem ko naj bi z nožem grozil nekemu policistu.
Iz vojaških virov so prišle ocene, da je eksplozijo povzročil neki upornik, ki naj bi na demonstrante izstrelil granato. 'Ruska voj-
General Gračov razmišlja o novi vojaški zvezi
BEOGRAD (AFP, Reuter) - Ruski obrambni minister Pavel Gračov je včeraj omenil morebitni nastanek nove vojaške zveze, ki bi preprečila širjenje zveze Nato na države vzhodne Evrope. »Rusija bo s političnimi in diplomatskimi sredstvi skušala prepričati zahodne partnerice, da je nadaljevanje širjenja Nata nesprejemljivo,« je dejal Gračov na tiskovni konferenci ob koncu obiska v ZR Jugoslaviji. »Seveda pa je mogoče, da tega države vzhodne Evrope ne bodo razumele in se bodo še naprej skušale vključiti v Severnoatlantsko zvezo.« V tem primeru po besedah generala Gra-čova Rusija ne bo imela druge možnosti, kot da okrepi svojo obrambno sposobnost, tudi z iskanjem partneric za morebitno ustanovitev nove vojaške zveze med državami srednje in vzhodne Evrope ter republikami nekdanje Sovjetske zveze. Ruski obrambni minister je včeraj govoril tudi o najnovejši zaostritvi v Bosni in Hercegovini, ki so jo po njegovih besedah povzročile sarajevske oblasti z zajetjem srbskih Častnikov. Gračov je tako ravnanje označil kot »nepravično« in opozoril, da lahko tovrstne nepremišljene poteze hitro spodkopljejo mirovni proces.
ska se je bala, da bodo čečenski uporniki izkoristili demonstracije za napad na njihove enote. Napetost je precej narasla že v četrtek, ko so posebne policijske enote in vojska obkolile protestnike ter onemogočile prihod novih demonstrantov. Zaprli so vse ceste, a je kljub temu v mesto prišlo precej Čečenov. Mestni trg je bil skoraj popolnoma prazen, protestniki pa so obsodili nekaj trgovcev, ki so delali kljub demonstracijam.
Nemiri v kavkaski republiki so povečali pritisk na ruskega predsednika Jelcina, naj že enkrat najde odgovora na čečensko vprašanje. Morebitni uspeh v reševanju težav z uporniško republiko bi Jelcinu precej povečal možnosti pred junijskimi predsedniškimi volitvami, če se bo seveda sploh odločil za kandidaturo. Jelcin je dejal, da razmišlja o številnih miroljubnih možnostih za rešitev problema, ocenil pa je, da bi morebiten umik raških enot vodil le v novo prelivanje krvi. Obsodil je liberalnega guvernerja Nižnje-ga Novgoroda Borisa Nemcova, ki je zbral milijon podpisov za končanje spora. Njegovo akcijo je označil kot populistično in zatrdil, da tudi on noče vojne. »Vojska, prebivalstvo, ves svet, nihče noče vojne,« je dejal Jelcin. »Če bi Nemcov izdelal natančen načrt za konec vojne v Čečeniji z dobro razdelanimi tehničnimi podrobnostmi nacrta in sredstvi za doseganje cilja, bi mu bil hvaležen.« Moskva je dejala, da se bo vojska umaknila le, Ce bodo uporniki predali orožje.
Žirinovski vabi ruske volilce k skupinskemu seksu z njegovo stranko
MOSKVA - Vladimir Žirinovski (na sliki: telefoto Reuter) , ki bo konec tedna začel svojo predsedniško kampanjo, je izjavil: »Glede na ozadje, ki ga zaznamuje splošna politična prostitucija, je LDPR dolgolasa devica, oblečena v belo. Štirideset milijonov moških bo zapustilo prostitutke in pohitelo v objem device LDPR. Privoščimo si skupinski seks 16. junija!« se je glasil apel volilcem na tiskovni konferenci. V nedeljo bo ob proslavi 25. obletnice poroke Žirinovski popeljal svojo ženo pred oltar
v ruska pravoslavni cerkvi v jugozahodnem predmestju Moskve. Poroko bodo spremljale tudi številne druge ceremonije - pripeljala se bosta v trojki s konjsko vprego, Žirinovski pa bo oblečen v plašč, podoben plašču Ivana Groznega, ter delil revežem vbogajme. Vodka bo tekla v potokih.
Žirinovski ocenjuje, da ima njegova stranka celo realne možnosti za zmago, saj naj bi nadaljevanje vojne v Čečeniji in vse večja gospodarska kriza ruske volilce odvrnili od komuni-
stov. O sestanku političnih in gospodarskih mogočnežev v Davosu pa je dejal: »Davos je bil sestanek zarotnikov, ki so se pogovarjah o tem, kako bi uničili Rusijo. Že 70 odstotkov tega načrta jim je uspelo uresničiti,«' seveda pa ni hotel govoriti o njegovih podrobnostih.Včeraj je v Rusijo priletel tudi voditelj Francoske nacionalne fronte Jean-Marie Le Pen. Novinarjem je ob prihodu povedal, da imata z gostiteljem veliko skupnega in sta tako družinska prijatelja kot tudi politična zaveznika.
RUSKI KOMUNISTI NAPOVEDUJEJO ODPRAVO PREDSEDNIŠKEGA POLOŽAJA
Po Jelcinu bo dižavo vodila duma
Predsednik ruskega parlamenta Seleznjov se že veseli časov vrhovnega sovjeta
MOSKVA (dpa) - Ruski komunisti nameravajo odpraviti položaj predsednika države, Ce bodo zmagali na junijskih predsedniških volitvah. Ruski predsednik Jelcin je medtem dobil Se več podpore za vnovično kandidaturo za predsednika. Svojo dokončno odločitev o tem vprašanju bo objavil prihodnji teden.
»Predsedniški položaj bomo odpravili tako, da bomo odpravili sedanjo ustavo in razpisali referendum o novi,« je v intervjuju, ki ga je vCeraj objavil ruski Časnik Sevodnja, izjavil predsednik dume Genadij Seleznjov. Po uvedbi položaja predsednika države leta 1991 so komunisti večkrat napovedali, da bodo to funkcijo odpravili, ker po njihovem mnenju združuje preveč oblasti.
Predsedniški svet, svetovalno telo ruskega predsednika, je Jelcina vCeraj enoglasno pozval, naj kandidira na predsedniških volitvah.
»Pozvali so me, naj kandidiram, in navedli tudi tehtne razloge, zakaj naj to storim,« je dejal Jelcin po zasedanju predsedniškega sveta v Kremlju. Opazovalci menijo, da bo Jelcin skoraj gotovo kandidiral na predsedniških vohtvah. Predsedniški svet,
ki ga sestavljajo predvsem cenjeni intelektualci, se je včeraj sešel prvič po aprilu leta 1994. V začetku januarja so štirje člani, med njimi radikalni zagovornik reform Jegor Gajdar in borec za Človekove pravice Sergej Kova-Ijov, iz protesta proti moskovski politiki do Čečenije zapustili predsedniški svet. Jelcin je izrazil obžalovanje zaradi njihovega odstopa.
Sprejetje nove mske ustave bi bilo mogoče, Ce bi komunistični kandidat zmagal na predsedniških volitvah. Ruska ustava daje predsedniku možnost, da razveljavi izide referendumov, zelo pa otežuje spremembe ustave
po parlamentarni poti.
Seleznjov je v intervjuju za Sevodnjo zahteval tudi večja pooblastila za parlament, da bi lahko nadziral delovanje vlade. »Jaz sem za to, da duma dobi funkcijo, ki jo je imel vrhovni sovjet,« je dejal Seleznjov. Vrhovni sovjet, torej stari ruski parlament iz časov Sovjetske zveze, ki ga je Jelcin razpustil septembra leta 1993, je imel večjo vlogo pri oblikovanju vlade. Seleznjov je poleg tega spet izrazil nasprotovanje zasebnemu lastništvu večjih kosov zemlje: »Zasebna last so lahko le tla, na kateri stoji dača, ali pa vrtiček okrog hiše.«
UGIBANJA
USODI KITAJSKO
TAJVANSKEGA SPORA
James Kvnge/Reuter
PEKING (Reuter) - Framcoski zunanji minister Herve de Charette se je vCeraj sešel s kitajskim predsednikom Jiangom Zeminom in drugimi kitajskimi politiki. Po srečanju je de Charette na tiskovni konferenci dejal, da so ga pogovori prepričali, da do oboroženega ki-tajsko-tajvanskega spopada ne bo prišlo.
De Charette je svojim kitajskim sogovornikom zagotovil, da Francija drži svojo obljubo iz leta 1994, saj francoska podjetja Tajvanu ne prodajajo vojaške opreme. Francoski zunanji minister je dejal, da so se odnosi med Kitajsko in Francijo po njegovem prvem obisku precej izboljšali, tako da so bili včerajšnji pogovori »topli in prijateljski« in so trajali dlje, kot je pričakoval. V pogovorih so se po de Charettovih besedah dotaknili tudi kitajskih jedrskih poskusov, spoštovanja človekovih pravic, kitajskih naporov, da bi se država priključila Svetovni tr-
govinski organizaciji, in francoske vloge pri gospodarskem razvoju Kitajske.
Namestnik kitajskega zunanjega ministra Li Zhaoxing je po vrnitvi iz Združenih držav Amerike vCeraj izjavil, da bo Tajvan še naprej ostal najpomembnejši problem kitajsko-ameriskih odnosov. Zhaoxing je dejal, da morajo Američani problem Tajvana obravnavati zelo previdno, če nočejo vnovičnega zaostrovanja dvostranskih odnosov s Kitajsko. Tajvan, Hongkong in Wa-shington pa so sporočili, da so njihove obveščevalne službe ugotovile, da Kitajska pripravlja vojaške vaje, ki naj bi jih izvedli v bližini Tajvana. Kitajska stran pojasnjuje, da so vojaške vaje normalna dejavnost vseh oboroženih sil povsod po svetu in njihova vojska ni nikakršna izjema. Tajvan pa je sporočil, da o vojaških vajah ni dobil še nobenega uradnega obvestila. Tajvansko obrambno ministrstvo je vCeraj
sporočilo, da je Kitajska na obali, ki kov. VVashington in Taipeh sta zelo je obrnjena proti otoku, začela po- zaskrbljena tudi zaradi kitajskega veCevati število vojakov, ki pa do nakupa ruskih prestreznikov Suhoj zdaj niso izvedli opaznejših premi- Su-27. Predstavnik tajvanskega zu-
Kitajska vojska z obsežnimi vajami stopnjuje zastraševalno politiko do Tajvana
nanjega ministrstva je dejal, da bo ruska prodaja modernega orožja Kitajski ogrozila stabilnost v jugovzhodni Aziji.
Kitajska je včeraj opozorila, da bo bojkotirala olimpijske igre v Atlanti, če bodo Združene države Amerike dovolile, da se slovesnosti ob začetku olimpijade udeležijo tudi visoki politični predstavniki Tajvana. Kitajska sicer soglaša, da na olimpijskih igrah sodelujejo predstavniki tajvanskega olimpijskega komiteja, nasprotuje pa navzočnosti predstavnikov, ki bi prireditev lahko izkoristili v politične namene. Kitajska je leta 1994 tajvanskemu predsedniku Lee Teng-huiju že preprečila, da bi se udeležil začetka azijskih iger v Hirošimi. Predstavnik Mednarodnega olimpijskega komiteja Phil Coles je pojasnil, da se lahko Kitajska zaradi bojkota olimpijskih iger sooči s sankcijami MOK, saj je že sprejela njegovo povabilo, da se iger udeleži.
o<<
6Q”Q
ZOg«
Z
Prikrito skubljenje Elana
Bonova blagovno znamko je za Slovenijo pomembna, vendar ne more biti razlog za nakup
LJUBLJANA, BEGUNJE - V letu 1995 so zabeležili vsaj pet poskusov prodaje oziroma nakupov begunjskega Elana! Ze samo ta podatek Se enkrat potrjuje mnenje, da je tovarna kljub vsem težavam zanimiva. Razlogi za to pa niso vedno poslovni, saj vsaj za Slovenijo lahko rečemo, da se vse odvija ob precejšnji količini političnih primesi, kar je gotovo tudi glavni razlog za nikoli končano zgodbo o podjetju, ki ga nenehno »prodajajo« in »kupujejo«.
