EDEN PRI TITU Angleški zunanji minister Eden je na poti v Jugoslavijo. Sicer bo obiskal tudi Avstrijo in najbrž še Rim, vendar so listi te dni podčrtavali najbolj dejstvo, da je Eden odšel na razgovore s Titom. Se¬ veda se pri tem povsod ugiba, kaj vse bo Eden povedal Titu. Najmanj so v skrbeh zaradi tega, da bi Eden mogoče skušal iti tako daleč, da bi Tita, ki je že moral tako globoko poklekniti pred za- padom, opozoril na teror, ki ga komuni¬ zem izvaja v Jugoslaviji in da bi to dej¬ stvo moglo zahodne zaveznike kaj po¬ sebej motiti pri dajanju pomoči jugoslo¬ vanski vojski. Churchill je Tita in nje¬ govo politiko podpiral že tedaj, ko bi se dalo Jugoslavijo še rešiti pred komuniz¬ mom; kakor Anglija tedaj tega ni sto¬ rila, tako smo lahko prepričani, da Titu tudi tokrat ne bo treba dajati nobenih pojasnil o svojem terorju v Jugoslaviji — vsaj Angliji ne. skimi socialisti in Titovimi komunisti ustvaril dokaz, da je Titova stranka godna za sprejem v evropsko internacio¬ nalo socialističnih strank. Ko je bil pred kratkim prvi tak kongres v Berlinu, je jugosl. kandidatura gladko propadla (in to še z ugotovitvijo, da je Titov režim režim nasilja in zatiranja svobode de¬ lavskih strokovnih organizacij). V Beo¬ gradu bodo lahko samo potrdili, da ima Titov režim na severni meji še isti in¬ teres, kakor zahodni zavezniki, to je od¬ stranjevanje možnosti, da bi se tam u- stvarjalo kako sovjetsko propagadno o- porišče. Ker pa izgleda tako, kakor da zagovarja slovenske koristi na Koro¬ škem sedaj samo tisti del, ki se je pri¬ ključil avstrijski kom. stranki, bo moral biti v Beogradu zelo tiho tisti, ki bi sku¬ šal zagovarjati stalne in upravičene slo¬ venske zahteve na Koroškem. Ker ne bo mogoče ničesar doseči za Trst, ničesar tvegati za Koroško, pa bo zato tem bolj napihnjeno vse tisto, kar j je dejansko edini angleški cilj tega Ede- novega obiska v Beogradu. Anglija je bila vedno tista velesila, ki se je naj¬ bolj opirala na položaje v Sredozem¬ skem morju. Anglija ima vzrokov do¬ volj, da utrjuje severno črto, ker je južna črta tako šibka zaradi dogodkov v arabskih deželah. Pa tudi Tito sam je že večkrat manifestiral, kako resno gle¬ da na to, da bi se priključil Grčiji in Turčiji za skupno obrambo tega pod¬ ročja. In temu novemu bloku ponuja sedaj Anglija vso svojo pomoč. Ker mo¬ re Jugoslavija na zahodu pri Trstu in na Koroškem pokazati samo neuspehe, bo skušala titovska vlada doseči nekaj uspehov na jugu. Tudi tu bo dobila le j nekaj več ko nekaj drobcev, vendar jih bodo kazali kot velik uspeh. Ta “uspeh” na jugu bo tako plačilo za razne oblju¬ be in koncesije, ki jih bodo dobili v Beogradu na račun izgub, ki so jih do¬ živeli Slovenci na zahodu in severu. Toda vprašanje je, ali je mednarodni položaj Jugoslavije danes tak, da bi mo¬ gel Tito računati na kaj prida uspehe pri razgovorih z angleškim zunanjim ministrom; Eden je poleg tega še prvi zahodnoevropski zunanji minister, ki prihaja v Titovo prestolnico. Tak dogo¬ dek je v malih srednjeevropskih prestol¬ nicah vedno igral veliko vlogo in ker je to področje še vedno zelo važen predel svetovne politike, bi mogli računati, da bi se obetali posebni uspehi Jugoslaviji ob tem Edenovem obisku v Beogradu. Z mirovnimi pogodbami iz 1. 1946 so vse jugoslovanske meje urejene, odprto je le še vprašanje meje pri Trstu. Vsa titovska zunanja politika je vse do 1. 1950 iz Trsta ustvarjala prestižno vpra¬ šanje za vso jugoslovansko zunanjo po¬ litiko. Slovenci doma in onstran meja so na usodo tega ozemlja gledali s po¬ sebno pozornostjo in zaskrbljenostjo. V prvih letih do spora s kominformom 1. 1948 je Titova vlada razpolagala s pod¬ poro Sovjetov; bolje rečeno, jugoslovan¬ ska zunanja politika se je borila za Trst, da bi v tem koncu Jadrana ustvarila važno oporišče za sovjete. Danes je Trst za Jugoslavijo takorekoč izgubljen, Ti¬ tova vlada se mora pripravljati na po¬ gajanja z italijansko vlado, ker se mo¬ ra pridružiti politiki zahodnih zavezni¬ kov, ki streme za tem, da sovjetski vpliv od Trsta čim bolj oddaljijo in nato po¬ polnoma izločijo. Kako šibak je položaj Jugoslavije pri Trstu se najbolj vidi iz tega, da se na tej strateški točki zavez¬ niki v celoti naslanjajo na Italijo. Sicer dobro vedo, koliko pomeni italijanska vojska, vendar dajejo na tej črti vidno prednost italijanskim težnjam proti Ju¬ goslaviji. Italija je že dobila velike kon¬ cesije v Trstu, druge se ji obetajo; Ti¬ tovi vladi se obeta komaj nekaj drobnih mejnih korektur vzdolž Trsta — drobti¬ ne, za katere pač ne bo kazalo povrh vsega prosjačiti še Edena, da bi v to “darilo” privolil. Kakor v Trstu, tako se mora sedaj Ti¬ tova vlada priključevati zavezniški po¬ litiki odstranjevanja sovjetskega Vpliva tudi ob severni meji — to je na Koroš¬ kem. Tam so titovci po 1. 1945 poslali Slovence, ki so titovcem verjeli, v hud boj proti zaveznikom in centralni av¬ strijski vladi, da bi se to področje pri¬ ključilo Jugoslaviji. Zavezniki so hitro reagirali in sodili tako, da tudi tu ne bo moglo nastati žarišče komunizma, ki bi bilo le oporišče sovjetskega vpliva in to spet blizu Trsta. Po 1. 1948 so titovci lahko ugotovili, kam so poslali tiste, ki so bili nasedli njih propagandi (vsi ti so ostali sedaj na strani avstrijske stalini¬ stične kom. stranke). Da bi vsaj malo popravili katastrofo, ki je nastala za Slovence na južnem Koroškem, so zače¬ li paktirati z avstrijskimi socialisti, zla¬ sti z onimi v Celovcu; med Ljubjano in Celovcem je prišlo do posebnih mani¬ festacij “prijateljstva”, toda le med ljubljansko kom. vlado in koroškimi so¬ cialisti. Toda ti socialisti so vedeli, koli¬ ko je ura: titovcem ni šlo za krepitev postojank naše manjšine na Koroškem, šlo jim je le zato, da bi se med avstrij¬ PREDSEDNIK GENERAL PERON GOVORI POSLANCEM, MLADINI IN DELAVCEM Predsednik general Peron je v zad¬ njem času sprejel Peronistične poslan¬ ce. Zahvalil se jim je za delo, ki ga opravljajo v zakonodajnem telesu, nato jim pa govoril o II. petletnem gospodar¬ skem načrtu, ki se bo začel izvajati 1. januarja 1953. V zvezi s tem je nagla¬ sni naloge, ki jih bo treba izvrševati. Poslancem je tudi omenil delo, ki ga vrši v vseh ustanovah, ki jih je prej vodila njegova pokojna soproga gospa Eva Peron. Ker je ona vse te ustanove vo¬ dila direktno, on sam pa je tudi že za¬ poslen vse dni v tednu ima v načrtu preosnovo vseh teh institucij, da bodo uspešno delovale še naprej po njegovih navodilih v korist revnim slojem. V Cordobi so pa bili te dni zbrani slu¬ šatelji gospodarskih fakultet s posamez¬ nih argent. univerz. Imeli so prvi nacio¬ nalni kongres. Za zaključek kongresa je bodočim argentinskim gospodarstveni¬ kom govoril preko radia iz Buenos Ai¬ resa predsednik republike o gospodarski doktrini Peronizma in o vodstvu gospo¬ darstva. V Buenos Airesu so zborovali tekstil¬ ni delavci. Tudi predstavnike njihovega sindikata je sprejel predsednik Peron. Zahvalil se jim je za darilo nad 3 mili¬ jone pesov za Fundacion Eva Peron, na¬ to jim je pa govoril o trenutnih težavah v tekstilni industriji. Naglašal je, da je sed. kriza v tekstilni industriji svetoven pojav in ne samo argentinski ter da so nekatere države z večjo tekstilno in¬ dustrijo kot Argentina zaprle do 50% svojih tekst, tovarn. V Argentini se je v zadnjih 6 letih življenski standard močno dvignil in s tem tudi potrošnja ter povpraševanje po vseh stvareh. Ta¬ ko je tudi tekstilna industrija imela svo¬ jo konjunkturo ter je ogromno zaslužila, pri tem si pa še napravila velike zaloge. Sedaj prihajajo s prošnjami za posojila, češ da nimajo gotovine. Predsednik jim svetuje naj izvrše razprodaje v skladi¬ ščih nakopičenih zalog po znižanih ce¬ nah, pa bodo takoj prišli do denarja. Če bi pa država dajala tej industriji sedaj še posojila, bi samo povzročila, da bi tekstilna industrija še nadalje vzdrževa¬ la visoke cene svojemu blagu, namesto, da bi ga zniževala, podeljena posojila bi pa končno morali plačati kupci, z vi¬ sokimi cenami za tekstilno blago. Končno je delavcem predsednik sporo¬ čil, da je imel že več sestankov z mi¬ nistri gospodarskih resorov, ki priprav¬ ljajo potrebne ukrepe radi sedanjih po¬ javov v tekstilni industriji. Govoril jim je tudi o II. petletnem gospodarskem načrtu in o važnosti varčevanja širokih plasti naroda. Krma v francoski kom. stranki Francoska kom. stranka ima te dni svoj kongres v Parizu. Pred kongresom je Jaccjues Duclos sicer napovedoval, da se bo tega kongresa udeležil že Maurice Thorez, ki je sedaj že dve leti na zdrav¬ ljenju v Moskvi — toda Thorez se še ni vrnil. Kakor ni bila ta napoved odgovor tistim, ki pravijo, da je Thorezova od¬ sotnost v škodo kom. stranki, tako sam potek kongresa ne napoveduje prevelikh uspehov. Pariški listi prinašajo na prvih straneh senzacionalna poročila o krizi, ki je izbruhnila v vodstvu stranke, kjer da so se odločili izločiti z vodilnih mest nekaj dosedaj najbolj znanih voditeljev francoskega komunizma. Prvi, ki bo mo¬ ral iz tajništva stranke, je Andre Marty, Thorezov namestnik v generalnem taj¬ ništvu stranke in Charles Tillon. vodilni član kom. poslanskega kluba v fran¬ coskem parlamentu. Andre Marty spada v staro gardo francoskega komunizma. Poleg Marcela Cachina je bil med množicami najbolj popularen. Svojo pot je začel, ko je 1. 1917 na francoskem brodovju v Črnem morju organiziral upor; tako francoske ladje niso mogle sodelovati pri interven¬ ciji zavezniške mornarice proti novemu sovjetskemu režimu v Rusiji. Marty je bil kot mornariški častnik postavljen pred vojaško sodišče, ki ga je obsodilo na dolgoletno ječo. Toda vodstvo kom. stranke ga je dalo kljub temu izvoliti za poslanca v Parizu, a v parlament je mo¬ gel priti šele 1. 1924. ko je bil amnesti- ran. V parlamentu je nato ostal ves čas vodja kom. kluba, kmalu je postal član tajništva kominterne in ko je izbruhni¬ la državljanska vojna v Španiji, je po¬ stal v Evropi glavni organizator komu¬ nističnih mednarodnih brigad, ki so se šle borit za komuniz'em v Španiji. Zad¬ nja leta je bil tajnik kom. stranke (Tho¬ rez je bil nje generalni tajnik) in član politbiroja francoske kom. stranke. Sedaj ga nameravajo izključiti iz stranke in sicer zaradi tega, ker ga vod¬ stvo stranke dolži, da je on zakrivil bla¬ mažo, ki so jo doživeli francoski komu¬ nisti, ko so koncem maja organizirali v Parizu nerede proti generalu Ridgwayu. Tedaj je pri nemirih policija aretirala tudi Jacquesa Duelosa, ki je bi! nato več tednov v zaporih. Stavka, ki je bila tudi proglašena, je prav tako propadla. Vse to je organiziral Marty, ki bo sedaj proglašen za krivca vseh teh neuspehov in sicer ga bodo obdolžili, da je “kriv dezviacionizma (iztirjenja) na levo in napačnega radikalizma”. Član politbiroja je tudi poslanec Char¬ les Tillon, ki je bil za časa vlad. ge¬ nerala De Gaullea večkrat minister. Tu¬ di njega dolže napak v pretiravanju “le¬ vičarskih” gesel. Tudi njemu groze z izključitvijo. ' S tem v zvezi ne bi bilo odveč omeni¬ ti, da so francoski komunisti zadnje ča¬ se spet začeli propagirati ustanavljanje ljudskih front, to je koalicijo komuni¬ stičnih strank s strankami sredine in zmerne desnice. Obsodba “levičarske struje” bi bila tedaj le uvod v to g’onjo. EL C00PERATIVI5M0 ARGENTINO EN MARCHA El segundo domingo del mes de septiembre todo el mundo celebra como el dia de la Cooperaeion. Este Dia se celebro tambien en la Argentina. En tal opor* tunidad Ministro de Industria y Comercio Rafael F. Amundarain manifesto su satisfaccion frente a la importancia y gravitacion del movimiento cooperativo argentino. Al respecto, aporto cifras comparativas que evidencian — dijo — con toda elocuencia, lo generoso y decidido que ha sido el apoyo otorgado por el gobierno del general Peron a esas actividades. Hasta 1946, o sea en 20 anos de vigencia de la ley 11.388, se registran 1.299 cooperativas, con 500.000 asociados, que habian suscripto 95.000.000 en concepto de Capital y realizado operaciones, en ese ano, por 367.000.000 de pesos. En la actualidad, se cuenta con mas de 2.400 cooperativas inscriptas. con 800.000 asociados, que habiendo subscripto un Capital de 350.000.000, han realiza¬ do operaciones, en el ultimo ejercicio, por 2.000.000.000 de pesos, o sea que en el ultimo quinquenio el aumento de cooperativas queda superado en mas de 1000 sociedades. Durante la manana del domingo pasado se realizaron diversas transmisiones radiotelefonicas vinculadas con la celebracion del Dia de la Cooperaeion. RAZVOJ IN NAPREDEK ARGENTINSKEGA ZADRUŽNIŠTVA V vseh kulturnih državah na svetu proslavljajo vsako leto drugo nedeljo v septembru kot dan zadružništva. Tudi v Argentini so ta dan slavili. Minister za industrijo in trgovino Rafael F. Amundarain je *<>b tej priliki govoril po radiu o važnosti in pomenu argentinskega zadružništva. Navajal je primerjavo v raz¬ voju tega zadružništva do leta 1946 z razvojem v zadnjih šestih letih ter nagla¬ šal, da je ravno ta primerjava najbolj zgovoren dokaz za veliko podporo, ki jo je bilo zadružništvo deležno s strani Peronove vlade. V dvajsetih letih, odkar je stopil v veljavo zakon štev. 11.388, t. j. do leta 1946, je bilo v Argentini 1.299 zadrug s 500.000 člani. Ti so vpisali deležev za 95 milijonov ter so imeli poslovnega prometa za 367 milijonov Pesov. Sedaj pa ima Argentina nad 2.400 zadrug s 800.000 zadrugarji. Ti so vpisa¬ li deželev za 350 milijonov pesov ter so imeli poslovnega prometa za 2 milijardi pesov. Iz podatkov je razvidno, da se je v zadnjih letih v Argentini ustanovilo nad 1000 novih zadrug. V zvezi s proslavo zadružnega dne je bilo v nedeljo dopoldne več radijskih oddaj. Napeta volilna kampanja v USA Volilna kampanja v USA se nadalju¬ je. Eisenhowerjev sestanek s Taftom je prinesel olajšanje republikanski stranki, ker sta oba ugotovila, da sta v zunanje in notranjepolitičnih vprašanjih istega, mnenja. Taft je Eisenhowerju ponovno obljubil pomoč v volilni borbi. Taft je po sestanku časnikarjem izjavil, da 1. Eisenhower enako kakor on (Taft) smatra Taft-Hartlejev zakon o prepove¬ di stavk za nujen; 2. da bo on (Taft) govoril na sleherni republikanski volil¬ ni prireditvi v Eisenhoweriev prid; 3. da sta Eisenhovver in on istega mnenja o ameriški zunanji politiki do komunizma in da “uspeh v vojni odvisi od močnega političnega in gospodarskega sistema”; 4. Eisenhovver da mu je zagotovil, da v stranki ne bo nihče prizadet, če je taf- tovee ali Eisenhovverjev pristaš. Eisenhovver se pripravlja na novo se¬ rijo notranje in zunanjepolitičnih volil¬ nih govorov, ki jo bo začel te dni z go¬ vorom na kongresu ameriške delavske [ zveze, ki zaseda v Nevv Yorku. Na kon- j gresu zveze, ki je bila ustanovljena 1.1 1881 in je takrat štela 50000 članov, da-1 nes pa jih ima nad 8 milijonov v 110 : združenjih, se bo moral izjaviti o raznih perečih delavskih vprašanjih. Za njim bo na kongresu govoril tudi demokrat¬ ski kandidat Stevenson. Medtem ko je Eisenhovverjev prvi za¬ let v volilni borbi pretekli teden popu¬ stil v pripravah za nov naskok, pa je Stevpnsonu priskočil na pomoč poleg Trumana tudi Acheson, ki je v enem svojih najboljših govorov, kar jih je do¬ slej imel, silovito napadel zlasti repub¬ likanske krilatice o ameriški zun. poli¬ tiki ter izjavil, da demokrati “povsem odklanjajo republ. predloge o bolj dina¬ mični zunanji politiki in zlasti njihov poziv na osvoboditev držav pod komu¬ nistično kontrolo.” Acheson je mnenja, da je sedanja politika “zadrževanja komunizma” edino pravilna in da bo čas nagnil tehtnico usode na stran svobod¬ nega sveta. Republikanska politika na- pram komunizmu da vodi USA in ves svet v “razdejanje” in da je Trumano¬ va politika doslej pokazala še toliko u- spehov z Marshallovim načrtom, s pro¬ gramom pomoči Grčiji in Turčiji leta 1947, z zračnim mostom v Berlinu 1948, s podpisom atlantskega pakta itd. itd., da o tej politiki ni mogoče trditi, da ne bi bila pravilna. — Truman pa je v Washingtonu . napovedal zmago demo¬ kratske stranke, ko je dejal, da “bodo volilei tudi letos, kakor so 1. 1948, gla¬ sovali pretežno za demokrate, čeprav je samo 10,3% od 1759 ameriških dnevni¬ kov za Stevensona”. , / Velik uspeh slovenskih smučarjev v Čilu Na drugem mestu poročamo, da so slovenski smučarji v Bariločah kot čla¬ ni Cluba Andino Bariloche, letos dobili za svoje dosedanje uspehe najlepše pri¬ znanje s tem, da jih je omenjeni klub poslal na smučarske tekme za čilsko pr¬ venstvo v Farrellones. Ob zaključku lista nam je neumorni pobornik andinizma med Slovenci v Ba¬ riločah g. Dr. Vojko Arko poslal brzo¬ javno sporočilo, da so slovenski fantje v tekmah za čilsko smučarsko prven¬ stvo dosegli odlične uspehe. V smučar¬ skih tekmah na dolge proge je Jerman dosegel prvo mesto, Flere drugo, Kuko¬ viča pa tretje. K dosedežnim uspehom gg. Jermanu, Fleretu in Kukoviči iskreno čestitamo! KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE la leto 1953 je že v tisku. Zbrano gradivo dokazuje, da bo ta Koledar-Zbornik pre¬ kašal vse dosedanje. V prednaročilu stane Koledar-Zbornik 34 pesov. Prodajna cena bo višja. V predprodaji ga lahko naročite in plačate na Victor Martinez 50. Radi pozdražitve tiska in povečanja vseh stroškov bo letos naklada zelo omejena. Pohitite s prednaročilom. Uprava Koledarja-Zbornika Svobodne Slovenije Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 18. IX. 1952 IZ TEDNA V TEDEN USA: Del ameriške mornarice, ki ima manevre v Jadranskem morju, je priplul pred Split, i kjer je vaje opazoval tudi Tito z am. poveljniške ladje. Ameriška letala so med drugim izvedla tudi f-ingi- ran napad na nek skalnat otok v bliži¬ ni ter so istočasno, ko so odmetavala bombe, narisala na nebu z dimom ime TITO. Dopisnik UP se vprašuje: Ali so letala napisala TITO maršalu v opozo¬ rile- ali v slavo? — Novi sovjetski za¬ stopnik pri ZN, Zorin, je bil ob prihodu v New York na poti do sovj. veleposla¬ ništva izžvižgan, ko se je več tisoč Če¬ hov zbralo v pristanišču z napisi: “Tvo¬ je prve besede v ZN bodo: Jaz, Zorin, grobokop Prage” in “Zorin — češkoslo¬ vaški sovražnik št. 1”. Znano je, da je bil Zorin eden