Kronologija lanskega leta kaže, da so bila v omenjenih petih prodaj-no-nakupnih poskusih udeležena domača in tuja podjetja, vendar tudi nekateri posamezniki, ki jih iz nadaljevanke o Elanu že poznamo. Konzorcij, ki so ga sestavljali ameriško in slovensko podjetje ter ena največjih slovenskih bank, se je umaknil, ko so Hrvatje za Elan zahtevali kar sto milijonov mark, že iz podatkov, ki smo jih omenih včeraj, pa je jasno, da je prava cena tovarne nekajkrat manjša.
Banke so povečini nezainteresirane
V Sloveniji se je v tem obdobju še enkrat mudil že znani Frank Kadrija, zaradi podobnih razlogov je Elan obiskala tudi skupina tujih poslovnežev, pooblastilo za iskanje kupcev za Elan pa je menda imel tudi Pavel Koder. Slovenski interes za vnovični nakup Elana je v tem obdobju prišel najbolj do izraza ob poskusu ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki je zbralo predstavnike nekaterih
slovenskih bank, ki pa so pokazale zelo malo zanimanja za oblikovanje skupne ponudbe.
Takšno stališče je bolj ali manj razumljivo, še zlasti ker sedanji lastniki za tovarno, ki že tretje leto dosega izgube, postavljajo previsoko ceno.
Zakaj bi Slovenija »morala« kupiti Elan?
Marjan Podobnik, vodja parlamentarne komisije, ki se ukvarja s tem primerom, je prepričan, da bo revizija v Elanu in njegovih podjetjih v tujini lahko pomagala do odgovorov na vse omenjene dileme.
»Moramo ugotoviti, zakaj je nekoč cvetoCe podjetje zašlo v stečaj,« poudarja Podobnik. »Treba je ugotoviti, kaj je bila v trenutku stečaja pasiva in kaj aktiva, saj nismo nikoli do konca pojasnili, kaj smo Hrvatom pravzaprav prodali. Pomen Elanove blagovne znamke za promocijo Slovenije je precejšen, zato bi morali določiti njeno vrednost in se na osnovi tega odločiti, kolikšno ceno smo za to
pripravljeni plačati.«
Če je vse to res, ostaja vprašanje, zakaj je v Sloveniji tako težko priti do skupne strategije za Elan. Eden razlogov je lahko prepričanje, da blagovna znamka sama po sebi, Čeprav je Elanova, ne more biti tisti razlog, ki je najbolj odločilen za nakup. Pravi primer za to je lahko Elan sam; pred tedni so v ameriškem tisku objavili številne reportaže o novi Elanovi smučki, skoraj nikjer pa ni bilo omenjeno, da gre za slovenski izdelek. Podobno je tudi v drugih državah, predvsem evropskih. V nemškem, francoskem, italijanskem in avstrijskem
tisku predvsem v zimskih mesecih veliko pišejo o proizvajalcih smuči, le redko pa v zvezi s tem omenjajo Elan. Podobno usodo doživljajo tudi nekatere druge slovenske tovarne, denimo Gorenje, ki sodi med naj-veCje evropske proizvajalce bele tehnike, vendar ga redno izpuščajo iz tovrstnih pregledov. Teh nekaj primerov zato opozarja, da je tudi vrednost blagovne znamke lahko precej relativen pojem.
Donosni program je v Avstriji
Večina največjih svetovnih proizvajalcev smuCi se je v zadnjih letih znašla v precejšnjih
težavah in to velja tudi za Elan. V svetu so iskali rešitve v povezovanju takšnih tovarn z večjimi skupinami, ki ponujajo široko paleto izdelkov za šport in rekreacijo in so predvsem močnejše, ko gre za marketinški nastop. Ni tudi skrivnost, da je v tej dejavnosti trenutno najbolj donosna proizvodnja snovvboar-dov in v primeru Elana so to dejavnost namenili tovarni v Brnci na Koroškem. Elan je tako danes med prvimi tremi izdelovalci smučarskih desk na svetu, saj jih bodo letos izdelali skoraj pol milijona. Lahko bi torej vprašali, zakaj je najbolj donosna proizvodnja orga-
Elanova najbolj donosna proizvodnja snovvboardovje na avstrijskem Koroškem
nizirana v Avstriji, in ne Sloveniji, kar pa nas lahko zapelje v nevarne vode, ki v globalizaciji svetovnega gospodarstva danes ne štejejo več.
Skubljenje z obrnjenim imenom
Seveda pa v takšnih primerih ostane dejstvo, da so velike korporacije zainteresirane za Cim boljše poslovne rezultate vseh Članic in pri tem ni pomembno, v katerih državah tovarne stojijo. V primeru Elana se zdi, da gre za svojevrstno skubljenje matične tovarne v Begunjah, ki posluje z izgubo, Elanova podjetja v tujini, ki le tržijo, pa vsa po vrsti poslujejo z dobičkom. To lahko povežemo tudi s podatki o članstvu številnih visokih hrvaških političnih funkcionarjev v nadzornem oziroma upravnem odboru tovarne. Le ugibamo lahko, koliko denarja na takšen način odteče, in to se je navkljub vsem težavam očitno tudi dogajalo.
Klasičen primer za to je lahko že omenjena proizvodnja snovvboardov, kjer bo potrebnih še veC pojasnil. Te deske namreč tržijo po svetu pod imenom NALE, torej gre za obrnjeno ime ELAN, vendar pa ni povsem jasno, Čigava je ta blagovna znamka. Malce nenavadno je namreč, da bi se
kdo odrekel že znanemu imenu, če seveda niso v ozadju drugačne igrice, s katerimi je mogoCe na eleganten naCin priti do donosne proizvodnje, kar snowboardi očitno so.
Pri naših sosedih Hrvatih niso redki primeri, da so »politično ustrezni« posamezniki in skupine na nenavadne načine prišli do lastništva nad številnimi tovarnami, celimi hotelskimi naselji, bankami, Časopisi in podobno. Skoraj vedno je bila v te posle vključena tudi Privredna banka Zagreb, in ne bi bilo čudno, Ce bi na podoben naCin želeli kupčkati tudi z Elanom.
Ostaja seveda dejstvo, da je večinski lastnik Elana še vedno omenjena zagrebška banka, in zato lahko le opozorimo na nevarnost, da gre za podobno kuhinjo tudi v tem primeru. Hrvaški politiki, na čelu s predsednikom tamkajšnje vlade, ki so za dobre honorarje člani nadzornega oziroma upravnega odbora Elana, imajo skoraj vsi svoja podjetja v tujini in ne bo preveliko presenečenje, če bodo kmalu prišli na dan podatki, ki bodo pokazali, da je bil Elan kljub vsem težavam za nekatere kokoš, ki je kljub vsemu nosila zares zlata jajca.
Robert Mecilošek,
Mateja Bertoncelj
UPOKOJENCI / KVALITETA ŽIVLJENJA
Spremembe še pridejo
Več kot četrtina upokojencev še vedno vzdržuje otroke
LJUBLJANA - Povprečni dohodek na člana gospodinjstva je pri upokojencih celo nekoliko višji kot pri zaposlenih Slovencih (34.782 tolarjev upokojenci,
34.294 zaposleni) - to so ugotovili z analizo podatkov, zbranih v anketi Kvaliteta življenja v Sloveniji. Domnevajo, da gre presentljiv rezultat pripisati različnemu številu članov gospodinjstva (zaposleni večinoma preživljajo še otroke, upokojeni pa večinoma živijo le s partnerjem ah celo sami). Vendar raziskava hkrati kaže, da kar 27 odstotkov upokojencev še vedno (v celoti ah delno) vzdržuje svoje otroke.
SKD / OPTIMIZEM PREDSEDNIKA STRANKE
Z imenovanjem novih ministrov sta SKD in LDS v vladi proporcionalno zastopana
LJUBLJANA - Predsednik krščanskih demokratov Lojze Peterle je v uvodu tiskovne konference - na njej sta sodelovala tudi novoizvoljena ministra Andrej Umek in Janez Dular -dejal, da zapolnitev ministrskih mest predstavlja dosego dogovorjene proporcionalne zastopanosti SKD in LDS v vladi.
Anketo a kakovosti življenja Slovencev je opravil Inštitut za družbene vede pri Fakulteti za družbene vede, nato pa je Mojca Novak s sodelavci za ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podrobneje analizirala podvzorec anketiranih. Kazalec ekonomskega standarda je tudi zmožnost, da v kratkem Času zbereš večjo vsoto denarja za nepredvidene stroške. Zaposleni bi bili pri zbiranju 200.000 tolarjev v enem tednu dvakrat uspešnejši kot upokojenci, ugotavljajo v raziskavi.
V eni prejšnjih raziskav je bilo ugotovljeno, da v neprimernih bivalnih razmerah živijo predvsem najstarejši in najslabše izobraženi Slovenci. Ce vzamemo za merilo primerne
opremljenosti stanovanje s tušem ah kopalnico, straniščem na izpiranje, brez vlage in s povprečno površino na osebo od 15 do 25 kvadratnih metrov, kar polovica upokojenih živi v »pod-standardnih razmerah«. Med zaposlenimi je takih le tretjina.
Ugotavljati so tudi, ati se zdravstveno stanje upokojenih statistično razlikuje od zdravja zaposlenih; »šestkrat veC upokojenih kot zaposlenih ima probleme s fizično kondicijo,« so ugotoviti. PaC pa se kronično počutijo utrujene tako zaposleni kot upokojenci, Čeprav ti nekoliko bolj.
NaCin preživljanja prostega Časa je odvisen od posameznikove izbire, pa tudi od njegove starosti in izobrazbe. Obseg in kakovost
dejavnosti v prostem Času sta odvisna tudi od zdravstvenega in finančnega stanja. Na Inštitutu za družbene vede so ugotoviti, da zaposlenim preprečuje želeni naCin preživljanja prostega Časa predvsem pomanjkanje Časa (trikrat pogosteje kot upokojencem). Slaba splošna kondiicija in slabo zdravje pa pri tem šestkrat pogosteje ovirata upokojence. Pomanjkanje denarja za določene prostoCasovne dejavnosti enako pogosto ovira obe skupini.
Dvakrat več zaposlenih kot upokojencev preživlja počitnice zunaj doma -vendar so upokojenci povprečno na počitnicah dvajset dni, zaposleni »le« dva tedna. Obe kategooriji gresta raje na počitnice v slovenske kraje, vendar večji delež zaposlenih odide tudi v kraje nekdanje Jugoslavije ati v tujino. Le slaba desetina upokojencev gre na počitnice v kakšno evropsko državo, še manj izven Evrope, trdijo raziskovalci.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je raziskavo o kakovosti življenja upokojencev naroči-
lo zato, da bo korenita reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja podprta z dobrimi strokovnimi pripravami. Spremembe, ki so jih januarja sprejeti v državnem zboru in so pred parlament pritegnile skoraj sedem tisoč upokojencev, so le prvi korak v tej reformi. Sergeja Širca
Hkrati je izrazil zadovoljstvo nad pripravo vladnega programa, saj naj bi pozicijska stranki dodobra dopolniti sprejeti osnutek. Lojze Peterle je izrazil svoje razočaranje nad delom vladne koalicije na področju zunanje politike v Času do odhoda
združene tiste. Sprememba vladne koalicije naj bi povečala možnost dogovora SKD in LDS o zunanji politiki. Pripravljenost liberalnih demokratov za dogovor je po zatrjevanju Peterleta ključni dejavnik pri njihovi presoji o podpori ministru Thalerju
v državnem zbora.
Minister za znanost in tehnologijo Andrej Umek je povzel tri prednostne naloge ministrstva v Času do volitev. Prvič, nemoteno morajo teci vsi raziskovalni projekti; dragic, nadaljevati se mora priprava zakona o organizaciji in financiranju raziskovalne dejavnosti; tretjič, oblikovati je treba proračunske osnove za prihodnje leto.
Minister za kulturo Janez Dular je napovedal iskanje ustrezne pravne ureditve položaja slovenskega jezika v javnosti. Po njegovem prepričanju je položaj slovenskega jezika tudi državna skrb. Ustavno kritje za takšno razmišljanje naj bi bila ustavna opredelitev slovenščine kot državnega jezika.
Ministra Umek in Dular sta poudarila dve meriti pri izbiri državnih sekretarjev. •Pomembna naj bi bila strokovna primernost državnega sekretarja, hkrati pa naj bi imel minister v njem popolno podporo. Janez Dular je ob tem izrazil politično nezaupanje do sedanjih državnih sekretarjev. Zdužena tista je bila namreč edina stranka - tako trdi minister Dular - ki mu je v postopku njegovega imenovanja izrekla odkrito nezaupanje.
Bojan Šuštar
Nova ministra Umek in Dular sta govorila o načrtih o delu v vladi (Foto: Uroš Potočnik)
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Danes, 10. t. m., ob 20.30 (red B, E in F): Evald Flisar »Iztrohnjeno srce« - gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Režija Zvone Šedlbauer.