glavnih sovjetskih agen¬ tov, ki so izvedli puč na češkoslovaškem. BOLIVIJA: Preds. Estensoro je obja¬ vil, da je njegova vlada podpisala z ne¬ katerimi argentinskimi finančniki, ki jih vodi Šalim Chacur, pogodbo, po kateri bedo ti ustanovili v La Paz industrijsko in gospodarsko banko ter postavili in pognali v obrat tvornico cina, tvornico za žveplenke, več kemičnih tovarn in eno tvornico za eksplozive. Začetni kapi¬ tal bo znašal 10 milijard argentinskih pesov in 3 milijarde 420 milijonov boli¬ vijskih. URUGUAY: Stavka uslužbenštva pre¬ vozniških podjetij v Montevideo, za¬ vzema vedno ostrejše oblike. Vla¬ da je proti stavkujočim nastopila zelo ostro. Odpustila je nad 500 uradnikov ter objavila oglase za nastavitev novih moči. Namerava odpustiti 2200 sprevod¬ nikov in 550 šoferjev, občinskega pre¬ vozniškega podjetja Amdet (Adminis- tracion de Transportes). LUKSEMBURG: Belgijski socialist in bivši, preds. vlade Spaak je bil z 38 pro- ! ti 30 glasovom izvoljen za predsednika organizacije za izvedbo Schumanovega načrta. Kandidiral je tudi za to mesto Nemec Von Brentano. Njegov poraz je med Nemci vzbudil precejšnjo nejevoljo, ker doslej Nemci še niso na nobenem položaju v organizacijah, ki predstav¬ ljajo priprave za bodočo evropsko fede¬ racijo. ZAHOD. NEMČIJA: Zavezniki so razbili Kruppov industrijski trust na manjše edinice, ki so samoupravne. 44 letni Alfred Krupp je dobil delno od¬ škodnino 360 milijonov mark, iz nekate¬ rih velepodjetij pa bo imel stalne dohod¬ ke. Nemška vlada, ki bi se morala že pred tedni izreči v prid razbitju tega in¬ dustrijskega trusta, zavlačuje odgovor. —Neonacistično nemško stranko je njen prdsednik Otto Remer razpustil, ker da je med voditelji stranke prišlo do hu¬ dih bojev za vodstvo. Stranka je imela 40000 prijavljenih članov. Po razpustu stranke so nekateri njeni vodje skuša¬ li stranko oživiti, pa je temu napravila konec bonska policija, ki je te vodje po¬ zaprla. — Nemčija in Izrael sta v Luk¬ semburgu podpisali pogodbo, po kateri bo prva izplačala v 14 letih Judom 3450 milijonov nemških mark kot odškodnino za Hitlerjevo uničevanje židovskih živ¬ ljenj ip imovine. 3 milijarde mark gre V Izrael, 450 milijonov pa bodo dobile razne židovske organizacije. Proti pod¬ pisu je prva nastopila Arabska liga, ki je sporočila Adenauerju, da je s tem na¬ pravil neprijateljsko dejanje napram a- rabskemu svetu. ERITREJA: Bivša italijanska afriška kolonija Eritreja se je s slovesnim pod¬ pisom tozadevnega protokola 15. sep¬ tembra v Adis Abebi priključila kot fe¬ derativna edinica k Abesiniji. Federa¬ tivni načrt je odobrila 2. decembra 1950 skupščina ZN. Eritreji so 70 vladali Ita¬ lijani in Angleži. TURČIJA: Ob obisku Ridgwaya v Turčiji, kjer je pregledal turške vojaške utrdbe ob sovjetski meji, je turška taj¬ na policija izvedla udar na ilegalno tur¬ ško kom. stranko ter je ob tej priliki za¬ plenila ogromno kom. sabotažnega gra¬ diva in aretirala 24 tajnih vodij partije. Policijska akcija je bila istočasno izve¬ dena v Carigradu, Ankari, Izmiru in Adani. EGIPT: Naguib, dejanski diktator de¬ žele faraonov, hiti z izvajanjem progra¬ ma o razdelitvi zemlje. Nova vlada je stalno na delu. Dala je zapreti skoro vse člane nekdanjih Farukovih vlad ter so sedaj v zaporu: dva bivša predsed¬ nika, trije princi, 12 bivših ministrov in mnogo bivših Farukovih ljubljencev. Vlada je tudi izdala ukaz o ustanovitvi posebnega sodišča, ki bo te ljudi sodilo. Naguib reformira tudi egipčansko voj¬ sko ter je napovedal njeno oborožitev z najmodernejšim orožjem. V zunanji politiki napovedujejo egiptski krogi več- Razgovor . .V listu “Mysl Polska” podaja W. W. svoj razgovor z nekim visokim titov¬ skim funkcionarjem. Objavljamo ga v prevodu, komentar pa naj si napravi¬ jo bralci sami. “Moj sobesednik je nekaj nad tride¬ setleten suh Jugoslovan, po izobrazbi tehnik in precej podkovan tudi v literar¬ ni kulturi, ki je imel precej odgovoren položaj v vladi maršala Tita. Med vojno je bil partizan, pozneje je pa član ju¬ goslovanskih vlad komunistične partije. V času pred sporom med Titom in Stali¬ nom, je po nalogu kominforma obhodil celo vrsto krajev kot svetovalec v orga¬ nizacijskih zadevah komunistične par¬ tije. Danes je zelo razočaran član in si¬ cer dvakrat razočaran nad komunizmom kot mednarodnim gibanjem in nad po¬ ložajem, ki vlada v .Jugoslaviji. Okoliščine, v katerih sva se razgovar- jala, so mu dovoljevale popolno svobod¬ no izražanje in tudi njegov prirojeni živahni temperament je lahko prišel do vse veljave, da se je moj sobesednik iz¬ ražal popolnoma jasno, včasih celo trp¬ ko. Težko bi bilo reči, če je še danes komunist. Nedvomno pa je še vedno ma¬ terialist in v jedru kolektivist. Najin razgovor je trajal več ur, čeprav z ne¬ katerimi presledki. V naslednjem hočem podati glavne točke, kolikor mogoče ja¬ sne po vsebini in obliki. Takoj v začetku razgovora je Jugo¬ slovan zastavil najosnovnejše psihološko vprašanje: —Ako hočete razumeti nekoliko naše zadeve, se morate dobro zavedati tega, da je Jugoslavija to vojno izgubila. —Kako izgubila? Saj niste le ohranili starih meja, temveč ste še pridobili od italijanske strani. —Meje! meje! V tej vojni smo izgu¬ bili 3 miljone ljudi, večja mesta z Beo¬ gradom na čelu, so porušena, cele vasi z okolico so uničene in požgane, pomanj¬ kanje zvez... , —Toda dobili ste nova pristanišča: Reka, Pulj, Zadar... —Nova pristanišča. . . Škoda da niste omenili še Sušaka! Teh pristanišč ni. Česar ni bilo v njih uničeno pred voj¬ no, to so zahodni zavezniki takoj po voj¬ ni demontirali in odpeljali. Ničesar ni¬ smo dobili do te stopnje, da se danes ne izplača niti pozidati teh pristanišč. Trudimo se, da zgradimo novo prista¬ nišče na dalmatinski obali nasproti Her¬ cegovini. Tam smo tudi zgradili prvo e- lektrično progo v Jugoslaviji. Toda vem da vi vsega tega ne razumete in ne mo¬ rete razumeti, ker mi smo vojno izgubi¬ li, vi ste jo pa dobili. —Kako smo jo dobili? Ali se morda ne zavedate, da je Poljska izgubila ne¬ zavisnost? —-Nezavisnost! Nezavisnost, to je u- reditev političnih dogodkov. Politični dogodki se spremenijo, toda premog in jeklo ostane. .. —Toda... —Jaz vem, kaj pravim. Vi ste vojno dobili. Bil sem na Poljskem po vojni in ne le za nekaj dni in je nisem' le prepo¬ toval. Vi se morda niti ne zavedate, kaj je spremembe, zlasti ureditev anglo- egiptskega spora zaradi Sudana, uredi¬ tev vprašanja Sueza, za katerega je Na¬ guib izjavil, da “ga Egipt lahko sam brani”, ureditev odnosov z Izraelom in rešitev vprašanja egipčanskega položa¬ ja v obrambni organizaciji za Bližnji vzhod, ki jo snuje USA. V egipčanski notranji politiki prihaja na tehtnico tudi vprašanje kraljevine ali republike, zla¬ sti ko so socialdemokrati, kom. nastroje¬ na stranka, pričeli' z veliko gonjo za od¬ pravo kraljevine, PERZIJA: Mosadek se še vedno ni odločil za dokončni odgovor na anglo- ameriški predlog za ureditev perzijske¬ ga petrolejskega vprašanja. Na videz stoji na stališču, da je ta predlog ne¬ sprejemljiv za Perzijo, v resnici pa se izogiba' sleherni prehitri potezi v tej usodni mednarodni igri. Bivši Hitlerjev fin. strokovnjak Schacht je bil v Tehe¬ ranu, kjer mu je vlada dala na vpogled vse knjige perzijske Narodne banke. Ob odhodu iz Perzije v Nemčijo je izjavil, da je “perzijska valuta izredno moč¬ na” in da “ima Perzija dovolj zlata, da lahko izda nove bankovce”. Povedal pa je tudi Perzijcem, da ne smejo biti leni in da morajo več delati kot doslej. ZSSR: Moskovska agencija TASS je objavila da sta Moskva in Peking podpi¬ sala v Kremlju sporazum, po katerem dobi rdeča Kitajska znova v upravo čančunsko železnico, ki vodi v Dairen in Port Arthur, sovjetske vojaške sjle pa zaradi japonske nevarnosti ostanejo še nadalje v Port Arthurju. s titovcem je to, industrijski okrog nad Odro... Prvikrat v zgodovini se ta okrog naha¬ ja celotno v sredi neke države. Pred vojno je bila šlezija za Nemce mejna zemlja, namreč pred prvo svetovno voj¬ ne, potem so prišle pa še versajske me¬ je. šele za časa zadnje vojne so začeli Nemci tam graditi kombinat v velikem obsegu. Danes je to potencialno večje kot Porurje. Premog in jeklo, industrija gornje in doljne Šlezije, težka' industri¬ ja, lahka industrija, vodna mreža, pri¬ stanišče v Ščečinu.. . Mimogrede po¬ vedano: jaz bi nikdar ne rekel Stetin, namesto Ščečin, toda vi ste rekli Fiume namesto Rjeka... Ah! ako bi mi imeli kaj pododnega, ki bi bilo vsaj malo slič¬ no vašemu kombinatu nad Odro! —Vi pozabljate, da je vzhodna polo¬ vica Poljske.. . —Potoval sem pred nekaj leti po bivši vzhodni polovici Poljske. Kaj je to ? . .. Del vzhodnoevropskega neinvestiranega poljskega prostora. Med Vislo in Dnjep- rom ste bili pravzaprav izven Evrope, danes pa Ste med Bugom in Niso v Evropi, v samem srcu industrijske Ev¬ rope. Skupno s Čehi boste lahko kdaj narekovali tej Evropi svoje pogoje eko¬ nomskega sodelovanja. In še tole vam povem jasno: na Poljskem sem videl razpoloženje dobljene vojne, v Jugosla¬ viji pa vlada razpoloženje izgubljene vojne. Nismo dobili niti slov. dela Ko¬ roške, nismo dobili Trsta. Kaj torej po¬ maga partizanska legenda? —Partizanska legenda ? —I seveda... Partizanska legenda je to, kakor nam vsiljuje živeti ves naš režim. Mit novega, boljšega, socialistič¬ nega življenja se razvija. Razvija se predvsem sredi same gore. Ne mislite, da sestoji komunistična partija v Jugo¬ slaviji iz prepričanih in doktrinarno pripravljenih marksistov. —-Kaj pa jo torej sestavlja? —Partizani. —Saj partizani so vendar komuni¬ sti? —Po imenu pač.