Ponovitev jutri, 11. t. m., ob 16. uri (red C). Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 10. t. m., ob 17. uri (red S): Carl Orff »Carmina B urana«.
Ponovitve: jutri, 11.2., 16.00 (red D); torek, 13.2., 20.00 (red E); sreda, 14.2., 20.00 (red F); četrtek, 15.2., 20.00 (red H); petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota, 17.2., 20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G).
Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 10 t. m., ob 20.30 (red sobota) gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna s Piran-dellovim delom »Ma non e una cosa seria«. Režija Marc o Bernardi. Predstava v abonmaju: odrezek 13-moder.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pa-
saži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave »Incantati« (odrezek 20-bel), »Un anno nella vita di Giovanni Pa-scoli« (odrezek 7-rumen) in »Le cognate« (odrezek 14-moder).
Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli« s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 10. t. m., ob 20.30 premiera: Ginette Beauvais-Garcin »II elan delle vedove«. Režija Patrick Rossi Gastaldi, nastopa Valeria Valeri. Napovedana predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane jutri, 11. t.m., ODPADE in bo na sporedu 3. marca.
Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 10. t. m., ob 20.30 nastop gojencev Zavoda združenega sveta s predstavama »Parole suoni e colori di una serata futurista« in »L’amore fa fare questo e altro«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, 6.2., ob 20.30: J. P. Poquelin in L. de Berardin »II ritorno di Scaramouche«.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: danes, 10. t. m., ob 19.30: Johann Strauss »Netopir«.
Pri Joklnu: v Četrtek, 15. t. m., ob 19.30 ver-nisaža del arhitekta Janeza Oswalda »Impresije«.
BELJAK
Studijski oder: v torek, 12. t. m., ob 20. uri Alan Bovrae: »Beirut«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center - Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«.
Danes, 10. t.m., ob 19.30 - Matija Logar »Dosje«, monodrama. Izvaja Ivo Ban.
SEMISLAVČE
Pri Rožeku: Danes, 10. t.m., ob 18.00 - Predavanje o umetnosti »Približevanja«.
VOGRMCE
Pri Florjanu: danes, 10. t.m., ob 19.30 - Koncert »Od Pliberka do Traberka».
SENTPRIMOŽ
Kulturni dom - SPD Danica: danes, 10. 2., ob 20. uri ples Danice z sekstetom Alpe-Adria.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na trati: jutri, 11. t. m., ob 15. uri pustna prireditev za otroke in odrasle; monogroteska po Franu Milcinskemu »Butalci«, izvaja Marijan Hinteregger.
RAZNE PRIREDITVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
ŠPETER SLOVENOV
Danes, 10. t. m. »Dan slovenske kulture«.
Ob 19. mi bodo v Beneški galeriji odprli razstavo ilustracij, ki jih je Luisa Tomasetig pri-
pravila za knjigo »Juhica an Arpit«; ob 20. uri bo v občinski dvorani »Nas domači jezik«, sledil bo nastop harmonikaSa Sebastia-na Zorza.
GLEDALIŠČA
SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana
Danes, 10. februarja, ob 19. uri: DVE PREMIERI V ENEM VEČERU
0}
l(DI A O Ki TET 1
C
OJ
_________:___x
Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30, za abonma PONEDELJEK in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta.
Torek, 13. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 9 VEČERNI. Dvojni projekt.
Sreda, 14. februarja, ob 19.30:
Ivan Cankar: HLAPCI, za IZVEN (KONTO).
Mala drama D. Mamet: OLEANNA Ponedeljek, 12. februarja, ob 16. uri, za Gimnazijo iz Kranja.
Sreda, 14. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
A. Nicolaj: PRVA KLASA Torek, 13. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Nemška hiša Gradišče 6-8
I.	Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX, Ponedeljek, 12. februarja,
ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Torek, 13. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana
J.	Massenet: MANON.
Danes, 10. februarja, ob 19.30. RAZPRODANO.
Četrtek, 15. februarja, ob 19.30. za ČETRTEK, IZVEN in KONTO. Sreda, 14. februarja, ob 19.30:
J. Strauss ml.: NETOPIR.
Sobota, 24. februarja, ob 19.30:
G. Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14
H. H. Gudmundsdottir:
JAZ SEM MAESTRO,
Danes, 10. februarja, ob 19.30, za abonma VIKEND in IZVEN. Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 3 in IZVEN. Mala scena Tony Dunham:
LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA.
Petek, 16. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
L. VVilson: ZAŽGI!
Sobota, 17. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana
Lorenza da Ponte: DON JUAN.
Jutri, 11. februarja, ob 20. uri.
Torek, 20. februarja, ob 20. uri.
Danes, 10. februarja, ob 17. uri: Gledališče Toneta Čufarja:
PLEŠOČI OSLIČEK. Predstava je primerna za otroke od 4. leta naprej. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov tra 2 Veliki oder
Danes, 10. februarja, ob 11. in 17. uri: E. Umek:
CAPEK IN KLARA, za IZVEN.
SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva n. Lubljana
Torek, 13. februarja, ob 19.30: Gostovanje svetovno znane zagrebške gibalne skupine MONTA2STROJ s predstavo EVERYBODY GOES TO DISCO FROM MOSCOW TO SAN FRANCISCO.
Sreda, 14. februarja, ob 19.30:
B. M. Koltes: ROBERTO ZUCCO, za IZVEN in KONTO.
KOREODRAMA LJUBLJANA Pražakova 12 Jutri, 11. februarja, ob 20. uri v Jazz klubu Gaj o na Beethovnovi 8: Alja Tkacev: PISMA Z MOJOTOKA (izbor). Odlomke bodo brali slovenski dramski umetniki.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Ljubljana
F. Sehovid: KURBE, za IZVEN.
Danes, 10. februarja, ob 19.30.
SLOVENSKO
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov tra 5
DNEVI KOMEDIJE ‘96
Danes, 10. februarja, ob 19.30:
Z. Hočevar: SMEJCI, v izvedbi SLG iz Celja.
Jutri, 11. februarja, ob 19.30:
M. Držić: DUNDO MAROJE.
Gostuje GLEDALIŠČE GAVELLA iz Zagreba.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica
Antoine de Saint-Exupery:
MALI PRINC. ZA SOLO.
Danes, 10. februarja, ob 10. in 12. uri.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6
Zijah Sokolović: CABAres, CABArei. Danes, 10. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
Sobota, 17. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
SNG MARIBOR Slovenska 27 Drama
F. Villon: VELIKI TESTAMENT, za abonente in IZVEN.
Danes, 10. februarja, ob 20. uri. Četrtek, 15. februarja, ob 22. uri. Petek, 16. februarja, ob 22. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Jutri, 11. februarja, ob 11. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA.
Bina Stampe-Zmavc:
URE KRALJA MINA Četrtek, 15. februarja, ob 19.30. Premiera za odrasle.
Nedelja, 18. februarja, ob 11. uri: za otroke od 5. leta naprej.
GLASBA
H CANKARJEV DOM II RAZSTAVE
TRST
Kulturni dom
Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96
Koncert, ki je bil napovedan za torek, 13. t.m., ob 20.30 - ODPADE.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 12. t. m., ob 20.30 nastop ansambla Combattimento Consort Amsterdam s sopranistko Machteld Baumans. Na programu Telemann in Vivaldi.
V	četrtek, 15. t. m., ob 21.00 - Koncert Fran-cesca GUCCINIJA. Izven abonmaja.
Gledališče Miela
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V	ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30: nastopila bosta zbora Goro dei piccoli cantori in Goro giovanile della Citta di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski. Na programu Mačehi, Mendelssohn, Soflanopulo, Illesberg, Viozzi, Rodgers, Di Lasso, Elgar in Orff.
Kavarna Tommaseo
Danes, 9. t. m., ob 22. uri koncert s skupino Fish and Gigs.
V	sredo, 14. t. m., ob 22. uri nastop Piero Cozzi Quarteta.
V	petek, 16. t. m., ob 21. uri nastop skupine Zuf de Zur.
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 -Trst, Benetke in Bienali. Umik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 16. februarja je na ogled razstava Leo-nor Fini. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih.
Galerija Turistične ustanove (UL S. Nicold 20): Do 13. februarja je na ogled razstava slikarjev F. Berninija, C. Fichsa, N. Pereza in M. Terbon.
gorica
Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira Ličen Krmpotid.
Štanjel
Galerija Lojzeta Spacala: je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Dezena Galerija: do 30.3. so na ogled najno-vejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 - do 17.
marca so na ogled najnovejsa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda He-
benstreita
BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser.
TINJE
Dom prosvete»Sodalitas»
Do 26. t.m. je na ogled razstava »Smrtno taborišče na Ljubeju. razstava del Janka kaste-lica iz Sežane.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki* - izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec.
RADIŠE
Kulturni dom: na ogled je razstava del Ma-rianne Bechan.
ROŽEK
Galerija Sikoronja-SemislavCe: Do 25. t.m., je na ogled razstava litografskih del Giselber-ta Hokeja.
Gledališče
Po londonski premieri septembra lani in gostovanju v Rimu, Dublinu, Melbournu in New Yorku skupina CHEEK BY JOVVL na odru Cankarjevega doma.
John VVebster: VOJVODINJA MALFIJSKA.
Režija:
Declan Donnellan. Petek, 16., in sobota,
17. februarja, ob 20. uri.
Glasba
Danes, 10. februarja, ob 21. uri: legenda kubanske glasbe: ELIO REVE'Y SU CHARAGON: FIESTA GUBANA, SALSA, ME-RENGUE, MAMBO.
Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30: SREBRNI ABONMA. Vadim Repin,
violina; Aleksander Mejnikov, klavir.
Razstave Silvia de Svvaan: RETURN. Razstava bo na ogled do 11. februarja.
Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca.
Film
Od 20. do 24. februarja: ZVOČNA VIZIJA SVETA. Retrospektiva zvočno-filmskih del (1974-1995) in instalacija Skrivnosti Soče Andreja Zdravica. Predavanje
Torek, 13. februarja, ob 19. uri: ANAPURNA - zadnji osemtisočak za Slovenijo. O tem uspešnem, nevarnem in lepem vzponu bodo ob diapozitivih predavali člani odprave.
GLASBA
KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14, Ljubljana
Četrtek, 15. februarja, ob 20.30: BULDOŽER. Koncert legendarnih veteranov domačega rocka. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 19. februarja: Komorni orkester SLOVENICUM, Ljubljana. Dirigent Uroš Lajovic. Petek, 23. februarja: HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO.
Irena Grafenauer, flavta; Maria Graf, harfa.
DVORANA PALAČE GRAVISI-BARBABIANCA Gallusova 2. Koper
Ponedeljek, 12. februarja, ob 20. uri: KVARTET TARTINI (Črtomir Siškovic, prva violina; Romeo Drucker, druga violina; Aleksandar Milošev, viola; Miloš Mlejnik, violončelo) in svetovno znana harfistka Maria-Graf. Program: W. A. Mo-
zart, R. Schumann, C. De-bussy, A. Caplet.
KLUB B-51 Gerbičeva Sla. Ljubljana
Sreda, 14. februarja: SCUFFY DOGS iz Nove Gorice.
SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana
Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30: komorni koncert. Vadim Repin, violina; Aleksander Melnikov, klavir.
CLUB MAONA Arze 5. Piran
Danes, 10. februarja, ob
21.	uri: THE BLUES-POVVER BAND
iz Zagreba.
CAFE TEATER Miklošičeva 1. Ljubljana
Petek, 16. februarja, ob
22.	uri: klasičnojazzovski trio pianistke
Sopnie Domancich.
LIKOVNI SALON, Trg celjskih knezov 9, Celje
Milan Butina TIHOŽITJA
Razstava bo na ogJed do 27. februarja.
MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana
V	galeriji je do 6. marca na-ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla
V	spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca).
GALERIJA ANONIMUS. Prečna 6. Ljubljana
DAVID BYRNE:
Strange ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja.
GALERIJA SKUP.
Stori trg 21. Ljubljana
V galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava del poljskih umetnikov. Razstavljajo: Zbignievv Libe-ra, Mariola Przyjemska in Roman Stanczak.
GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3. Ljubljana
Biggibilla, avstralski aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja.
NARODNI MUZEJ Muzejska 1 ■ Liubliana
SOL INVICTVS - SOL IV-STITIAE, Zgodnje krščan-
stvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca.
GALERIJA LOŽA.