| V resnici pa je to zelo pisana družba. V partizane so šli. mladi ljudje z bojnim razpoloženjem in negativnim razmerjem do predvojne re¬ sničnosti. Sprejemali so komunizem, ne da bi proniknili v njegovo bistvo, spre¬ jemali so ga z zaupanjem do vodstva, ne zato, ker je bilo komunistično, mar¬ več le zato, ker je bilo borbeno. Po le¬ tih nevarnosti in skupno živetih ambi¬ cij, je zrastla med nami solidarnost, občutek skupne usode, pa tudi nasprot- stva do ostalega prebivalstva. Po kon¬ čanem partizanstvu je vstalo prepričan¬ je, da smo mi osvobodili Jugoslavijo in jo nekako tudi priborili. Predvsem ni¬ smo nehali biti bojno - vojaška zveza, ki hoče pridobljeno vojno metodo pola¬ goma dati tudi lastnemu prebivalstvu. Komunizem je prej klic, toda v bistvu občutek socialno- vojnega elitnega po¬ slanstva. V dnu srca je našim manj na tem ležeče, da bi se naša mladina pečala s socialističnimi kategorijami, kakor na tem, da prepeva partizanske popevke in živi tradicijo maršalovih partizanov. Ne vem ali me razumete? —Kako ne! Zdi se mi celo, da sem se v življenju že srečal s podobno politič¬ no formacijo. Edino ene stvari ne razu¬ mem: če je Tito sam resničen komu¬ nist? —Tito je bil od vseh nas najbolj pra¬ voveren marksist. Še več: bil je resničen stalinovee. Prepričan sem, da ni hotel spora z Moskvo in da je bil ta spor z njegovega stališča nesreča... Toda on je živel z nami več let partizanstvo in ni megel, da bi se ne čutil vedno bolj povezanega s svojimi ljudmi. Vedno manj je bil glasnik mednarodnega ko¬ munizma in sovjetski patriot, vedno bolj pa voditelj jugoslovanskih partizanov. Čisto nekaj drugega je boriti se za Mo¬ skvo v mednarodnih brigadah na tuji španski zemlji in drugo je voditi vojno na lastni zemlji. Oni boj veže z interna- cionalizmom, ta pa z domovino. Danes brani Tito vsako leto bolj svojo osebno pozicijo kot vodja in vedno manj se strinja s socialno doktrino. Neodvisno od njegove nujnosti ga pehajo v tem prav- cu. Le poglejte na rezultate. Gospodar¬ ski in socialni rezultati socialistične Ju¬ goslavije so zelo dvomljivi. Nasprotno po so narodno-politični rezultati veliki. Prvikrat je bila vpeljana v življenje o- snova, na kateri more obstati in se raz¬ vijati Jugoslavija. Predvojno stanje, da je vladala ena sama narodna skupina, je bila nesprejemlivo. Edini izhod za Jugoslavijo je bila federacija. Danes se¬ stoji iz šestih narodnih republik, precej dobro razmejenih. —Kaj je v Jugoslaviji šest narodno¬ sti? —Ne. Jeziki so trije: slovenski, srbo- hrvatski in macedonski; narodnosti pa je pet: slovenska, hrvatska, srbska, čr¬ nogorska in macedonska. V resnici pa se ne jemlje strogo jezikovna razdelitev na primer pri ustvarjanju posebne republi¬ ke Bosne in Hercegovine. Tu se je bolj upoštevalo namesto etnografične geo- grafično - historična osnova. Isto se je zgodilo prvič tudi v zgodovini Macedo- nije da ima lastno vlado in lastno vse¬ učilišče. Naš federalistični sistem delu¬ je. V centralni vladi so Srbi v manjšini. —Ali ima centralna vlada velik de- logrog ? —-Velik in vedno večji. Najznačilnejše je to, da so uprav Hrvati največji cen¬ tralisti. Kadar sede v Zagrebu, napada¬ jo Beograd, ko pa pridejo v Beograd, ni večjih centralistov in oblastnikov od Hr¬ vatov. Imajo v krvi birokratizem. Ju¬ goslavija je dobila meje, v katerih se lahko razvija, toda je strašno revna, u- ničena in utrujena. Nasprotno; obnavlja se malo in se gradi — z golimi rokami. —In amerikanska pomoč ? —Amerikanska pomoč. Oni nam ho- čajo pomagati do oborožitve, toda nam so potrebne mirovne investicije. Oboro¬ ževanje Jugoslavije je iaiotstvo. Jugo¬ slavija ima lahko vrednost samo kot po¬ litični zaveznik in nikoli kot vojni zavez¬ nik zahodnega sveta. —Zakaj ? Saj Jugoslovan je vendar dober vojak. —Da je dober vojak, to je resnica. Kar se tiče tega, ne more nihče dvomi¬ ti; toda ta dobri vojak se ne bo bil z Rusi, niti z njihovimi sateliti. —Zakaj ne? —Jugoslovanski vojak bi se boril go¬ tovo zelo dobro z Italijani in Nemci. Ne bo pa se bil z Rusi, Bolgari, Polja¬ ki ali Čehi. Jugoslavija je vedno gojila panslavistična čustva. Načelo slovanske solidarnosti je popolnoma obvladovalo vse partizansko gibanje. Vso vzgojo, ki je od časa vojne dobiva jugqslovanski vojak, je slovanofilska vzgoja. Slednjič je tudi korenina in podlaga federacijske enotnosti slovanska skupnost. Kajti “Jugoslavija” pomeni južna Slavija, Dedni sovražniki so vedno bili Italijani in Nemci. Kako torej hočete, da hi se ta vojak boril na strani anglosaške sku¬ pine, na strani Lahov in Nemcev proti Slovanom'? Jugoslovanska vojska kot protisovjetska vojska je brez vsake vrednosti. Jugoslavija nudi Zapadu ogromno uslugo že samo z dejstvom, da je proti Stalinu, da povzroča razpoko v vzhodnoevropskem bloku in razpoko v svetovnem komunizmu... Za slučaj vojne bc lahko nenavadno koristna, ako ji bo uspelo odbržati nevtralnost. Kot proti¬ sovjetska vojna sila pa bi se izkazala brez vsake vrednosti. Tu je moj sobesednik kar naenkrat vprašal: —Ali znate rusko? —Slabo. —Ali ni res to lep jezik? —Vsekakor bo najlepši med slovan¬ skimi jeziki. —Med slovanskimi?... To je najlep¬ ši jezik na svetu. In je začel deklamirati ruske verze.. . Novi predlogi za rešitev korejskega vprašanja Na Koreji so mirovna pogajanja u- stavljena znova do 20. septembra. Samo zvezni častniki z obeh strani si preda¬ jajo na dogovorjenem mestu spomenice, ki so večinoma komunistične obtožbe in ameriški odgovori nanje. Na bojišču se je na enem mestu nadaljevala huda bit¬ ka med komunisti in Amerikanci ter so eni in drugi imeli težke izgube. Povelj¬ stvo meni, da so komunisti poskušali sprožiti splošno ofenzivo, ki pa je pro¬ padla. Ameriško letalstvo nadaljuje z bombardiranjem kom. postojank ter je spet odvrglo veliko število najtežjih bomb na nekatera oporišča tik ob korej- sko-mandžurski meji, na reki Yalu. V ZN pa je najprej Eden, sedaj pa zla¬ sti tajnik ZN Trygve Lie, sprožil mož¬ nost prenosa korejskih mirovnih razgo¬ vorov v okrilje ZN. Vso akcijo je pod¬ prla meksiška delegacija, ki. je tudi pre¬ vzela iniciativo, ko je že predložila re¬ šitev korejskega vprašanja takole: 1. Ujetnike, ki se nočejo vrniti domov, naj sprejmejo članice ZN in jih naselijo; 2. Vlade teh dežel morajo zagotoviti vsem novim korejskim naseljencem prosto vr¬ nitev na Korejo, ko se bodo tam razme¬ re uredile. Delegacija rdečih znanstvenikov iz Anglije, Švedske, Francije, Italije, Bra¬ zilije in ZSSR, ki je pred meseci odpo¬ tovala ra Kitajsko na proučevanje kitaj¬ skih obtožb, da Amerikanci vodijo bak¬ teriološko vojno, pa da je ugotovila, da “obtožbe odgovarjajo resnici”. ARGENTINA Senat je določil svojeg-a predsedni¬ ka kontraadmirala Teisaire-ja da vrši posle predsednika republike za slučaj, če predsednik republike gene¬ ral Peron iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogel izvrševati svojih predsed¬ niških funkcij. Kakor znano je iz¬ voljeni podpredsednik republike dr. Quijano kmalu po novemberskih vo¬ litvah umrl. Argentina je imela pa najnovejših statističnih podatkih ob koncu apri¬ la t. 1. nad 18 milijonov prebivalcev. Od tega števila jih je bilo v Argen¬ tini rojenih 15.200.000, v inozemstvu pa 2,800.000. Prestolnica Buenos Ai¬ res je imela na dan 31. maja t. 1. 3.373.000 duš. Porok pa je bilo v apri¬ lu mesecu 12.092. Od tega števila je bila na Ognjeni zemlji samo ena. Huda suša zadnjih dveh let močno vpliva še sedaj na argentinski izvoz. Tako je Argentina po stat. podatkih za junij izvozila v tem mesecu blaga samo za vrednost 304 milijone pe¬ sov, v istem času pa je uvozila raz¬ nega blaga za vrednost 645 milijo¬ nov pesos. Aerolineas Argentinas so vzposta¬ vile- redno letalsko zvezo s provinci- jama La Rioja in Catamarca. V Čampo Duran v Salti so odkrili petrolejski vrelec, ki daje dnevno 250.000 litrov petroleja in 750.000 kub. metr. plina. Ministrstvo za zunanjo trgovino je sporočilo, da bo Argentina to leto iz¬ vozila 710 ton riža in 500 ton suro¬ vega masla. Finančni odbor poslanske zbornice je dokončal razpravo o proračunskem osnutku za leti 1953 in 1954. Prora¬ čunska debata v sami poslanski zbor¬ nici se bo pa začela 25 t. m. Ministrstvo za industrijo in trgovi¬ no je objavilo sporočilo, da bodo čas¬ niki radi izdelave časnikarskega pa¬ pirja tudi doma v bodoče lahko dobi¬ li večje količine papirja za svoje iz¬ daje. Poslanska zbornica je sprejela za¬ kon, po katerem se prenese sklad za postavitev spomenika Descamisado na odbor za postavitev spomenika Evi Peron. Odprto pismo ameriških Slovencev fifovemu poslaniku v Washingfonu Vrhniška farna cerkev sv. Pavla praznuje letos 100 letnico svoje posve¬ titve. Na prošnjo tam. župnika so vrhniški rojaki, am. državljani na poziv, ki je bil objavljen v Ameriški domovini, zbrali potrebna sredstva ter so kupili in odposlali župniku na Vrhniko 3.000 po¬ dobic sv. Pavla, 2.000 podobic žalostne Matere božje, tri cerkvene prte in 6 ob¬ lek za ministrante. Komunistične carinske oblasti so to pošiljko ob njenem prihodu v domovino zaplenile. Kot razlog so navedle, da je to “propagandno gradivo proti režimu”. Vrhniški rojaki, ki so gornje stvari kupili, so radi tega naslovili na Titove¬ ga poslanika v USA odprto pismo in ga objavili v Am. Domovini. V njem med drugim pravijo, da se 143 slov. Arneri- kancev, ki so darovali sredstva za te na¬ mene ne peča s politiko. Med darovalci da so tudi pristaši Titovega režima, ki ne da ne verjamejo, da se je moglo kaj takega zgoditi. Zato ga naprošajo, da nujno posreduje v Beogradu, da se za¬ plenjene stvari izroče farni cerkvi na Vrhniki, ker je vse to čisto verskega in ne političnega značaja, če pa bi jug. ob¬ lasti vstrajale na zaplembi poslanih stvari, potem bi bil akt zaplembe jasno politični akt in bodo morali zaprositi za posredovanje ameriške oblasti, da se take stvari ne bi več dogajale. Za odgovor ga prosijo preko Ameri¬ ške Domovine. Pusanska policija je v južni Kore¬ ji odkrila močno razvito kom. vohunsko organizacijo, ki jo je vodilo 14 moških in 14 žensk. Vseh 28 vohunov se je bi¬ lo pred več kot enim letom predalo kot severnokorejski vojaki južnim Korejcem na bojišču, ter so jih pozneje izpustili iz ujetniških taborišč po njihovi želji, ker da so se hoteli za stalno naseliti v južni Koreji kot protikomunisti. Or¬ ganizacija je imela svoje mreže razple¬ tene tudi med člane ameriške delegaci¬ je v Panmunjonu ter so istočasno areti¬ rali več tipkaric in stenografov te dele¬ gacije. ! Buenos Aires, 18. IX. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stecn 3. h&bice vz &Coi>eiiije^ "Kdo je odgovoren za takšno vzgojo?” Pod tem naslovom popisuje neki D. Vresnik v ‘^Ljubljanskem Poročevalcu” naslednji dogodek iz Litije: ‘‘V nedeljo zvečer me je pot mimogre¬ de zanesla v Litijo. Na Stavbah, delav¬ skem naselju litijske predilnice, je mo¬ jo pozornost vzbudil tale dogodek: Neki ■ 17-letni fant, po imenu Mula- vee, kakor sem pozneje zvedel, je v par¬ ku pred delavskimi hišami uprizarjal pravo vojno vihro. Bil je videz, kot da je nekdo po nesreči izpustil iz cirkuške kletka pobesnelo opico. Fant je kričal na vse grlo, preklinjal in udarjal s pestmi po nekih vežnih vratih, da je-spravil na noge domala vse delavske družine. Nato je v jurišu vdrl v stanovanje priletnega tekstilnega mojstra šulerja. Totalno pi¬ jan je razgrajal kakor obseden in pričel izzivati. Med ženskami, ki. so se zbrale v , gruči ra “bojnem” pozorišču, se je kmalu znašla tudi fantova mati. Priča¬ kovati je bilo, da bo sedaj sinovemu po¬ balinstvu napočil konec. Toda ni bilo ta¬ ko. Muiavčeva v kričanju kar ni hotela zaostajati za svojim sinom. Namesto, da bi fanta ukrotila, mu je priskočila na pomoč z dokaj zbranim registrom klet¬ vic in psovk, ki jih je težko ponoviti. Ko ' so se ženske pritoževale, da je njen sin' hudo prestrašil šularjevo hčerko, ko je vdiral v stanovanje, je Muiavčeva krep¬ ko skočila v obrambo svojega sina in dejala: “Pravi hudič je, če se en pankrt ustraši! ” Tako je fant nemoteno stresel ves svoj pisani besedni zaklad in se naposled odgugal novim litrom in novim dogo¬ divščinam naproti. Po bežnih podatkih, ki so mi bili na razpolago sem ugotovil, da takih Mu- lavcev v Litiji ni malo in da je žal tu¬ di nekaj takih žena, ki imajo do vzgoje ' svojih otrok tak odnos kakor Muiavčeva. Zaradi tega postavljam vprašanje, kdo je odgovoren za pravilno domačo in kul¬ turno vzgojo mladine ? Ali ljudje v litij¬ skih gostinskih podjetjih res ne znajo ničesar ukreniti, ali pa se v to vprašanje sploh ne poglabljajo? Ali je bilo pravil¬ no, da so litijski gasilci dovolili številni mladini, da se je na zadnji veselici za¬ držala do poznih ur na veseličnem pro¬ storu? Mulavčevc razgrajanje je bilo prav proizvod te veselice. Po mojem mnenju so za delo opisane litijske mla¬ dine odgovorni predvsem starši, nič manj pa mladinska, ženska in ostale množične organizacije. Mislim pa, da bi lahko tudi predilniški sindikat in mladin¬ ska organizacija postavila na dnevni red vprašanje moralnega življenja tovarni¬ ške mladine. Nedvomno je, da so pogoji, da se v Litiji vzgoja mladine izboljša. V prime- rih, ko pa vzgojna sredstva odpovedo, se je le treba pri nekaterih družinah, ki ne le, da kvarijo lastne otroke, ampak škod¬ ljivo vplivajo tudi na okoliš, zateči k ostrejšim ukrepom. Prav gotovo je, da socialistična država ne more dovoliti, da bi neuka mladina po krivdi staršev za- padala v pijančevanje, nemoralno živ¬ ljenje in. druge avanture”. Tako kom. list. Mi pa pravimo: Ne samo po krivdi takih staršev, ki se za vzgojo svojih otrok ne brigajo, ampak in pred vsem po krivdi komunistične diktature: ali kakor pisec sramežljivo navaja, “socialistične države”, je del slo¬ venske mladine tak, kakor opisuje gor¬ nji pisec “litijskega junaka”. Zato bo ta¬ ko mladino lahko zopet spravil na pravo pot samo svoboden demokratski režim s krščanskim družabnim redom, ko bo po¬ metel najprej z leglom vsega zla — s komunizmom. Umrli so. V Ljubljani: Karlo Lavrin, u. lužb. podjetja. “Vino Ljubljana”, Bru¬ no Bizovičar, uslužb. Litostroja (utonil v Savi), Ivan Bartol, Andrej Lenarčič, žel. uslužbenec, Marko Lavrič (se smrtno ponesrečil), Ivan Demšar, Lud¬ vik Januš, Terezija Korže, Amalija Fue- rer, Franc Bajt, Janez Brcar Ferdinand Javoršek, kurjač v p. in Karel Zubalič, v. stražnik v p. v Rožni dolini, Rudolf Bradač na Jesenicah, Marija Hafner, g-ostilničarka v Škofji loki, Elizabeta Flašman, gospodinja v Mengšu, Jože Kosem v Mirni, Ljudmila Glinšek, roj. Lilek, učiteljica v p. v Rogaški Slatini, Tomaž Mazi na Velikih Blokah, Pepca Medvešček, roj. Jordan v Novem mestu in Jože Klemenčič, uslužb. pri Narodni banki v Kranju. Nestorja slovenskih kiparjev Ivana Zajca in pisatelja Ivana Zorca, o smrti katerih smo poročali v eni prejšnjih številk, so pokopali pri Sv. Križu v Ljub¬ ljani. V Ljubljani je umrl v starosti 92 let starosta slovenskih učiteljev Jakob Fur¬ lan. Po končanem- učiteljišču je bil na¬ stavljen za učitelja v Ljubljani in ga štejeta dve ljubljanski generaciji za svojega vzgojitelja. Bil je izvrsten me¬ todik, mnogo se je udejstvoval tudi v telovadbi ter je bil_velik prijatelj narave in planin. Kočevski proračun za tekoče leto do¬ sega 110 milijonov din. Proračuni ob¬ činskih odborov v tem okraju pa znaša¬ jo skupno 17,218.000 din. Za obnovo vo¬ dovoda in tlakovanje cest je predvidenih 18 milijonov din, za obnovo zgradb in šol v okraju pa 5 milijonov din, za prosve¬ to in kulturo je v proračunu postavka 30,478.000 din, za socialno zaščito 18,1.79.000, za zdravstvo pa 25,801.000 din, Listi poročajo, da bodo “levji delež dohodkov boda dali delavci v obliki 833 milijonov din družbenega prispevka, od katerega odpade na okrajni proračun 58,306.000 din”. V Idriji so odprli tudi višjo gimnazi¬ jo. Doslej je bila v tem mestu samo nižja gimnazija. V Tolminu in okolici je umrljivost za tuberkulozo — kakor se to čudno sliši —• od vseh slovenskih krajev največja. Radi tega je prišla v te kraje skupina zdravnikov iz Golnika, ki rentgensko pregleduje vse prebivalstvo. Lažje pri¬ mere obolelosti za tuberkulozo bodo zdravili kar doma, težje pa v zdravilišču na Golniku. Tako znajo gospodariti komunisti. Poleg komunističnih zadrug-kolhozov, ki so v veliki večini defieitne, “Ljubljan¬ ski Poročevalec” navaja poročila o po¬ slovanju “akumulativnih gostinskih pod¬ jetij” v Sloveniji v prvih štirih mesecih let. leta. Taka podjetja so do konca apiila letos izkazala 48,600.000 din izgu¬ be. Samo na Bledu so imela taka pod¬ jetja izgube skoraj 8 milijonov, v Roga¬ ški Slatini pa 5,390.000. V istem času je imela Emona v Ljubljani izgube 2.370.000, Nebotičnik 1,420.000, Rio 1.160.000. V Mariboru znaša izguba teh podjetij nad 6 milijonov, v Postojni sko- ro 2 milijona. Samo Jamska restavracija ima tam 1,300.000 čiste izgube, če tem izgubam prištejemo še izgube “delavsko- uslužbenskih restavracij”, potem zna¬ ša “celotne evidentirana izguba gostin¬ stva v Sloveniji za štiri mesece t. 1. nad 57 milijonov dinarjev”. Pred vojno so bila vsa ta podjetja visoko aktivna ir, so prinašala lastnikom krasne dohodke in dobičke, pod komunističnimi gospo¬ darji pa se pogrezajo v milijonske dol¬ gove, ki jih mora seveda kriti ljud¬ stvo samo z novimi davki. Ob zadnjem obisku, avstrijskega zun. ministra v Jugoslaviji je bila podpisana tudi pogodba, ki ureja vprašanje dvo¬ lastnikov ob jugoslov.