Titov trg. Koper
Jannis Kounellis AMBIENTALNA POSTAVITEV.
Razstava bo na ogled do 10. marca.
KOROŠKI
POKRAJINSKI MUZEJ. Glavni trg 24.
Sloveni Gradec
V	muzeju je do 4. marca na ogled razstava MIKI MUSTER, RAZSTAVA STRIPA IN RISANEGA FILMA. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana
V	galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj.
GALERIJA ŠOU KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana
V	galeriji je do 28. februarja na ogled razstava Braneta Sinika OBJEKTI.
GALERIJA
SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie
V	galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa.
TENIS / DVOBOJ ZA DAVISOV POKAL MED ITALIJO IN RUSIJO
BIATLON / SVETOVNO PRVENSTVO
Prvi dan v znamenju popolne izenačenosti
Gaudenzi je bil že na robu prepada, a je le premagal Česnokova - Kafelnikov boljši od Furlana - Danes dvojice
Na 10 km zlato za Rusa, bron v Italijo
Najhitrejši Oračev, tretje mesto je osvojil Cattarinussi - Od Slovencev Globočnik 31.
RM - Prvi dan teniškega dvoboja za Davisov pokal med Italijo in Rusijo je minil v znamenju izenačenosti. Andrea gaudenzi je premagal Andreja Česnokova, Evgenij Kafelnikov pa Renza Furlana. Tak izid so v italijanskem taboru v glavnem pričakovali, čeprav je Furlan na trenutke vzbudil celo upanje na kaj več. Toda ne sme se pozabiti, da je bil Andrea gaudenzi proti ruskemu veteranu Ce-snokovu na robu prepada in je uspel nadoknaditi zaostanek dveh nizov, in nasprotnika spraviti na kolena, ko je ta v tretjem setu že vodil s 4:1. Gaudenzi je nato trtetji set uspel dobiti v podaljšani igri, v nadaljevanju pa je bil občutno boljši in je po 4 urah in 8 minutah zmagal brez večjih težav, zahvaljujoč tudi boljši telesni pripravljenosti.
V drugem srečanju Kafelnikov takoj ohladil razgrete maloštevilne navijače .»azzurrov«, katerih kljub mrazu in vetru po zmagi Gaudemnja ni zeblo. Rus je že v prvem setu pokazal, da ima Furlan malo možnosti. Sesti igralec sveta si je samo v drugem setu privoščil krajši odmor,
nato pa je v najbolj kritičnih trenutkih tretjega in četrtega seta pokazal, kaj zna in zasluženo izenačil stanje v dvoboju.
Danes je na sporedu izredno pomemben dvoboj dvojic. Na ruski strani bosta zaigrala Kafelnikov in 01hovsky na italijanski pa Diego Narciso in Stefano Pescosohdo.
IZIDA: Gaudenzi - Cesnokov 2:6, 6:7 (5:7), 7:6 (7:5), 6:3, 6:1; Kafelnikov
-	Furlan 6:3,5:7,6:4,6:3.
OSTAU TRENUTNI IZIDI: JAR -Avstrija 1:1 (Muster - Ondruska 6:2, 7:5, 6:2, Ferreira - Schranz 6:1, 7:6, 6:4), Indija - Nizozemska 0:1 (Eltingh
-	Paes 6:4, 7:5, 6:4, Bupathi - Sieme-rink 6:4, 7:6, 4:6, 4:6, 3:3 prekinjeno zaradi dežja in teme), Švica -Nemčija 0:2 (Klasek - Prinosil 4:6, 6:7, 7:5, 6:4, 1:6, Rosset - Dreekman 3:6, 1:6, 4:6), Francija - Danska 2:0 (Forget - Carlsen 6:4, 7:6, 5:7, 7:6, Pioline - Fetterlein 4:6, 6:1, 6:1, 6:3), Švedska - Belgija 2:0 (Larsson -Devvulf 6:3, 7:5, 7:6, Enqvist - Norman 6:4, 6:3, 6:1), Češka - Madžarska 2:0 (Vacek - Krocsko 6:3, 6:3, 6:4, Korda - Noszaly 6:2, 7:6,6:3).
Andrea Gaudenzi izpolnil pričakovanja (AP)
RUHPOLDING - Rus Vladimir Dračev je novi svetovni biatlonski prvak v 10-kilo-metrskem Sprintu. Kljub zgresenemi tarči je bil v smučini hitrejši od rojaka Viktorja Majgurova in Italijana Reneja Cattarinus-sija, ki sta brez napak opravila streljanje. Od Slovencev je bil najboljši Tomaž Globočnik, ki je osvojil osvojil 31. mesto.
Rus Dračev, vodilni v svetovnem pokalu in drugi na 20-kilometrski razdalji, je bil tokrat premočan za nasprotnike. Bil je edini, kr se je z napako na strelišču lahko vmešal v boj za najvišja mesta in ga na koncu tudi prepričljivo dobil. Med prvo petnajsterico si je napako na strelišču privoščil le še petouvrščeni Frode Andersen, vsi ostali pa so streljali brez napake, tako da je o končni uvrstitvi odločal dober tek in hitrost pri merjenju v tarče.
Do konca prvenstva sta preostali še obe štafetni tekmi. Danes se bodo najprej pomerila dekleta, jutri pa še moški.
Izidi: moški -10 lan: 1. Vladimir Dračev IRus) 26:52.3 (1), 2. Viktor Majgurov (Rus) 27:02.0 (0), 3. Rene Cattarinussi (Ita) 27:31.0 (0), 4. Pieralberto Carrara (Ita) 27:31.2 (0), 5. Frode Andresen (Nor)
27:33.7 (1), 6. Ole Einar Bjomdalen (Nor) 27:36.7 (0), 7. VVilfried Pallhuber (Ita) 27:40.7 (0), 8. Petr Garabik (Ceš) 27:58.0 (0), 9. Sergej Tarasov (Rus) 28:00.9 (2), 10. Aleksej Kobeljev (Rus) 28:07.5 (0), 11. Paa-vo Puurunen (Fin) 28:13.2 (0), 12. Ricco Gross (Nem) 28:14.2 (0), 13. Ihnars Bricis (Lat) 28:14.6 (0), 14. Kyoji Suga (Jap) 28:16.5 (0), 15. Tomasz Sikora (Pol) 28:23.3 (0), 31. Tomaž Globočnik (Slo) 29:11.4 (2).
Svetovni pokal (po 10 tekmah): 1. Dračev 235 točk, 2. Carrara 133, 3. Bjomdalen 131, 4. Tarasov 124, 5. Gross 123, 6. Sven Fischer (Nem) 118, 7. Kobeljev 114, 8. Franck Lučk (Nem) 113, 9. Majgurov 109,10. Cattarinussi 106.
PREGLED OSVOJENIH KOLAJN država Z S B Skupaj
4
Rusija	3
Francija 1 Belomsija 1 Nemčija 1 Ukrajina 0 Norveška 0 Italija	0
Švedska 0
NOVICE
Danes veleslalom za SP v Hinterstoderju
HfNTEKSTODER - Le dan pred uradno otvoritvijo svetovnega prvenstva v Alpskem smučanju v španska Sieni Nevadi se bodo moški danes v Hinterstoderju v Avstriji pomeriti v veleslalomu za svetovni pokal. Favorita sta predvsem Švicarja Michael Von Griinigen in Urs Katin, ne smemo pa pozabiti na Tombo, Avstrijce in Norvežana Kjusa, ki po poškodbi iz tekme v tekmo pridobiva na sigurnosti. V boj za vrh pa bi se lahko spustil tudi Jure Košir, čeprav mu v veleslaomu letos ne gre najbolje. Današnja tekma pa bo ob točkah za svetovni pokal za večino pomenila tudi glavni test pred boji za kolajne na SP v Španiji.
FIBA načrtuje spremembe
MUNCHEN - Mednarodna košarkarska zveza (FIBA) žeti spremeniti nekatera košarkarska pravila oziroma jih približati pravilom v ameriški profesionalni ligi NBA. Tako naj bi igralci metati trojke izza črte, ki bo od koša oddaljena 6.70 metra (do sedaj 6.25). Vsak trener naj bi imel na voljo pet minut odmora, dve v prvem in tri v drugem polčasu. Poleg tega bo lahko vsaka nacionalna zveza izbrala, ali bodo soditi trije ati dva sodnika (na uradnih tekmah FIBA bosta še vedno le dva). Vse spremembe mora potrditi še glavni odbor FIBA pred svetovnim kongresom leta 1998.
V slovenski košarkarski ligi zdaj boji za naslov prvaka
LJUBLJANA - Ze včeraj je s tekmo Litostroj - Idrija štartal drugi del slovenskega državnega prvenstva, kjer se bo najboljših osem slovenskih klubov borilo za prvaka. Favorit je branilec naslova Smelt Olimpija, za katerega bo že danes v Rogaški Slatini prvič zaigral nekdanji jugoslovanski reprezentant Zdravko Radulovič.
Pari 1. kroga (za prvaka}: Satex - Kovinotehna Savinjska Polzela, Rogaška Donat Mg - Smelt Olimpija, Interier - BWC, Litostroj - Idrija (včeraj).
Pari 1. kroga (za uvrstitev v ligo A-1): Kraški zidar -Krka, Pivovarna Laško - Triglav, Helios - Republika, Iskra Litus - Comet.
Kitajska grozi z bojkotom Ol
HARBIN - Kitajska je zagrozila z bojkotom letnih olimpijskih iger letos v Atlanti, če hodo ZDA na igre povabile katerega od politikov tajvanske vlade, je po pogovoru s kitajskim ministrom za šport VVujem Skaozo na azijskih zimskih igrah zapisal japonski dnevnik Kyodo. »Ce se bodo dogajale podobne stvari kot na azijskih igrah leta 1994, se bo izteklo slabše kot v Hirošimi,« je zagrozil Kyodo in dodal, da Kitajska vmešavanje v politiko do Tajvana pojmuje kot vmešavanje v notranje zadeve. Wu je tudi povedal, da je Tajvan s stališčem Kitajske že seznanjen.
Dolina spet ni igrala
TRST - V četrtek zvečer bi morala biti na sporedu zaostala tekma 3. amaterske nogometne lige med Montebellom Don Boscom in Dolino. Igralci spet niso imeti sreče, saj so tekmo že tretjič odložiti zaradi vremena. Na Opčinah je bil namreč prehud mraz, tako da srečanja res niso mogli odigrati.
r NAMIZNI TENIS / NASPROTNIK KRASOVK V A LIGI JE EDEN NAJRESNEJŠIH KANDIDATOV ZA IZPAD n
V Messini pride v poštev le zmaga
Ženska ekipa v Bin moška v C1 ligi igrata danes v zgoniški telovadnici
2ENSKAA1UGA
Prva ženska Krasova postava Adria Caravan se bo jutri ob 14. uri pomerila v tretjem povratnem krogu na Siciliji z mesinsko ekipo Che Lin. Varovanke Sonje Milič Wang Xue Lan, Ana Bersan, Vanja in Katja Mitič se bodo za zeleno mizo ponovno srečale z novo tujko Laris-so Lavroukhino (po jesenskem delu so jo po jakosti uvrstiti na 12. do 13. mesto na ločeni lestvici tujk), domačo drugokategomico Roso Sulfe-ro (št. 39) in 11-letno obetajočo Bolgarko Nicoletto Stefanovo. Kot četrto igralko bo Che Lin verjetno uvrstil kakšno svojo naraščajnico. Me-sinke so v Zgoniku izgubile s 6:2 in so skupaj z veronskim San Marcom kandidatinje za izpad iz najvišje li-
ge. Toda nikakršno podcenjevanje ne pride v poštev. Nevama je njihova tujka, pa tudi mala Nicoletta zna pokazati kremplje. Z veliko gotovostjo gredo krasovke na otok po novi prvenstveni točki za utrditev petega mesta na lestvici, vendar morajo tekmo odigrati z vso odgovornostjo, kot so jo znale pokazati doslej. ZENSKA B IN MOŠKA C1UGA Drevi ob 18. uri bomo v športno kulturnem centru v Zgoniku bodriti drugoligašice Krasa Corium in moštvo Active v moški tretji ligi. Drugoligašice so nas s svojim uspehom, trenutno so na drugem mestu, doslej večkrat prijetno presenetile. Čeprav se jim je napredovanje izmuznilo, so na čelu z Ivano
Stubelj in ob pomoči Nine Mitič in Daše Bresciani vedno pokazale veliko požrtvovalnost in tehnično znanje. Drevi bo njihov nasprotnik ekipa Flash cluba (Obexer, Stauder, Tutzer), ki je z eno samo zmago na dnu lestvice.
Moštvo Kras Activa bo gostilo ekipo iz Padove Quartiere 7, kjer so naši fantje utrpeti poraz s 5:1. Padova je ena izmed močnejših ekip skupine F v Gl ligi. Kras Activa (Bertolottti, Stocca, Santini, Radini, Colja) nujno potrebuje zmago, da bi se obdržal na površju. Krasovi fantje bodo drevi zelo obremenjeni. Trenutek za rešitev je kritičen. Uspeh proti tretjeuvrščeni Padovi je najbrž izven dosega Krasove postave.
Kraševka Wang Xue Lang
V deželnih prvenstvih bo Kras (vzporednic z ekipo Under 14) v predzadnjem krogu moškega C2 prvenstva gostoval pri vodilni Latisani. (J.J.)
TENIS / SODELOVANJE IMA VELIK PRESTIŽNI POMEN
POJASNILO SK DEVIN
Gajina moška ekipa letos v drugoligaški konkurenci
Začetek konec marca - Ze danes pa štarta ženska C liga
Vse bolj ambiciozni teniški odsek Športnega združenja Gaja se bo v letošnji sezoni lotil še ene zelo zahtevne preizkušnje - nastopa v državnem moškem prvenstvu za drugokategomike, ki je v bistvu najbolj kakovostno ekipno prvenstvo v Italiji, odkar je bila ukinjena A liga. Na njem smejo namreč nastopiti vsi najboljši italijanski igralci, razen tistih, ki so uvrščeni med prvih 200 na svetovni računalniški lestvici ATP, te pa lafiko v Italiji preštejemo na prste dveh rok Vsaka ekipa mora imeti v svojih vrstah najmanj dva igralca B kategorije, ostali pa so lahko tretjekategorniki. Edini Gajin drugokategornik je Aleš Plesničar (na stiki), zato pa bo ekipo okrepil slovenski reprezentant, 21-letni Jaka Božič, ki je 4. igralec Slovenije, dosegel je že nekaj točk ATP in je lani branil barve slovenske reprezentance v Davisovem pokalu proti Zimbabveju. Gajino ekipo bosta dopolnila se igralca kategorije Gl Borut Plesničar in Sebastiano Franco, po
potrebi pa še Matteo Montesano (C2), Tiziano Del Degan (C2) in Igor Stoka (C4). Prvenstvo, ki bo zahtevalo več napornih gostovanj (spored sicer se ni bil objavljen) po vsej severni Italiji, se bo pričelo zadnjo nedeljo v marcu.
Za Gajo je nastop v B ligi stvar velikega prestiža, saj v bistvu s tem korakom prevzema na Tržaškem vodilno mesto, ki ga je dolgo časa zavzemal Tennis club
Triestino, ki je bil v prejšnjem desetletju celo italijanski ekipni prvak. V celi Furlaniji Julijski krajini imata pravico do nastopanja v B ligi le še Cordenons in Azzano Decimo, ki pa imata v moštvu skoraj same igralce iz Veneta V FJK so namreč poleg Aleš Plesničarja drugokategor-niki le še Cordenončan Colussi, Furlan Armellini in Tržačan Ruzzier. Slednja dva pa nastopata za klube zunaj FJK
Ze danes se bo začelo tenisko ekipno prvenstvo za igralke kategorij C3 in C4. Med osmimi sodelujočimi moštvi je tudi Gajina postava. Barve našega društva bodo branile kapetanka Cirila Devetti, Daša Grgič, M je prav letos pridobila status C4, bi vsa igralka škedenjskega kluba Fer-riera Elena Vattovani in Chantal Rossmann. Prvo tekmo bo Gaja odigrala v Miljah proti ekipi Bor-golauro, s pričetkom ob 15. uri. Teniška zveza je našo ekipo postavila med nosilce in pri Gaji upajo, da bodo igralke z dobrimi nastopi to »čast« tudi upravičile.
IX. Pokal prijateljstva treh dežel (28. jan. 96)
Prejeli smo s prošnjo za objavo * Priziv, ki je bil predložen 28. januarja 1996 glede izključitve št. 45 oz. »cicibanke« Mateje Paulina, je komisija sprejela, ker je ugotovila, da je šlo za nepravilno tolmačenje podatkov, zapisanih na kartončku sodnika, zadolženega na vratcih št. 17-18-19, kateri je pravilno sodil. Do neljube napake je prišlo zaradi nekaterih drugih številk. Zaradi velikega števila vpisanih na tekmo, smo biti primorani uporabljati dvojno serijo startnih Številk.
Prva je obsegala kategorije od cicibanov do superveteranov oz. št. od 1 do 260, druga pa - različna od prve -je obsegala št. od 1 do 60, namenjene najmlajšim na krajši progi. Sodnik je zabeležil, da je tekmovalec s startno številko 45 izpustil vrata. To je bilo tudi res. Vendar se je to pripetilo na krajši progi in niso bila edina vratca, ki jih je le-ta izpustil. Razglasitev ter nagrajevanje, opravljeno po končani tekmi, je veljavno, toda člen štev. 643.8 pravilnika RTF - FISI daje možnost, da se v roku enega meseca popravi končno lestvico ter uradno uvrstitev tekmovalcev, ki so bili oškodovani pri sojenju oz. prepisovanju podatkov.
Oproščamo se za neljubo napako in prosimo za razumevanje.
Smučarski klub Devin
KOŠARKA / V B LIGI JADRAN TKBDOMA PROTI CASSANU
Zdaj za čim višjo uvrstitev
Primarni cilj so plavi že dosegli
Letošnji primarni cilj je torej dosežen, saj si je Jadran Tkb že pred zaključkom rednega dela prvenstva zagotovil nastop v skupini, ki se bo potegovala za napredovanje v elitno B ligo. Zadnji dve tekmi sta za našo združeno ekipo torej bolj formalnega značaja, kar pa seveda ne pomeni, da bodo VremCevi fantje igrali zgolj za Salo in kratek Cas, saj si vsi moCno želijo vknjižiti Se dva uspeha.
Ob tem se tudi ne more izključiti dejstva, da bi lahko »tekabejevci« sklenili to fazo celo na drugem mestu (Oderzo ima sedaj 4 točke veC, Riva del Garda pa 2), kar pomeni, da bomo nocoj vsekakor prisostvovali pravi tekmi. Ob vsem tem si jadranovci seveda želijo zbrisati letošnje številne »kikse« na domačem igriSCu in z zmago pozdraviti zvesto pu-
bliko, ki je iz tekme v tekmo bodrila naše igralce v vse večjem številu.
JADRAN:	»Coach«
Andrej Vremec je v tem tednu mimo nadaljeval z običajnim ritmom dela. Manjkal je le Dean Ober-dan, ki si je na prejšnji tekmi pretegnil mišico na nogi in je pod vprašajem tudi za nocojšnjo tekmo (ob 21.00 v tržaški športni palači), saj mu je zdravnik predpisal Cimdaljsi počitek. Ostali nimajo težav, v Četrtek pa so jadranovci odigrali prijateljsko trening tekmo z mladinci II-lycaffeja, kjer sta seveda iztopala A ligaša Gironi in Gori. Po treh tretjinah po 20 minut sta se moštvi razšli pri neodločenem izidu 125:125.
CASSANO: Lombardsko društvo že tretje leto zapored nastopa v B ligi. V lanski sezoni- ji je tudi uspela uvrstitev v boljšo šesterico, kjer pa je bila konkurenca prehuda. Le-
tošnje sezone se je lombardsko društvo lotilo s skoraj nespremenjno postavo in s precejšnjimi ambicijami, zid pa je bil precej višji od pričakovanj in Cassano je moral že pred koncem rednega dela usmeriti moči v drugo fazo, ko se bo na vse načine skušal rešiti pred izpadom. DaleC najnevarnejši igralec Cassana je branilec Massimo Gat-ti, ki je že mnogo let med najuspešnejšimi strelci BI in B2 lige in prav on je v prvi tekmi povzročil Jadranu največ težav.
Postava - playmakei)i: S.Colombo (76 - 180 cm), Talenti (76 - 180); branilci: Gatti (61 - 186), R.Brambilla (73 - 188); krila: Cappato (71 - 200), Laricchiuta (68 - 198), Cedro (75 - 195), Paravel-la (66 - 198); centri: L.Brambilla (67 - 201), Leoni (68 - 205); trener Giampietro Colombo.
TAKO V 1. DELU: V Času zlatega obdobja so
jadranovci visoko zmagali tudi v Cassanu. Jan Budin je tako uspešno opravil krstni nastop v Jadra-novem dresu, nocoj pa bo odigral svojo enajsto tekmo za palvobele (7 zmag in 3 porazi).
Cassano - Jadran Tkb 81:95 (42:50)
Cassano: Gatti 23 (5 trojk), L.Brambilla 16, Paravella 12, Leoni 11, Laricchiuta 9, Cappato 6, R. Brambilla 4, Talenti 0, Colombo 0, Cedro nv.
Jadran: Vitez 24, Rau-ber 22, Calavita 12, Ober-dan 9, Budin 9, Arena 8, Samec 6, Hmeljak 3, Pregare 2, Klabjan 0.
NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 21. KOLA: Riva del Garda - SS Giovanni +18, Scame - Oderzo -12, Civiđale - Desio +7, Va-rese - Collegno +14, Biel-la-Monza-3.
Vanja Jogan
VBoljuncu Zimski pokal v hitri hoji
Na današnjem »2. zimskem pokalu« v hitri hoji v Boljuncu pričakujejo nastop atletov iz Triveneta, Lombardije in Emilije. Najkakovostnejša sta prav gotovo karabinjer Spa-gnuolo in mladinec Tardio. Oba sta državna reprezentanta.
Nastopil bo tudi Fabio Ruzzier, H pa ni v najboljši formi, ker se je prejšnji teden poškdoval. Start bo ob 14. uri na boljunški«gorici«, kjer bo okoli 16. ure tudi cilj.
ODBOJKA / TRENER DRUGOLIGASA IMSE ZAMO' PO PRVEM DELU SEZONE
Naš obračun bi bil lahko še boljši
Prvenstva v odbojkarskih državnih in deželnih ligah se bodo nadaljevala prihodnji teden. Prekinitev smo izkoristili za pogovor z Lorenzom Zamojem, trenerjem našega edinega dru-gobgaša, goriške Imse.
V soboto ste v Standrežu odigrah zadnjo tekmo prvega dela prvenstva. Je ekipa do sedaj uresničila tvoja pričakovanja?
Na začetku sezone sploh nisem pričakoval, da bo prvenstvo tako kakovostno. Prepričan pa sem, da bi lahko iztržili vsaj še dve zmagi veC. Proti Cavriagu sem verjetno jaz slabo vodil tekmo, proti Isoli pa smo se znašli skoraj brez igralcev, tako da ni bilo mogoCe zamenjati Luče Populinija, ki takrat ni igral dobro. Tudi sobotnemu porazu proti Sedim bi se biti lahko izognili, Ce bi igrah malo bolj motivirano. Vsekakor pa lahko rečem, da sem precej zadovoljen. Radetti igra iz tedna v teden zmeraj boljše. Matej Cemic si je že večkrat pri-služO mesto v standardni še-sterki in postaja vedno pomembnejša figura na naši Šahovnici. Simon Cemic je kljub mladim letom za po-dajaCa doslej igral zmeraj dobro, ko se mu je ponudila Priložnost in tudi ostali igralci so bolj ali manj vsi dali to, kar sem od jih pričakoval. Ce pa pomislim na vse poškodbe, štirje so si zvili gleženj, Cola in Rigonat sta začela igrati po nekaj tekmah, Florenin je bil od decembra do pred kratkim poškodovan, sem lahko z dosedanjimi rezultati še bolj zadovoljen.
Kot lani pa tudi letos na gostovanjih še naprej ne rgrate dobro. Je to posledica napačne mentalitete igralcev, ah pa vprašanje organi-
zacije gostovanj, na primer, da Hub ne nudi avtobusa?
Ne vidim vseh teh težav glede gostovanj. Kar se tiče dolgih poti, je to problem, ki ga imajo tudi vse ostale ekipe in glede prevoznih sredstev nimam pritožb. Kvečjemu bi moralo društvo bolje poskrbeti za vadbene razmere. V mislih imam orodje in predvsem žoge, ki jih je vedno premalo. Morah pa bi tudi imeti vsaj en trening na teden v kaki drugi telovadnici, to pa bi verjetno tudi delno rešilo vse težave s koleni in lubti, ki nam jih povzroča preveč trd in neelastičen pod telovadnice v Standrežu. Vsekakor nas ni na gostovanjih še nobena ekipa popolnoma nadigrala. Igralci bi morali samo biti malo bolj odločni, saj nekateri pogo-stoma odpovedo ravno v kritičnih trenutkih. To pa je za tako mlade in neizkušene igralce normalno.