-avstrijski meji. Komunisti so kot znano, zaplenili v Ju¬ goslaviji vso zemljo avstrijskih posest¬ nikov. Po zadnji pogodbi bodo zemljo sedaj vrnili vsem tistim dvolastnikom v Avstriji, ki zemljo obdelujejo in od nje žive in to v mejah površinskega maksi¬ muma, ki je določen v LR Sloveniji. V Ljubljani so nedavno ustanovili Trgovinsko zbornico za Slovenijo. Za predsednika je bil določen Stane Cunder, v odboru pa so: ligo Lojze (Celje), Steblovnik (Mari¬ bor), Dermastja Marjan (Ljubljana), Zagoričnik Stane (Celje), Novak Fran¬ jo (Ljubljana), Aleš Jože (Kranj), Ku¬ ralt Jože (Kranj), Valič (Ljub.), inže¬ nir Tržan (Ruše), Gregel Ivan (Breži¬ ce), Uranjek Ivan (Celje), Tomažič Ivan (Ptuj), žagar Zoran (Ljubljana), Bo- bovnik Miško (Žalec), šefic Pavle. (Ljubljana) in Prešeren Mirko (Ljub¬ ljana). Za glavnega tajnika zbornice je bil določen Zvone Teržan. Odbor je dobil tudi pooblastilo za u- stanovitev več odsekov. Med temi je tu- dr odsek “za obnovitev ljubljanskega ve¬ lesejma”. Tako so komunisti po vseh dosedanjih letih svojega eksperimenti¬ ranja z gospodarstvom m trgovino mo¬ rali seči deleč nazaj v “reakciorno dobo” predvojne Slovenije in poklicati v živ¬ ljenje ustanovo, ki so jo Slovenci že imeli. Prav tako bodo začeli sedaj tudi s pripravami za obnovitev Ljubljanske¬ ga velesejma, ki je pred vojno sloves slov. industrijskih izdelkov širil globoko v inozemstvo. In za vse to komunistično razdejanje v slovenskem gospodarstvu so komunistični priskledniki še “z odo¬ bravanjem sprejeli resolucijo Centralne¬ mu komiteju KPS!” Društvo slovenskih upodabljajočih u- metnikov je za “dan vstaje” 22 julija priredilo razstavo “slikarjev — partiza¬ nov med narodno-osvobodilno vojno”. Na razstavi so bili zastopani s svojimi deli Božidar jakae, France Mihelič, Ni¬ kolaj Pirnat, Dore Klemenčič-Maj. Vito Globočnik, Alenka Gerlovič, Drago in Nande Vidmar, Ive Šubic, France Slana, Lojze Lavrič, Janez Vidic, Ivan Seljak čopič in Ivan Jordan. Od omenjenih slikarjev — partizanov je Božidar Jakac znan tudi po svojem portretu biv. kralja Petra II. Slovenci v Argentini Muenmi Aires ŠPORTNI DAN S.D.O. IN S.F.Z. V nedeljo, 14. septembra t. 1. popoldne je Pristava zopet oživela. Za ta dan sta imela napovedano športno prireditev S.D.O. in SS.F.Z. Vabilu obeh slov. mladinskih organi¬ zacij se je odzvalo zelo lepo število Slo¬ vencev, ki so prihiteli r.a društveno Pri¬ stavo kljub slabemu vremenu. Mladina se dežja ni ustrašila in je izvedla vse točke, katere je bilo sploh mogoče. Tako so se fantje pomerili v teku, me¬ tu diska in v odbojki. . . V teku na 100 m so sodelovali: Fr. Miklavc, A. Magister, D. Havelka, Fr. Gerkman, J. Kržišnik in Lovre Tomažin. Idejna smer tržaške “Stvarnosti” Prva številka te revije je izšla po da¬ tumu na platnicah decembra 1950, šesta, ki zaključuje prvi letnik, pa nosi datum dec. 1951 — febr. 1952. Vnaprej bo izha¬ jala periodično v obliki zbornika. V podnaslovu beremo, da je “neodvi¬ sna slovenska revija”. “Uvodna beseda” v prvi številki začenja, da se je že dolgo čutila potreba po reviji,” ki bi obravna¬ vala vprašanja današnje slovenske stvar¬ nosti nepristransko in brez ozira na le¬ vo in desno. Revija bo pomagala rešiti (današnjo) duhovno krizo v slovenskem človeku in ga osvoboditi političnih kom¬ pleksov ter ga iztrgati iz današnje du¬ hovne osamelosti”. Obračunavala pa bo zlasti s slovensko preteklostjo. “Uvodna beseda” napoveduje to s tem — le dol¬ gim stavkom: “Predvsem bi radi vnesli stvarnost v presojo in vrednotenje vse¬ ga današnjega dogajanja, pa tudi naše preteklosti, da pomagamo obračunati z raznimi zlaganimi miti in romantičnimi pojmovanji, ki jih vlečemo s seboj iz preteklosti kot nestvarni miselni balast, med tem, ko ne najdemo v njih pri ob¬ jektivni analizi drugega, kakor izposoje¬ ne nestvarne predstave, ki so jih gene¬ racije pred nami oblikovale pod vplivom ideološkega arzenala nemškega meščan¬ stva in jih prikrojile ter pobarvale za svojo rabo, današnja generacija pa jih je z vso našo duhovno dedščino vred pre¬ vzela od njih in jih zaradi nekakšne pie¬ tete re upa podvreči kritiki, četudi ne. ve več kaj početi z njimi”. Dolg je ta stavek, a jasen ni. Je pa značilen za sta¬ lišče nove revije. “Krive predstave naše [ preteklosti so vzrok, da ne moremo pra¬ vilno in stvarno presojati sedanjega 1 razvoja in našega položaja v svetu niti danes”. Te napačne predstave hoče re¬ vija razkrinkavati. V letih komunistične revolucije pri nas, ko se je komunističnemu nasilju nujno uprla protikomunistična obram¬ ba, so se pri nas pojavili ljudje, ki so zviška zrli na oboje. Niso zagovarjali komunističnega nasilja, nikakor ne, to¬ da bolj so obsojali protikomunistični cdpor. “Brat mori brata”. Na podoben način zviška hoče soditi omenjena revi¬ ja. Beri, postavim, članek Franca Jeze Sodobna slovenska problematika ali IJajdr.ikov Pregled povojnega slov. slov¬ stva. Obsoja nasilje zlasti nad literarnim delovanjem, ki je v Sloveniji, obsoja pa tudi slovensko emigracijo, ki ji lebdi pred očmi slovenska domovina pred ko¬ munistično revolucijo. Nasilje je eno izmed lastnosti komu¬ nizma, ne pa njegovo bistvo. Revija, ki bi hotela biti stvarna, bi morala pogle¬ dati v obraz stvarnosti našega časa; zsvzeti bi morala stališče do bistva ko¬ munizma. Samo hrepenenje po svobodi ni zadostno za današnjo stvarnost. Največjo nesrečo našega naroda je povzročil komunizem. Ni vzklil iz naših razmer, marveč je bil od drugod impor- tiran. V naši preteklosti je bilo mar¬ sikaj napačno, to je res; a vendar ta preteklost ni vzrok naše nesreče, le pot je olajšala komunizmu. Nič nimamo proti temu, da bi kedo objektivno anali¬ ziral našo preteklost; prav koristna bi bila taka analiza, toda bistveno ne bo spremenila sodbe o naši stvarnosti, ki jo ima velika večina slovenskih protikomu¬ nističnih ljudi. Kakšen je odnos Stvarnosti do komu¬ nizma je razvidno iz ocene pesniške zbirke “Črna maša”, katero citiramo do¬ besedno:. “. . .“Črna maša” Jeremije - Kalina,.. . je en sam bolestni krik človeške groze, . . . obenem pa zrcali takšno tragično ob¬ čutje in fanatizem, da človeka naravnost pretrese. V tej pesnitvi je vkljub ra¬ zumljivi bolečini nekaj nenaravno bo¬ lestnega in krčevitega. Pesnikova do- mišljiva je kar perverzna v nizanju strašnih slik umorov, razpadanja mrt¬ vecev in njih strahotnih senc, ki vstaja¬ jo iz grobov. Tako strahotnih vizij mno¬ žične smrti in posmrtnega telesnega gnitja ne najdemo več v slovenski in morda niti v slovanski' literaturi”. Tako meni pisec V. Hajdnik v svojem pregledu slovenskega slovstva, ki ga je napisal v 2/3. številki ‘Stvarnosti”. 'Pesnik, ki podaja komaj drobec gorja, : ki so ga povzročili komunisti, je “v svo- ; ji domišljivi kar perverzen.” in tako l najbrž niso perverzni tisti, ki so doma ; te umore in gnitje povzročili. Poleg te¬ ga pa pravi V. Hajdnik da je vse to le plod “domišljije”. In komunistična revo¬ lucija je poklala doma nad 100.000 'Slo¬ vencev in to proglaša Hajdnik za do¬ mišljijo. Idejno smer tržaške “Stvranosti” ni stvarna in ni jasna. Ali pa je jasna v smer, v katero si izdajatelji jasnosti ne zeli je. Prvi je prispel na cilj Lovre Tomažin, drugi pa Gerkman. V teku na progi 400 m sta poleg že omenjenih nastopila še T. Bidovec in Fr. Zupanc. Tudi tu je prvo mesto za¬ sedel Lovre Tomažin, na drugo mesto se je povzpel F. Zupanc. Na progi 1.500 m so pa tekli: Jernej Tomažin, C. Vodnik, A. Avguštin, D. šuštevšič, štefe in Gnezda. Prvi je pri¬ tekel na cilj Jernej Tomažin. Sledili so meti diska in krogle. V me¬ tu diska si je priboril prvo mesto Jožei Trpin, drugo mesto je pa zasedel S. Smo¬ le; v metu krogle je pa odnesel prven¬ stvo M. Magister. Poleg' imenovanih so metali disk in kroglo še A. Magister, L. Debevec, Fr. Košnik in T. Urbaničič. Pri skokih v višino si je priboril prvo mesto Jože Prijatelj, drugi je bil Gerk¬ man, tretje in četrto mesto sta pa za¬ sedla Košnik in Havelka. V odbojki so rdeči nastopili proti ze¬ lenim jih tudi premagali z rezultatom 2:0. Obe moštvi sta pokazali razgibano in premišljeno igro. Moštvo rdečih so sestavljali: J. Pyjatelj, Miklič, Moko- relj, Rodina, Benegalija in Jerman; za zelene so pa igrali Martelanc, A. Magi¬ ster, M. Smersu, Celestina, Senovršnik in J. Hren. Da bi mladina navdušeno občinstvo odškodovala za izpadle točke so odboj- kaši odigrali (še eno igro. To pot je igrala trojka Celestina-Miklič-A. Magi¬ ster proti trojki J. Prijatelj-Rodina-Mo- korelj. Igra je bila živahna in je traja¬ la do mraka. Radi deževja seveda z razstavo dekli¬ ških ročnih del na prostem ni bilo nič. Odpadel je tudi telovadni nastop naših mladih telovadcev, ki jih neumorno va¬ di g. čop. Za nastop so se pripravili z vajami na drogu in krogih. Prav tako ni bilo mogoče izvesti prostih vaj de¬ klet. Tekme sta lepo sodila gg. France Šturm in Jože Rus in sta vstrajala do konca, čeprav vsa premočena. Poklonitev katoliških izseljencev kardinalu Cepelin Katoliški izseljenci vseh narodno¬ sti v Argentini se bodo poklonili buenosaireškemu nadškofu, prima-, su Argentine, kardinalu Copellu ob njegovi zlati maši v nedeljo, 21. sep¬ tembra ob 11. uri dopoldne, ko bo v katedrali na Plaza de Mayo sv. maša s petjem. Po sv. maši bo pozdrav kardinala Copella