Kljub poškodbam ti je v bistvu doslej vedno uspelo precej dobro nadomestiti odsotne igralce. V soboto si je težje zvil gleženj glavni tolkač Populini (najmanj dvajset dni počitka, op. ur.), zanj pa ustrezne zamenjave ni. Si že pomislil na možne rešitve?
Trener Zame (prvi z desne) je zadovoljen z dosedanjim potekom prvenstva (F. KROMA)
Vsekakor bo treba najti rešitev. V diagonali s po-dajaCem bi lahko zaigralo eno od kril, nisem pa še opustil variante, da bi tam postavil centra in poskušal izboljšati blok. Dokončnih odločitev še nisem sprejel.
Matej Cemic je letos kot novinec v moštvu presenetil marsikoga. Mnogi ga zelo hvalijo in že napovedujejo, da bo on bodoči as slovenske odbojke. Se s tem strinjaš?
Matej je res zelo dober igralec. Je nadarjen za ta
šport in mislim, da bo lahko postal izvrsten igralec, ko bo premostil vse fizične probleme, ki jih še ima. Ne bi pa pozabil niti na Radet-tija. Čeprav ni tako nadarjen kot Matej, je v bistvu še bolj napredoval, odkar igra v člansU ekipi. Ce se bo dovolj potrudil, bo tudi on lahko dosegel lepe rezultate.
Ce bi sodih po pogostosti, s katero jih zamenjuješ, bi lahko sklepali, da nisi preveč zadovoljen s podajati...
Statistike odbojkarjev Imse po prvem delu prvenstva
igralec	todce	menjave	blok	asi	zg. ser.	napake
FERI ALEŠ	81	122	10	13	30	40
POPULINI GIANLUCA	137	244	17	20	47	73
ČERNIČ MATEJ	67	86	7	13	44	21
COLA PAOLO	81	108	40	31	45	19
PRINČIČ WALTER	10	30	6	4	12	6
RIGONAT STEFANO	16	18	10	4	8	16
POPULINI GIANCARLO	32	34	7	9	5	13
FLORENIN IGOR	17	38	2	2	3	8
PAOLETTI ROBERT	18	32	14	8	22	6
KORŠIČ FABJAN	0	4	0	0	2	2
RADETTI DANJEL	13	17	5	5	18	3
ČERNIČ SIMON	12	2	4	4	9	7
Imamo najmlajša po-dajaCa v ligi in to se včasih pozna. Oba imata še nekaj problemov, ko morata podajati daleč od mreže in nista še dovolj izkušena, da bi lahko bila taktično nezmotljiva.
Letos je štandreška telovadnica vedno polna. V soboto pa smo tudi slišali nekaj navijačev, H so glamo kritizirah tvoje izbire med tekmo. Kaj misliš o publiH, H bi rada nadomestila trenerja?
Kot vsi tudi jaz lahko zgrešim in sem tudi pripravljen prevzeti odgovornost. Kot sem tudi pripravljen poslušati nasvete. Bolj kot moje napake pa je v soboto prišla na dan nekompetentnost nekaterih gledalcev, ki so od mene zahtevali, da pokličem time out, ko sem že izkoristil obe prekinitvi ah, da pošljem na igrišCe novega igralca, ko sem že opravil vseh šest možnih menjav. Tem ljudem svetujem, da si prej vsaj preberejo pravila. Potem sem se z njimi pripravljen po tekmah mirno pogovoriti. (A&D)
domači šport
Danes
Sobota, 10. februarja 1996 KOŠARKA
MOŠKA 11 LIGA
21.00	v tržaški športni palači: Jadran TKB - Cassano MOŠKA C2UGA
18.30 v Miljah, Ul. D’Armunzio: Intermuggia - Bor Radenska
MOŠKA DUGA
18.00	v Trstu, šola Caprin: Santos - Cicibona Helvetius;
18.30	v Brišddh, Ervatti: Kontovel - Largo Isonzo; 20.30 v Trstu, Ul. Forti: Ach Fanin TS - Dom Agorest
:■ 1	PROMOCISJKA UGA
15.30	v Trstu, Ul. Forlanini: Virtus Basket - Breg; 20.30 v BrišCkih, Ervatti: Polet Metra - Omnia Costruzioni KADETI
18.00	v Trstu: Servolana - Kontovel
:	DEČKI
16.00	v BrišCkih, Ervatti: Kontovel - Servolana; 16.00 v Trstu, športna palaca: Ricreatori - Bor A Edia Auto;
18.00	v Trstu, Vrdelska cesta 23: Libertas - Bor B Auto-carozzeria Boris
PROPAGANDA
18.00 v Trstu, na Greti: Barcolana - Bor Dentalex
ODBOJKA
DEČKI
18.00 v Trstu, Ul. Petracco: Virtus - Korting DEKUCE
15.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Sloga B; 18.00 v Trstu, Ul. Locchi: Sant’Andrea - Breg NARASCAJNICE
15.30 v goriškem Kulturnem domu: Val Dom - SoCa;
15.30	v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - OMA A; 16.00 v Trstu, Ul. Petracco: Virtus - Sloga B; 17.30 na Proskeu: Kontovel A - Sgt
NAMIZNI TENIS
ZENSKA B UGA
18.00 v Zgoniku: Kras Corium - Flash Club Samthein MOŠKA Gl UGA
18.00 v Zgoniku: Kras Activa - Quartiere 7 Padova MOŠKA C2 LIGA
18.00	v Pertegadi: Latisana - Kras ROKOMET
ZENSKA B UGA
17.30	v Caldognu: Caldogno - Kras MOŠKA C UGA
16.00	v Zgoniku: Kras Trimac - Cus Videm
NOGOMET
MLADINCI
14.30	v Krminu: Cormonese - Juventina; 14.30 v So-vodnjali: Sovodnje - Natisone; 16.00 na Proseku: Primorje - Olimpia; 16.30 v Trstu, Drevored Sarmo: Edile Adriatica - Vesna
NAJMLAJSI
15.30	v Tržiču, Ul. 1. maj 84: Aris San Polo - Sovodnje TENIS
ZENSKA C UGA
15.30 v Milajh: Borgolauro - Gaja
Jutri
Nedelja, 11. februarja 1996 NAMIZNI TENIS
ZENSKA A LIGA
14.00	v Messini: Che Lin Messina - Kras Adria Caravan NOGOMET
PROMOCIJSKA UGA
15.00	v Sovodnjah: Sovodnje - Poimana; 15.00 v Standrežu: Juventina - Torviscosa
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Križu: Vesna - Basaldella; 15.00 na Proseku: Primorje - Cividalese; 15.00 v Pradamanu: Pradamano -Zarja
2.	AMATERSKA UGA 15.00 v Trstu: CGS - Primorec
3.	AMATERSKA UGA
15.00	v Vibi Vicentini, Ul. Duca dAosta: Viha - Mladost; 15.00 v Dolini: Dolina - Gaja; 15.00 v Repnu: Kras -San Vito; 15.00 v Nabrežini: Junior Aurisina - Breg NARAŠČAJNIKI
10.30 v S. Giovanniju al Natisone: Natisone - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Sant’Andrea NAJMLAJSI
9.00	v Bazovici: Gaja - Opicina ZAČETNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - Montebello Don Bosco
ODBOJKA
MLADINCI
11.00	v Trstu, šola Rossetti: Nuova Pallavolo - Korting,
11.30	v Trstu, Ul. Petracco: Virtus - Koimpex MLADINKE
11.00 na Opčinah: Koimpex - Sloga B, 11.00 v Trstu, Ga-lilei: Nuova Pallavolo - Bor Friulexport NARASCAJNICE
11.00	v Dolini: Breg - Ricreatori KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
10.00	v Trstu, šola Caprin: Planet - Sokol KADETI
11.00	v Trstu: Ubertas - Jadran NARAŠČAJNIKI
15.00	v Trstu, 1. maj: Bor Ediauto - Libertas A DEČKI
9.30	v Gorici, na Rojcah: Goriziana - Dom Sprintauto
Obvestila
SK DEVIN
organizira jutri, 11. t. m. smučarski izlet v Podklošter (Ar-noldstein). Prijave in informacije na tel. št. 327196 (Jordan) ah 200236 (Bruno).
SPDG - SMUČARSKI ODSEK
obvešča, da sprejemajo prijave za tekmovanje -15. Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo 1996 -, ki bo 25. februarja v Fomi dr Sopra v priredbi SK Brdina. Prijave na sedežu društva vsak Četrtek, od 19. do 20. ure. Skrajni rok za prijave 22. februarja. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz za tekmovalce in smuCarje-izletnike.
SK BRDINA sporoča, da bo odhod avtobusa jutri, ll.t.m., ob 6.30 z Opčin.
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
Sobota, 10. febraarja 1996
z"
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3. - 20.4: Ko vam bo zaškripalo, se nikar ne zavijajte v zapredek ponosa; pogovorite se z nekom, ki mu dovolj zaupate, da izključujete moSiost prevare. Pošteni pomočniki čakajo v vrsti.
BIK 21. 4 - 20. 5.: Danes se boste ukvarjali predvsem s seboj, kajti ugotovili boste, da se preveč razdajate tistim, ki iščejo zgolj podporo, priložnosti, ki bi jih lahko popeljale ksamostojnosti. pa se bojijo.
DVOJČKA 21. 5.-21.6.: Sopotniki po poteh vašega življenja vas bodo končno zaceli ceniti, kajti ugotovili bodo, da bi jim brez vašega velikodusja marsikdaj tala predla. Pričakujte majhne, a iskrene darove.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Nova simpatija vas bo spremljala povsod, tudi tam, kamor ji za zdaj še ne dovolite vstopa. Partner bo sicer sumil, vendar vam bo vselej uspelo dokazati, da imate v mislih le njega.
IEV 23. 7. - 23.8.: Odrekli se boste skrajnostim in se ustalili v zlati sredini. Vase prihodnje poteze bodo zato sicer ms nekoliko manj dinamične, bodo pa gotovo učinkovite. Se bo prišel čas za skrajnosti.
DEVICA 24 8. • 22.9.: Dokončno se boste prepričah o svoji sposobnosti obvladovanja življenjskih težav, zato si lahko obetate vrsto novih, nadvse poučnih šol, ki bodo iz vas naredile mojstra mojstrov.
TEHINICA 23. 9. - 22. 10.: Ker se bo vas minuli trud že kmalu pokazal tudi v daramici, brez skrbi oklestite zlate rezerve in se pocridjajte z netim, kar si že dolgo potikem želite. Ne zmenite se za očitke zavistnežev.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Pograbila vas bo avanturistična mrzlica, saj menite, da je vase življenje preveč enolično. Morda res, toda vprašajte se prej, ali je notranjo sivino res mogoCe pregnati z zunanjim bliSCem.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: V vas vsakdan bodo prodrli žarM upanja na boljše čase. Resnično so pred vami, čakajo le, da odpravite notranji nered in se odprete nepredvidljivostim, ta bodo poskrbele za uspešen finiš.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Priznali si boste, da je vaše življenje zadovoljivo, vendar samo v mejah, ki jih določajo pravila sotrpinov. Raziskujte meje v sebi, pa boste uvideli, da se lahko kosate z bogovi.
VODNAR 21.1. -19. 2.: Na trenutke boste plavali nad oblaki, na trenutke pa tipali po mračnih labirintih podzemlja Om več izzivov iz podzemlja boste sprejeli z dobrodošlico, tem daljši in uspešnejši to vaš let.
RIBI 20.2. - 20.34 Osvetlil vas to duh previdnosti ter vas pravočasno opozoril na ovire, ki se vam postavljajo na pot. Ni čudno torej, da se bodo od vas učili tudi tisti, ki so vam doslej solili pamet.
SLADKO, SLAJŠE, NAJSLAJŠE
Pomarančna
marmelada
Pripravljati so jo začeli v
Pomarančno marmelado je začela izdelovati Janet Keiller v 18. stoletju v mestu Dundee na Škotskem. Njen mož, ki je imel živilsko trgovino, je kupil seviljske pomaranče od španskih mornarjev, ki jih je nevihta prinesla na obalo zaliva Tay.
Kupil jih je veliko z mislijo na dober zaslužek, toda bile so kisle in jih nihče ni maral. Janet Keiller, ki je imela že veliko izkušenj z vkuhava-njem sadja, je začela eksperimentirati s pomarančami, ki jih mož ni mogel prodati. Kmalu je z modifikacijo tradicionalnih receptov odkrila način, kako pripraviti okusno pomarančno marmelado, ki jo lahko
dolgo časa hranimo. Marmelado Janet Keiller je njen mož začel prodajati v svoji trgovini in kmalu je postala popularna. Njen sloves se je razširil v Edinburgh in nato po vsej Veliki Britaniji. Povpraševanje po marmeladi je bilo veliko in mladi nasledniki recepta so ustanovili tovarno marmelade James Keiller in sinovi. Kmalu so se pojavili tudi drugi podje-
18. stoletju
tniki, med temi je najbolj znan Roberston s kristalno Cisto marmelado, ki jo krasijo naribani olupki. Naj na koncu povem, da izraz marmelada Britanci praviloma uporabljajo le za marmelade, pripravljene iz pomaranč ali limon.
Za zimsko pomarančno marmelado potrebujemo: 1 kg pomaranč, 2 litra vode, 2 limoni, pol žličke cimeta, 6 klinčkov, 1, 75 kg sladkorja
Lupino pomaranč in limon dobro operemo. Z ri-bežnom na tankem rezilu naribamo lupino poma-
ranč ter jih damo v posodo za kuhanje marmelade. Iztisnemo sok iz pomaranč in limon, kar pa ostane od sadežev, narežemo na drobne koščke ali zmeljemo v multipraktiku in damo v Cisto nogavico skupaj s cimetom in klinčki. Sok, vodo in napolnjeno nogavico damo v posodo in kuhamo na majhnem ognju približno eno uro. Ko se zmes toliko ohladi, da lahko nogavico primemo v roko, iz nje dobro iztisnemo sok. Zdaj počasi dodaja-
mo sladkor, tako da se raztopi. Kuhamo počasi, marmelada je kuhana, ko kapljica, ki jo kapnemo na krožnik, ostane Čvrsta. Marmelado pustimo stati 15 minut. Potem jo razdelimo v tople kozarce, ki jih zapremo s pokrovčkom ali celofanom. Marmelado postrežemo na koščku belega kruha, namazanega z maslom, skupaj z angleškim čajem. Prepričan sem, da vam tak obrok dal enegijo za v odhod v mrzla jutra.
Ježa Piano
______ZA ŠEST OSEB IN ŠE ZA KOGA____
Jabolčna pita s kalvadosom
Poslastica za tiste, ki bi radi bili mojstri, vendar jim zmanjkuje časa
V zimski nedelji, ko se najavijo gostje in .imate ravno še dovolj Časa, da se preoblečete, pomijete posodo in ugotovite, da je škatla s pecivom prazna, vam bo prav prišel recept za jabolčno pito.
Za testo potrebujte:
175 g moke, 100 g masla, 1 jajce, 4 jabolka, limonin sok, 75 g masla, 2 žlički sladkorne moke, 2 žlici calvadosa, 3 žlice mareličnega džema
Testo dobro zgnetete in za pol ure postavite na hladno. Zvaljajte 2 centimetra debelo plast in ga speite, da postane bledo rumeno. Narezani jabolki, limonin sok, polovico stopljenega masla in sladko-
rja kuhajte toliko Časa, da zmes postane mehka. Na koncu ji dodajte calvados in postavite na hladno. Cez nekaj Časa zmes nanesite na testo, preostala jabolka narežite in s krhlji pokrijte kuhana jabolka, ki ste jim dodali limonin
sok, maslo in sladkor. Postavite v petico in pecite še 10 minut. Na koncu dodajte marelični džem. Pito ponudite ohlajeno.
Pripravite jih lahko v v 35. minutah
Nahranite lahko šest oseb in še kakšno.
Štručke s smetano in vanilijevo kremo
Sestavine: 1/4 litra vode, 60 g margarine, ščepec soli, 1 vanilijev sladkor, 125 g moke, 4 jajca. Obliv: 125 g sladkorja v prahu, 10 g kakava v prahu, 2 žlici vode. Nadev: 1/4 litra mleka, 1 vanilijev sladkor, nekaj kapljic vanilijeve arome, 3 jajca (beljake in rumenjake ločimo), 100 g sladkorja, SCepec soli, 6 listov želatine, 125 g stepene sladke smetane (1/8 litra)
Iz naštetih sestavin pripravimo kuhano testo. S testom napolnimo vrečko za brizganje. Na namaščen pekaC nabrizgamo drugo poleg druge po dve štručki, dolgi kot prst. Pečemo pri 225 stopinjah Celzija, približno 35 minut. PeCice med pečenjem ne smemo odpirati! Vsaki štručki odrežemo pokrov, Se vroCe pecivo nato prevlečemo z oblivom. Mleko, vanilijevo aromo in sladkor za-vuemo, potem pustimo, da se ohladi. Penasto umešamo rumenjake, sladkor in sol. Med mešanjem prilijemo dobršen del vanilijevega mleka. V preostanku mleka razpustimo namočeno in iztisnjeno želatino. Nato primešamo stepeno sladko smetano in trd sneg iz beljakov. Pustimo, da se krema povsem strdi, nato pa z njo napolnimo štručke. Ponudimo jih, dokler so sveže. Pripravite jih lahko v dobre pol ure.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
A	UMEINUSINI SLOG MED RE NESANSO IN BAROKOM	ZVEZA MED DVEMA VOTLIMA ORGANOMA	SOCIALNA POMOČ	TRESENJE	RADO MURNIK	AM. IGRALEC (WARREN)	II.P0HN0 IGRALKA (CICCIOLINA) RTAI1 FR	ELEKTRODA V RENDGENSKI CEVI	NOBELU	ZNAMKA STAREJŠIH NEMŠKIH MOTOCIKIOV	LAHKA KOVINA SIVE BARVE (Y)	AVTOR: MERKO DRESCEK	SNEŽNI ' PLAZ	MAZOLJEVICA	KORIST (STAR.)	X	VULKAN NA OTOKU MINDANU, FILIPINI	KOHUSKI PISATELJ PREŽIHOV VORANC	UDELEŽENEC SINJSKE ALKE '	NEMŠKI PISATEU (VVILHELM)
IT. FILM. IGRALEC (MARCELLO, OSEM IN POL												SLOV. POLITIK (SASO)				IUG. NOGOME TAS (GORAN)				
																ŠVED. PISAT. HANSSON				
LASTNOST, ZNAČILNOST FORMALNEGA												TRDNJAVA V ATENAH								
												FR. IGRALEC DELON								
SLOV. PEVEC JUNKER					B0GM0DR0S TIVEGIPC. MITOLOGIJI				IZENAC. OSEB. DOHODKOV											
									SLOV. KIPAR (LOJZE)											
BOGINJA PLODNOSTI V EGIPT. MIT. (IZIS)					MESTO V AMERIŠKI DRŽAVI MONTANI					HOMERJEV ERO TROJANSKI VOJN!							OTOK V KVARNERJU			
																	KOREOGRAF. MLAKAR			
PODTALNA BASKOVSKA TERORIST. DRGANIZACIJA				VRSTA GRENČICE	KRATEK MOŠKI PLASO					SL. HOKEJIST (IVOI				HRVAŠKO MESTO NA OBEH STRANEH KOLPE	INDIJANEC IZ PERUJA IN BOLIVIJE	LUKNJICE V KOZI ZA IZTOK ZNOJA				
										OBLAČILO RIM. ŽENSK										
ZVITEK V OBLIKI VAUA (POG.)					DESNI PRITOK DONAVE, KI TEČE SKOZI mOnchen	TOMAŽ TERČEK	DANSKI OTOK V MALEM BELTU				SREDISCE MOLDAVIJE					IVANA KOBILICA			FINSKI ARHITEKT SAARINEN	ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA
											SPOJINA AMONIJAKA					NEMŠKI PRITOK DONAVE				
ODMUSLIM. LOČINE ŠIITOV							KEM.ELEMENT mi						AVSTR.SMU- CAR(TONI)							
							NASILNA TATVINA						GOR. REŠEVALNE SANI							
ZLATA OGNJANOVIČ			ZVEZDO- SLOVEC									BEOGRAJSKA VOKAL. SKUP.					NEBEUAKOV. DEL HEMOGLOBINA			
			RAZLIČNI ČRKI									SLAVKO OSTERC								
																	RADIJ			
JUDOVSKI DUHOVNIK (458P.N.S.)						BELA SUŽNJA V SULTANOVEM HAREMU									PISANA TROPSKA PAPIGA					
BRITANSKI PREMIER (JOHN)						OSEBA, KI IMA PARANOJO									PLEMIČ ZA STOPNJO NIŽJI OD GROFA					
Notrva
‘XIONVWd
‘mlvpi
‘vyvw
‘v)isnvao
‘vtiazg
‘W3H
'rasv
‘MONOtLLSV
‘oz
‘tnnvNNi
‘NVJ1L
‘IDMVPn
‘NI
‘ISVI
'STV
‘V30N
‘sraod
‘NVf
‘ONVS
‘V.IH
'avti
‘vovrn
'OIN3
‘SISI
‘VNAOTNAVm
‘jm
'33VN
'VlOdOtCtV
TSONTVmONV
‘8VTV
‘dVl
'INNVIOaiSVN
:ouABJopoyv
:A3JLIS3H
A RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Pravljica TV dnevnik
® RAI 1
7.00
9.00
9.55
10.20
10.50
12.25
12.35
13.25
13.30
14.00
15.20
15.50
16.50
17.55
18.00 18.15
18.30
19.35
20.35
20.50
23.15
23.20
0.10
0.30
2.15
3.45
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzuro Dok.: Velike razstave Tedenski pregled televizijskih programov: La-Raichevedrai Film: La collera del ven-to (dram., It.-Sp. ’70, i. terence Hill, M. Pordo) Vreme in dnevnik Oddaja o medicini Check-up Izžrebanje lota Dnevnik in tri minute... Rubrika o zdravju in lepoti Piu sani piu belli Sedem dni v Parlamentu Risanke: Gorogvles Variete: Dinsey Club. vmes risanke Izžrebanje lota Dnevnik
Nabožna oddaja Sedmi dan - Nedeljski evangelij Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved, dnevnik, šport Variete: Luna Park - La zingara (0769/73921) Variete: Mille lire al me-se (vodita Pippo Baudo, Giancarlo Magalli) Dnevnik Posebnosti Tgl Dnevnik 1, zapisnik, horoskop in vreme Film: Grido di pietra (dram., Nem. ’91, r. Wer-ner Herzog, i. V. Mezzo-giorno, Mathilda May, Donald Sutherland) Variete: Su e giu (’68, vodita Corrado, Raimondo Vianello, 6. oddaja)
Dok.: Deset minut z Gof-fredom Petrassijem
RAI 2
6.55
10.05
12.00
13.00
14.00 15.15 15.20 15.50
17.10
18.05
18.45
19.35
19.50 20.30
20.50
22.30
0.25
0.50
Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Evropski dnevi, TGR v Evropi, Potrebujem te Variete: V družini Dnevnik, športna odd. Dribbling
Tenis: Italija-Rusija Izžrebanje lota Tvoj bližnji
Film: Toto cerca moglie (kom., It. '50, i. M. Medini, A. Ninchi, A. Tieri) Aktualne teme: L’ amica delle mogli (C. Mori) Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Variete: Go-Cart Dnevnik ob 20.30 Film: Vittime innocenti -Nedolžne žrtve (dram., ZDA '93, i. J. Ark)
Proza: Oleamia (i. L. Bar-bareschi), vmes dnevnik in vreme
Tedednski pregled televizijskih programov Film: II prode Anselmo e il suo scudiero (kom.)