na dvorišču nadškofijske palače. Tu bo kardinala pozdravil v imenu vseh kat. izseljencev v Ar¬ gentini P. Albin Menza, zastopnik Mednarodnega katoliškega odbora za izseljence. Slovenci, pridružimo se tudi mi drugim narodom in se gotovo udele¬ žimo te slovesnosti v počastitev zla- tomašniškega jubileja primasa Ar¬ gentine. VSE NAROČNIKE našega lista, ki še nimajo porav¬ nane letošnje naročnine, prosi¬ mo, da jo čim prej plačajo. Upra¬ va mora sproti plačevati list v tiskarni, naročniki pa le preradi odlagajo plačilo za konec, leta ali pozneje. Prosimo, ne delajte težav upra¬ vi lista z odlaganjem plačila na¬ ročnine. Naročnina je za vse leto 60 Pesov, pri polletnem plače¬ vanju 34 Pesov za pol leta in pri četrtletnem plačevanju 18 Pesov za četrt leta. Uprava Svobodne Slovenije Nedeljski nastop naše mladine je po¬ kazal, da je med njo veliko zanimanje za šport, toda čuti se pomanjkanje red¬ nega treninga. Kakor pa čujemo, name¬ rava SFZ tudi temu odpomoči in bo v prihodnjem letu poskrbela za strokov¬ njake, ki bodo vadili fante v športnih disciplinah. Nedeljski športni dan je brez dvoma kljub slabemu vremenu uspel. To je za¬ sluga članic in članov S.D.O. in S.F.Z., predsednikov obeh organizacij gdč. Ka¬ tice Kovačeve in g. J. Langusa, šport¬ nih in prosvetnih referentov obeh orga¬ nizacij ter gg. čopa, Šturma in Rusa in ge Čopove, ki je skrbno nadzirala in vo¬ dila delo deklet v kuhinji na “Pristavi”. Raspoloženje mladine je bilo veselo, pa tudi odrasli so bili zadovoljni. Proti ve¬ čeru, ko so obmolknile gramofonske plošče, se je začelo z vseh strani ogla¬ šati ubrano petje. Nekaj “Gallusovih” pevcev je zapelo več narodnih pesmi tu¬ di po zvočniku, “Jazz-Harmony” iz Ca- rapachaya je pa zaigral dve okrogli, da nismo pozabili, da smo v Ameriki. OSEBNE NOVICE -J- BLAŽ KOGOJ Dne 10. septembra 1952 je umrl go¬ spod Blaž Kogoj. Bolehal je že dalj ča¬ sa na težki bolezni. Trpljenje je prena¬ šal z velikim potrpljenjem in vdanostjo. Pokopali so ga 11. septembra t. 1. na po¬ kopališču Chacarita. Pokojnik je bil do¬ ma iz Podgore pri Gorici in je po zadnji vojski prišel v Argentino, kjer je že po¬ prej imel sina in hčerko. Umrl je v sta¬ rosti 79 let. N. v. m. p.! Poroka: V nedeljo, 14. septembra t. 1. sta stopila pred oltar v Merlo g. Jože Kočevar in gdč. Majda Markež-eva. Mla¬ di par je poročil g. Janez Kalan. Iskre¬ no čestitamo ter ženinu in nevesti ob vstopu v novo življenje želimo obilo božjega blagoslova in sreče! Lmmms Preteklo nedeljo je imela farno žeg- nanje župnija Santo Cristo v Villa Ob- rero v Lanusu E. Ob tej priliki je pel pri veliki maši slovenski pevski zbor iz 'La- nusa pod vodstvom g. Mirka Špacapa¬ na Vodopivčevo latinsko mašo in žel za ubrano petje vsestransko priznanje. Po končani maši so bili vsi pevci po¬ vabljeni na asado v dom Društva Slo¬ venska krajina. SIL® VENSKI ODER V ARGENTINI priredi v soboto 20. in v nedeljo 21. septembra 1952, obakrat ob 18.30, v cerkveni dvorani v Ciudadeli veseloigro "CVIČEK ZA PEČJO" v režiji g. Jožeta Urha Ker je število vstopnic zelo omejeno, se odločite pravočasno! Kupi¬ te jih v predprodaji na Alvarado 350, RAMOS MEJIA, T. E. 658-0827 Stran 4 . V SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 18. IX. 1952 Opombe k letošnji cafedralski smučarski sezoni Slovenski smučarji povabljeni v Čile Bariloče, 8 septembra. Daši je Ski hotel blestel kot običajno ob priliki tradicionalnega plesa Cluba Andino, čeprav so kot vedno zveneli or¬ kestri in se bliskali žarometi ob raz¬ deljevanju pokalov in trofej, vendar je treba priznati, da letošnja smuška se¬ zona vsaj po zunanjem lesku ni do¬ segla prejšnjih. Predvsem je pomanj¬ kanje snega ves julij oviralo trening. Potem smo pogrešali tuje udeležence, ki so navadno dajali tekmam Argentinske smučarske zveze poseben povdarek. Kljub tem neprilikam so s športnega stališča rezultati zadovoljivi. Vse tekme, tako v alpskih disciplinah kot v teku, so dosegle dostojno višino. Muhasto vreme se je avgusta popravilo in štiri preiskuš- nje: veleslalom, slalom, smuk in tek so se izvedle v ugodnih snežnih prilikah: pršič ali spomladanski sneg in sončni, topli, zimski dnevi. Strokovnjak bi tudi ugotovil, da so posamezne proge vodile po dokaj težkem terenu. Gledalci smo po¬ sebno občudovali strmi slalom, ki ga je sestavljalo 42 spretno postavljenih, vratc. Norveškemu trenerju Eriku Ovru- mu je treba izreči za začrtanje tega sla¬ loma prav tako priznanje, kot tekmoval¬ cem, ki so se morali spretno presmuka- ti mimo celega gozda palic. Dnevno časopisje (n. pr. Freie Presse) je objavilo tehnične rezultate tekem. O smuškem teku, v katerem so se sloven¬ ski fantje najbolje odrezali, smo v “Svo¬ bodni Sloveniji” že poročali. Celotne liste so tudi v uredništvu lista in pri Slovenskem planinskem društvu na raz¬ polago vsakomur, ki ga zanimajo. Tu bom dodal le nakaj opomb. V alpskih disciplinah so se seveda od¬ likovali udeleženci zimske olimpiade v Oslu. Predstavnik buenosaireškega Uni¬ verzitetnega kluba, Carlos Eiras je od¬ nesel prvo mesto v veleslalomu in smu¬ ku z nekaj desetinkami sekunde pred Bariločanom Pablom Rosenkjarom. Sled¬ nji je nadmočno zmagal v slalomu in od¬ nesel tako ne le naslov “Smučarskega prvaka Argentine” (kombinacija smuka in slaloma), temveč je tudi potrdil naše naziranje, da je trenutno najsposobnejši zastopnik alpskih disciplin v Argentini Sms efusto Zanimivo predavanje smo imeli pre¬ teklo nedeljo v cerkveni dvorani. Kra¬ jevni odbor Društva Slovencev nam je zopet. pripravil lepo prireditev. Predsed¬ nik kraj. odbora Društva Slovencev g. dr. Šimenc je začel zborovanje • in po¬ zdravil vse navzoče, katerih je bilo nad 70. G. Rudolf Smersu je imel nato pre¬ davanje, v katerem je orisal glavne pro¬ bleme naših izseljencev. Dotaknil se je mladinskega vprašanja, vprašanja na¬ ših prireditev in našega tiska ter gospo¬ darskega in soc. problema. Po preda¬ vanju je bila živahna debata. G. dr. Ši¬ menc je ob zaključku zborovanja napo¬ vedal za nedeljo 26. oktobra spominsko proslavo slov. narodnega praznika 29. oktobra ob isti uri in v istih prostorih v San Justo. in verjetno v vsej južni Ameriki. Njego¬ va zmaga'v veleslalomu Cluba Andino je to dejstvo še podčrtala. (Druge tekme kluba se sploh niso izvedle). Dobro so se plasirali znani tekmovalci kot Bena- videz, De Pellegrin (Bariloche) in Luis De Ridder (CUBA), medtem ko nekdanji “campeon” Otto Jung radi bolezni ni nastopil. Največji uspeh beleži nedvom¬ no mladi Clemente Telechea, ki je v sla¬ lomu osvojil drugo mesto in se je tudi v ostalih dveh tekmah vrinil med “olim¬ pijce”. Dinko to leto ni povsem zado¬ voljil. Čeprav še vedno povsod figurira v zgornji polovici tabele, se je slabše odrezal kot lani, ko se je smatral v sla¬ lomu za najresnejšega konkurenta Pabla Rosenkjara. Med damami se kot poseben pogodek označuje dejstvo, da je začela zahajati zvezda Ane Marije Dellai, ki je štiri se¬ zone suvereno vladala na catedralskih smučiščih. Res je tudi letos odnesla vse tri prvenstvene pokale. Toda v smuku je Ginette Mayon (CAS) samo za 7/10” zaostala za njo in tudi sicer so nekate¬ ra mlajša dekleta kot Hadwig Lantsch- ner in Elsa Tinner pokazale, da ji bodo kmalu kos. Relativen neuspeh, ki ga je Ana Marija doživela na Norveš¬ kem, je s tem našel svojo potrditev na catedralskih belih poljanah. Skoki se tudi letos niso mogli izvesti, kajti velika skakalnica, ki smo jo pred leti s tako vnemo gradili, je že drugo zi¬ mo brez snega. Za zaključek FASA- inega prvenstva se je improvizirala majhna skakalnica na vrhu gore. V pri¬ jateljski konkurenci — kot tekma verjet¬ no ta dogodek ne bo priznan — je dose¬ gel najdaljše skoke Dinko Bertoncelj, sledili so Luis De Ridder, Benavidez, Razinger, Jerman in še nekateri drugi. V različnih tekmah nižjih kategorij smo Slovenci večkrat prišli do veljave. V veleslalomu novincev je bil Andrej Kukoviča tretji, Blaž Razinger pa enaj¬ sti (radi padca). Za to tekmo se je pri¬ javilo skoraj trideset tekmovalcev. Ra¬ zinger se je plasiral kot šesti v velesla¬ lomu Cluba Andino v drugi kategoriji (med 25 tekmovalci). Ne smem pozabi¬ ti tudi otroške smučarske šole, ki jo vo¬ di g. Hernandez in kjer se vzgaja bodo¬ či naraščaj. V vzpodbudo mladini se pri¬ rejajo za šolarje posebne tekme in naši mali zastopnici Mojca in Alenka Grzetič sta odnesli vsaka svoje darilce. September na Catedralu ne obeta več dosti. Sneg je slab in naglo kopni Bari- loški tekmovalci gredo v goste v Men- dozo in Čile. Z največjim veseljem poro¬ čam, da so po štirih letih naši tekači dobili zasluženo priznanje: povabljeni so, da zastopajo bariloški Club Andino na čilskem prvenstvu v Farrellones pri Santiagu. Jerman, Flere in Kukavica odpotujejo jutri, 9 septembra, v sosednjo republiko. Na pot jim želimo vso srečo! VA. Naročajte In širile Svobodno Slovenijo SLOVENCI PO SVETU USA Vse naročnike v USA prosimo, da po¬ ravnajo naročnino. Naročnina je za po¬ šiljanje lista z navadno pošto letno 6 dolarjev, za pošiljanje z avionsko pošto pa 8 dolarjev. Prav lepo prosimo, da bi