^ RAI 3
6.30
7.00
9.50
12.15 12.25
12.50 14.00
14.50
15.15
18.50
19.35
20.00
20.30
22.30
22.55
23.55
Pregled tiska, Drobci Film: La donna della montagna (dram., It. '43, i. A. Nazzari, M. Berti)
SP v smučanju: moški veleslalom, biatlon Dnevnik
Ribiči pripovedujejo SP v smučanju: 2. tek Deželne vesti, dnevnik TGR Okolje Italija Sport: tenis, Italija-Rusija, ženska odbojka, rubrika Dopo sci, košarka Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Caro Lubrano Aktualna odd.: Ultimo minuto (vodita Simonet-ta Martone, M. Mannoni) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd.: Harem Dnevnik in vreme
0.05
1.20
Nočni šport: sinhron, plavanje, vaterpolo Variete: Fuori orario, vmes filmi Turisti per caso (ZDA '88), L’ atlante (Fr. '34, Detour (ZDA '45, Alta stagione (’67)
§8 RETE 4
7.50
12.30
13.30
14.00
16.00
17.30
19.00
19.30
20.00
20.30
22.45
1.00
Nad.: Valeria in Massi-miliano, 8.40 Un volto, due donne, 9.30 Zingara,
10.15	Renzo in Lucia,
11.15	La forza deli’ amo-re, vmes (11.30) dnevnik Nam: Chicago Hope Dnevnik
Medicine a confronto Nam: Burk
TV film: .Capo d’ accusa: Stupro - Quando lei dice no (dram., ZDA '91)
Nam: Le cinque signore Buchanans Dnevnik in vreme Variete: Le pid belle Scene da un matrimonio Film: Ci rivedremo ali’ inferno (pust.. VB '76. i. L. Marvin, R. Moore) Film: Contratto per ucci-dere (dram., ZDA '64, i. L. Marvin, A. Dickinson) vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska
@ CANALE5
6.00
9.00
9.30
10.30
11.00
13.00 13.25 13.40
15.30
16.00
18.00
18.05
20.00
20.25
20.40
23.00
23.35
1.30
1.45
Na prvi strani Nam: Arnold Aktualno: Nonsolomoda Nam: Un papa di prima pagina - Čuden božič Aktualno: Anteprima (vodi F. Pierobon), 11.30 Televizijsko sodišče - Forum (vodita R. Dalla Chiesa, Sante Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici - Prijatelji (vodi M. De Filippi) Nam: Simpsonovi Otroški variete Bim Bum Bam in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti)
Variete: Rose rosse (vodijo Pippo Franco, Leo Gullotta, Greste Lionello, Valeria Marini)
Dnevnik
Film: Padre e figlio (dram., It. '94, r. P. Poz-zaessere, i. M. Placido, L. Sandri, Claudia Gerini), vmes (0.30) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia
ITALIA1
IT SLOVENIJA 1 IB Koper
6.30
10.30
12.20
12.25
13.00
14.30
15.00
16.00 16.15
17.30 17.55
18.30
19.05
20.30
22.30
23.30
0.30
0.40
1.40
2.50
4.00
Otroški variete Film: La .piccola campio-nessa (kom., Kan. '89, r. E. Bostan, i. I. Moldovan) Speciale cinema Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Sport studio Otroški variete, vmes Ciao Ciao Nevvs Variete: Mai dire banzai Glasb, odd.: Jammin’ CD-rom Parade Kolesartsvo: 6 dni v Milanu
Dok.: Nati liberi Variete: 8 mm Odprti studio, vreme, 18.45 Šport studio Nam: Baywatch - Zelena voda, 20.00 II principe di Bel Air
Film: D.A.R.V.L. (fant., ZDA '85, r. S. VVincer, i. Barret Oliver, M. McKean, J. Sommer) Nam: Pericolo estremo -V objemu bolečine Kolesarstvo: 6 dni v Milanu
Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Glasb, odd.: Jammin’ Nam; Baywatch Film: La soldatessa alla visita militare (kom., ’77)
# TELE 4
Videostrani Otroški program: Radovedni taček: Dirka Kljukčeve dogodivščine Pod klobukom Zgodbe iz školjke Učimo se tujih jezikov, angleščina, 6. del Vodnarček, pojoči pes, nemški film Znanje za znanje, ponovitev 3. oddaje Popularne pesmi v izvedbi Philiphines Madrigal Singers Poročila
Hugo, pon. tv igrice Svet narave, pon. 6. dela angleške dok. serije Tednik, pon.
Christv, 1. del serije Starodavni vojščaki, 12. del dokumentarne serije TV dnevnik 1 Otroški program: Razjarnikovi v prometu Jaz, čebela Slovenski magazin Ozare
Hugo, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip
Eurosong '96
Slovenska popevka za evro vizijo '96 Turistična oddaja Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme Amerika, češki film Poročila
13.30
14.55
16.10
20.30
22.30
17.45, 19.30, 22.10, 0.15 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Film: La dama e il cow boy (kom., ZDA '38, i. M. Oberon, G. Cooper)
Film: Proviamoci ancora (dram., i. M. Kidder) Športna oddaja
® MONTECARLO
13.00
9.45
14.00
18.30
20.30
23.00
20.00, 22.30, 2.30 Dnevnik, 19.50 TMC Sport 12.45 SP v smučanju Film: 11 ragazzo sul delfine (kom., ZDA '57, i. S. Loren, Alan Ladd)
Nam: Free Spirits Film: L’ oro dei MacKen-na (vestern, ZDA '69, i. Edward G. Robison)
Film: La collera di Dio (pust, ZDA '72, i. R. Mit-chum, R. Hayworth)
IT SLOVENIJA 2
8.00
8.20
9.55
11.00
11.50
12.55
13.50 14.45 15.00
16.55
18.30
19.30 20.05
21.50
0.00
Euronevvs
Poglej in zadeni, pon.
SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), prenos Koncert skupine Take That, pon.
SP v smučarskih poletih SP v alpskem smučanju SP v smučarskih poletih Podarim dobim, pon. Ciklus filmov Johna Forda: Iskalca, ameriški film DP v košarki (M): Satex -Kovinotehna savinjska polzela, prenos Karaoke Na vrtu
Najboljša javna hiša v Teksasu, ameriški film Sobotna noč: Koncert -Oasis, Koncert Billy Idol Euronevvs
	SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), 1. tek
	SP v alpskem smučanju, veleslalom (M), 2. tek
	Euronevvs
	Peter Pan Club, otroška oddaja
	TVD mladi
	Family album, tečaj angleškega jezika
	Slovenski program Športel - oddaja o zamejskem športu in športnikih
	Primorska kronika
	Nikar
	TV dnevnik
	Jutri je nedelja, verska oddaja Globusov tik tak
	
	Četrtkova športna oddaja
	Vzgoja srca, 1. del nadaljevanke
	Življenje v gozdu, dokumentarna serija
	Vse danes
	Glauco Venier Trio
	Achtung Baby!
OtO Hrvaška T
	TV koledar
	Poročila
	Slanko, 13. del
	Otroci iz Avstralije, 4. del serije
	Risanka
	Čvekal niča
	Charlie Chaplin, am. film
	Dnevnik
	Prizma
	Risanka
	Briljantina
	Vsi poročevalci sveta
	Poročila
	Sinovi viharjev
	Televizija o televiziji
	Turbo Limach Show
	Kdo pride na večerjo?
	Na začetku je bila beseda
	Dnevnik
	Cez ulico Dolancev, film
	MTV Musič Awards
	Dnevnik
	Slika na sliko
	Polnočna premiera: Divje palme, am. film

"\
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 5 x 5 v živo; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.30.9.30.10.30.11.30,
12.30,	14.30, 16.30; 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.40 Obvestila; 14.00 Glasbene želje; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Glasbene želje; 19.00 šport in Vaše melodije; 22,23 Heavy metal.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki; 11.25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja dela; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna
glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Roman; 18.25 Glasb, ciklus;
19.30	Opera; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30.10.30.13.30.14.30	Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.05 Pozdrav; 8.15 Primorski zaliv; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.40 Power play; 10.45 -11.20 Sobotna akcija Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 Opold-nevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zanimivost; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.00 20 Modrih; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke; 0.00 Nočni.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 11.00 Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Balio e bello;
13.00	Glasba po željah; 14.00 Narečna odd.; 14.50 Single tedna; 18.45 Rigatoni; 20.00 RMI.
Radio Trst A
7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00, 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Ob zlatem jubileju našega Radia; 9.40 Slov. lahka glasba; 10.10 Koncert Instrumentalisti simf. orkestra italijanske RTV; 10.30 Filmi na ekranih; 11.45 Orkestri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.00 Duh časa in čar odra; 15.40 Made in ltaly; 16.00 Cigani, večni popotniki; 16.35 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Mala scena: Bajke in povesti o Slovencih (r. B. Kobal, zadnja odd.); 18.30 Soft mušic; 19.20 Spored za naslednji dan.
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10,	17,10 Poročila; 10.00
Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA
7 SREDIŠČE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 7.14 in zašlo ob 17.20. Dan bo dolg 10 ur in 6 minute. Luna bo vzšla ob 23.39 in zašla ob 9.41.
ONESNAŽENOST ZRAKA
9.2.
povprečna 6.00-7.00
Ljubljana Bežigrad	84
Trbovlje	53
Zagorje	173
Topolšica
Celje	83

Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska vredip^t:
SNEŽNE RAZMERE
cm
Mariborsko Pohorje 130 Rogla	130
Kope	60
Vogel	110
Krvavec	70
Kranjska Gora do 30 Kanin	280
Cerkno	95
P—-
350 mikrogramov/m' 700 mikrogramov/m3
Na Kaninu zaradi močnega vetra naprave trenutno ne obratujejo. Nočna smuka je do 20. ure mogoča na smuCiSdh Rimski vrelec in Straža na Bledu, v Libojah pa do 18. ure. Tekaške pro-
. v. Tamarjem, na Kobli, v Logarski dolini, .,<z Kalicu, Ulovki, v Cerknem, na Pokljuki, delno na Voglu in v Bovcu. Sankališče je urejeno na Krvavcu, v Kranjski Gori, na Zatrniku, Libojah. Dostop do Mariborskega in Ribniškega Pohorja, Pokljuke in Ulovke je mogoč z zimsko opremo.
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo sprva ugoden, popoldne se bo jakost vremenskega dražljaja krepila in pri vremensko občutljivih Iju-djeh se bodo že začele pojavljati težave. Moteno bo tudi spanje.
^r\
TEMPERATURE IN T	,	» • • ,
V»E SNEGA V GORAH
kjer je manj snega, pa 1. Največ možnosti je, da se sproži plaz suhega, kložastega snega ob dodatni obremenitvi. Nevama so pobočja z napihanim snegom. Še naprej je velika možnost zdrsov na poledeneli in trdi skorji.
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
-2
-3
-5
-6
-7
-8
60 cm 120 cm
180-290 cm
■■■■ - '..-IS

SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE

	
Ps/ v družinskem listu IV {oda
rw0T
M
ŠLA,

ot pravi člani družine
RIM - Psi in mačke ter vse ostale živali naj bi imele poseben potni list, ki naj jih priznava kot »Cu-teCa bitja« za prave državljane. To so včeraj na rimski občini zahtevali predstavniki združenj za zaščito živali iz vse Evrope. Pred rimskim županom Rutellijem so podpisali tudi vrsto dopolnil k Rimskemu sporazumu, ki je pred devetintridesetimi leti uvrstil živali med »kmetijske dobrine«. Marčna medvladna konferenca za revizijo Maastrichtskega sporazuma je za ljubitelje živali priložnost za korenito revizijo te definicije, tako da bi živalim priznali pravico do dostojnega življenja.
Predsednik Lige proti vivisekciji Gianluca Felicetti pa je na včerajšnji rimski konferenci »Pro animal 96« poudaril, da je sedaj priložnost za odrešitev milijonov trpinčenih živali, ki jih ubijajo, ker jih Številni normativi uvrščajo v bistvu med dobrine, ki ne trpijo in se ne veselijo.
Rimska občinska svetovalka Monica Cirinna, ki je kot edina v Italiji zadolžena za pravice živali v neki občini, pa je na isti konferenci predlagala, da bi psom in mačkam dali poseben »status državljanov«, s tem da bi jih vpisali v družinski list. Kot kaže, pa to ni akademsko razglabljanje, saj
je svetovalka povedala, da to zamisel že proučuje z javno živi-nozdravniško službo. Seveda naj bi vpis v družinski list veljal predvsem za pse, glede mačk pa naj ne bi bil obvezen. To pa ni edina pobuda rimske občine v korist hišnih živali. Že sedaj Štirinožni človekovi prijatelji lahko prisostvujejo porokam svojih gospodarjev na rimskem županstvu. V Četrtek pa je Dežela Lacij dala zeleno luc sklepu rimske občine, da bodo odslej z nagobčnikom in vrvico psi lahko v spremstvu svojih gospodarjev vstopali v mestne avtobuse in v kompozicije podzemske železnice.
V nesreči dva mrtva in sto ranjenih
WASHINGTON - Pri Secaucusu v New Jer-seyju je vCeraj prišlo do železniške nesreče, ki je terjala dve življenji in vec kot sto ranjenih. Do nesreče je prišlo^ ko je potniška kompozicija trčila v iztirjeni zadnji vagon nekega potniškega vlaka, ki je prav takrat vozil na nasprotnem tiru. Zaradi nesreče je bila proga proti New Yorku vec ur zaprta, kar je povzročilo precejšnje težave, ker se po tej progi ljudje z vlaki peljejo na delo v New York. (Telefoto AP)