prispevali kak dolar tudi za tiskovni sklad. Letošnjo, kakor tudi zaostalo na¬ ročnino, pošljite za račun Svobodne Slo¬ venije na naslov: Leauge of C.S.A. 238 E. 19th Street, New York 3, N. Y. Marsikdo še ne re... ...da je poljski begunec Zien- ciakieivicz, ki sivi v Londonu, spra¬ vil v resnično paniko osebje so¬ vjetskega veleposlaništva v Londo¬ nu, ker je izredno podoben sovjet¬ skemu diktatorju Stalinu. Zaigral je nedolžno - komedijo, ko se je v luksuznem avtomobilu s svojima prijateljima kot nekakšnima tajni¬ ma agentoma pripeljal pred sovj. veleposlaništvo in tam izstopil pred presenečenim sovjetskim, stra¬ žarjem. Ta je takoj sporočil vele¬ poslaniku, da “na cesti čaka tova¬ riš Stalin.” V poslaništvu je — ra¬ zumljivo — nastal preplah in zmešnjava, dokler ni “Stalin” po¬ jasnil istemu stražarju, da si je privoščil prijetno šalo. Nato se je Zienciakieiuicz odpeljal pred an¬ gleško predsedništvo vlade in Churchillovo stanovanje na Doiv- ning Street 10, da bi še tam videl učinek svoje podobnosti s Stali¬ nom. To pot pa je sam z začu¬ denjem ugotovil, da se Churchillov stražar še zmenil ni zanj. §t#¥«NSKI IZSELJENSKI ODER 5. oktobra ob 18. uri — LINIERS. COSQUIN 4 ,65 Fr. Ks. Meško: MATI DRAMA V 3 DEJANJIH Vstopnice v predprodaji Alvarado 350, Ramos Mejia. Tel. 658-0827 in eno uro pred predstavo. OB ČETIRI OBLETNICI OBSTOJA TRGOVINE 1 0 I i" OLAZABAL 233S Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 in v okviru splošnega varčevanja so usmerjene za mesec avgust najnižje cene: budilke “Mauthe” $ 93.—; moške zapestne ure znamke “PROVITA”, anker 15 kamnov, v jeklu $ 295.—; damske ure, močne izdelave in zaprte proti prahu $ 145.—; elegantne damske ure znamke “ROYCE”, 17 kamnov, pla- tirane v 20 krt zlatu, posebej nabavljene za to jubilejno prodajo § 365.—; križci, 18 krt masivno zlato, velikost 4 cm x 2.20 cm, plastične oblike s finimi rubini $ 98.—; verižice, 18 krt zlato masivno $ 105—•; poročni pr¬ stani, 18 krt zlato že od $ 120.— naprej; krasne srebrne ovratne verižice, nemška izdelava $ 12.—; svetinjice v srebru in 18 krt zlatu, okrašene z markaziti $ 25.—; lepa koristna darila za poroke v kristalu od $ 14.— na¬ prej; krstna darila, tako jedini pribor od $ 17.— naprej, uhančki odpirači, masivno 18 krt zlato $ 42.—. VELIKA ZALOGA ur znamk: Zenith, Cyma, Dexa, Record Wateh Geneve, Uiiver, Hidalgo, ki so vsa ponos Švice in v korist kupcu zaradi svoje preciznosti in trajnosti. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE SKRBNO IN HITRO Ob sobotah popoldne se lahko naše stranke zglase tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši, Olazabal 2338, prvo nadstropje, dto 5. Pravna posvetovalnica "Svobodne Slovenije" Vprašanje: Sem kot šofer v siužbi Ministrstva za javna dela. Pravijo, da sme za slučaj smrti ali trajne invalid¬ nosti zavarovani za $ 6.000.—, drugi pa trde, da smo zavarovani še za več. Ali mi lahko sporočite nekaj podrobnosti o tem zavarovanju? Odgovor: V Argentini so vsi državni, pa tudi provincialni in občinski usluž¬ benci »(delavci in uradniki) obvezno za¬ varovani za primer smrti in za primer Ker smo v jubilejnem — 50 — letu salezijanskega dela v Sloveniji, zato bo za to priliko dne 21. septembra ob 4 pop v cerkvi Marije Pomočnice, kristjanov v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia VERSKO VZGOJNA KONFERENCA o načinu vzgoje sv. Janeza Bosca ter o delu in razmahu salezijanske druž¬ be po vsem svetu. Vabljeni ste fantje in dekleta, star¬ ši in vzgojitelji, posebno pa tisti, ki ste' že ali pa še želite biti vpisani v Zvezo salezijanskega sotrudništva, po kateri morete biti deležni vseh duhovnih dobrot in odpustkov salezi¬ janske družbe. Po konferenci bo blagoslov z Naj¬ svetejšim z ljudskim petjem, nato pa poljub relikvij svetega Janeza Bosca. Pridite, Marija Pomočnica vas vabi! Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki cenik! "AMERICA" Osebno: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-6904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casilla de Correo 3985 Buenos Aires Vreča bele moke (45 kg) $ 330.— Vreča sladkorja (50 kg) „ 430.-— 17 kg svinjske masti „ 350.— 3 kg kave s 1% slad¬ korja — riža „ 130.— 3 kg kave s 6 slad¬ korja — riža „ 150.— 2 kg-kave s 2% slad¬ korja — riža „ 115.— 1% kg kave s 3 slad¬ korja — riža ,, 100.— Z letalom: 10 gr Streptomicina $ 230.— 3 milijone enot penicilina „ 200.— Institut® de Idiomas GUALEGUAYCHU 2404, Slovenski, castellano, angleški, latinski, francoski, nemški in ita¬ lijanski jezik se pougujejo po $ 20,— mesečno. Vsem prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da je 6. septembra 1952 v 80. letu starosti umrl moj predobri oče gospod SV AN JL. ESSEN posestnik v Horjulu K večnemu počitku so ga položili 8. septembra 1952 na poko¬ pališču v Horjuju. France Leben sin Horjul, Buenos Aires, 18. septembra 1952. t Vsem prijateljem in znancem sporočam, da mi je 29. avgusta t. 1. v 59. letu starosti umrl v Rodnjah pri Trebnjem moj ljubljeni oče gospod ABOLF GBBNJAVEU mizarski mojster K večnemu počitku so ga položili v nedeljo 30. avgusta 1952 na pokopališču pri sv. Marjeti pri Ponikvah. Adolf Godnjavec Rodnje — Bueno Aires. sin trajne in popolne nesposobnosti za delo. Vsakdo je zavarovan obvezno za $ 6.000.— To zavarovano vsoto pa si lahko vsakdo prostovoljno zviša z ozi¬ rom na višino plače, ki jo prejema. Kdor ima mesečnih dohodkov do $ 500.—, se lahko prostovoljno zavaruje še za do¬ datnih $ 5.000.—, kdor prejema od $ 500.— do $ 800.— se lahko zavaruje dodatno še za ? 8.000.—• itd. Prispevek za obvezno zavarovanje plačata deloma država, deloma zavaro¬ vanec, prispevek za prostovoljno dodat¬ no zavarovanje pa plača v celoti zavaro¬ vanec sam.' Ti prispevki so precej nizki. Pri prostovoljnem zavarovanju znaša n. pr. prispevek po $ 1.— na mesec za vsakih $ 1.000.— zavarovane vsote. Pri¬ spevek se odračuna od novoletne nagra¬ de (aguinaldo). Vso zavarovano vsoto bo ob Vaši smrti prejela tista oseba (ali več oseb), ki jih navedete državnemu uradu tedaj, ko stopite v'službo. Te osebe lahko vsak čas spremenite. Če bi med službovanjem postali traj¬ no popolnoma nesposobni za delo, imate pravico do rente, ki znaša po $ 35.— za. vsaki zavarovani tisočak in to za čas 60 mesecev. To zavarovanje je ureje¬ no z zakoni štev. 13.003 in 14.003. Bruštveni otgtasnih Društvo Slovencev prosi rojake, da javijo društvu zapuščene grobove slo¬ venskih beguncev v Buenos Airesu. Gro¬ bovi tistih beguncev, katerih sorodniki so tukaj, ne pridejo v poštev. OBVESTILA Socialno - organizacijski tečaj Dru¬ žabne pravde pod vodstvom univ. prof. dr. Ahčina se bliža zaključku. V pone¬ deljek, 22. septembra t. 1. bo ob pol osmi uri zvečer zaključno predavanje, dne 6. oktobra pa skupna ponovitev vse letos predelane tvarine. Prosimo tečajnike, da pridejo točno ob napovedani uri. Odbor. V. VODOPIVEC: KOVAČEV ŠTUDENT SPEVOIGRA V TREH DEJANJIH Priredi skupina Gallusovih pevcev v soboto 27. in nedeljo 28. t. m,- (ne pa, kakor je bilo zadnjič pomotoma objavljeno, 20. in. 21. t. m) ob 19.30 uri v cerkveni dvorani v Ramos Mejia. - Vstopnina $ 5.— in 4.— v predprodaji v papirnici “Santa Julia", Vic- tor Martinez 39, Bs. Aires in pri urarju g. Lipuščku v San Justo. Pred začetkom spominski govor v čast nedavno umrlemu skladate¬ lju Vinku Vodopivcu, avtorju gornje igre. Vsi iskreno vabljeni! RAZRUŠIL JA NICA "JADRAN” BUENOS AIRES, 25 DE MAYO 140, II piso, eser. 15 Telefon 34 - 8661, 33 - 7294 V domovino odpošiljamo vse vrste paketov. V slučaju potrebe preskrbi¬ mo tudi dovoljenje. Odpošiljamo pakete z rabljeno obleko in izvršujemo predhodno dezinfekcijo. Odpošiljamo posebne pakete iz Trsta, ki jih naslovljenec dobi v 20 dneh. Blago je prvorazredno. Pošiljke so zavarovane in vsako morebitno škodo nadoknadimo. Zdravila odpošiljamo z letalsko pošto in zanje preskrbimo predhodna dovoljenja. Cene so zelo ugodne. Na zalogi imamo prvovrstne puloverje in volnene odeje po tovarniških cenah. Zahtevajte cenike naših zalog. Dajemo pojasnila glede carine doma. Za vse, kar Vas zanima, se obrnite na našo pisarno na 25 de Mayo 140, II piso eser. 15, Telefon 34-8661 ali 33-7294. Lahko se obrnete tudi vsak dan od 8. ure zjutraj do 10. ure zvečer na Calle Salta 1241, Buenos Aires, ali' pa na našo podružnico v Adolfo Alsina 4615, Villa Martelli, Prov. Bs. Aires in to vsak ponedeljek, sredo in soboto. Na zalogi imamo deke, čisto volno, puloverje in druge stvari, ki jih lahko pošiljate in so te pošiljke doma oproščenč carine. Vse to lahko dobite po tovarniških cenah. Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do najfinejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERLA "SANTA JULIA" Vicfor Martinez 39, Buenos Aires Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires COSULICH- AGENCIA ADRIATICA - PASAJES MARITIMOS Y AEREOS AV. DE MAYO 616 - T. E. 30-3966 Prodaja voznih listkov za potovanje z ladjami in letali. — Vozni listki za potnike na poziv (llamada) iz Evrope po uradnih cenah. (Govori slovensko in si slovensko tudi dopisuje)