47
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
v-
Iz Dunaja. — Pred tremi dnevi so Ceski časniki prinesli novico, da sta knez Auersperg in baron Lasser iz ministerstva stopila in da je grof Taaffe stopil na mesto Auerspergovo, minister Chlumecky pa na Lasserjevo. Al ta novica bila je prenagla: mi-nisterstvo Auerspergovo po lastnih besedah ministra Lasserja še zmirom le umira, umrlo pa do danes še ni. Da umre", o tem se ve, da ni dvombe več. In kako Čudno se zgodovinska Nemezida maščuje nad tem mi-nisterstvom ! Prvi državni zbor, zložen podi rek t-
ni h volitvah in po veliki večini U3tavoversk, sam se kaže Saturna do ministrov, ki so »Fleisch aus dem Fleische" njegovega! In zakaj to? — zato, ker centralistični liberalci, kamor koli pregledajo , sami zdaj vidijo , da se voz njihove politike Čedalje huje vdira v močvirje obupa na vsako stran. Besedi Njegovega veličanstva: »naredite mir z mojimi narodi" se niti ustavoverska stranka niti nje ministerstvo še ne enkrat ni spomnilo! — Sploh se govori, da grof Taaffe ima postati predsednik prihodnjega ministerstva, ki bode le tako imenovano »prestopno ministerstvo" (Uebergangs-ministerium) , dokler ne pridemo do ministerstva Ho-henwartovega. Grof Taaffe je bil predsednik »pur-garskega ministerstva', v ministerstvu Potockovem pa je bil minister notranjih oprav; zdaj je ces. namestnik v Tirolib. Skusinj ima tedaj grof Taaffe mnogo; ali pa bode v stanu hudo zavoženi državi voz cele ali vsaj polovične Avstrije na b o J j i kolovoz spraviti, to bode učila še le — prihodnost. — Ogerske homatije delajo Avstriji cele gore novih zadreg.
— Državni zbor obravnava zdaj zopet postavo , s katero bode, če obvelja, kakor sta posebno dekan Pfliigel in dr. Oelz resnično povedala, razžalil veliko večino Avstrijskih katoličanov, — postavo namreč zakonsko.
.— Kakor gobe po dežji rastejo zdaj ministerstvu zadrege iz lastne stranke. Finančni minister D ep re ti s žuga, če ne obvelja njegova postava o povikšanji pristojbin, da popusti ministerstvo, — minister kupčij-stva Chlumeckv žuga, da isto stori, če ne obvelja kupčijska pogodba z Rumunijo, in da zarad tega utegne odstopiti tudi grof Andrassv. To pač bila bi velika sreča za Avstrijo, če bi specifični Magjar popustil ministerstvo, kakor ga je popustil specifični Nemec Beust.
Ogersko. Iz Budapešta. — Pogreb Deakov 3. dne t. m. bil je tako velikansko slovesen , da enacega menda za katerim mrtvim še nikjer ni bilo. Magjarski in tudi drugi Časniki zunaj Ogerskega bili so od dneva smrti njegove do pogreba vsi polni popisov životopisa njegovega, popisa zadnjih ur njegovega življenja itd. Res je to , naj se kakor koli premenijo okolnosti časa, zasluge Deakove, katerega so Magjari zvali »modrijana" in prvega rodoljuba, za Ogersko ostanejo večne. — Deak je bil glavni začetnik d v al i z mu, ki ga je Beust izpeljal. Proti narodnostim drugim, ki so pod Ogersko krono, bil je Deak eden mirnejših Magjarov, al Magjar je bil in ostal. Glede na Hrvate piše »Primorac" in po pravici, da se Hrvati nimajo o ni čemur zahvaliti pokojniku. In kaj pa mi Avstrijanci? Beseda »dvalizem" sama, po katerim so na eni strani Magjari, na drugi pa Nemci gospodujoči narod, pove vse, da Avstrijan, ki v ravnopravnosti vseh narodov išče srečno Habsburško monarhijo, ne more nikakoršne hvale vedeti začetniku sedanjega dvalizma, ki je, le po drugi poti, se upenjal zato, kakor Košut. Niso tedaj prazne besede ove , ki jih »Primorac" kratkemu životopisu Deakovemu dostavlja tako-le: »Bog zna, nije li starac umro s teškom, današnjimi dogod-jaji sasma opravdanom slutnjom, da nevalja današnji politički sustav u Ogerskoj , nije li preminuo s teškim kamenom na srdcu?^
h Benedek. — Časnik »Norddeutsche AUg. Zeitg." razglaša od tukaj dopis, v katerem se konstatuje, da je propaganda zopet začela rogoviliti za zedinjenje južnega Tirolskega, Trsta, Gorice, Istre in Dalmatinskega primorja z Italijo. Jedro tem rogovi-ležem je neki odbor z bombastičnim imenom »comitato nazionale Triestino", čegar klic je: »Od Ečave do Save,
48
od jezera Garde do Adrije", in da njegovi agitatorji mislijo, da delajo pod pokroviteljstvom Viktora Eman-vela, ki je v letošnji novoletnici napovedal svojim generalom »velike dogodjaje", in — kar je še bolj inte* resantno — da se nadjajo »pomoči od Mefistove politike Bismarkove." Tako rovarji od rovarstva pričakujejo podpore za razrušenje Avstrije! Bog pomozi! Iz Turškega bojišča. — Evropske vlade so podale Turčiji skupni načrt po Andrassvevi sestavi. Ta načrt obsega pet toček, namreč: 1J popolno in neomejeno prostost vere; 2) odpravo prekupovanja davkov; 3) kar nese neposredni (direktni) davek v Bosni in Hercegovini, to se ima pod nadzorstvom po ukazu od 12. dec. u. 1. ustanovljene komisije obračati v prid teh dežel samih; 4) postavi se poseben odbor iz enakega števila kristijanov in mohamedancev, ki ima gledati in skrbeti za to, da se te in pa v oklicu od 2. oktobra in ukazu od 12. dec. u. 1. obljubljene premembe res izpeljejo ; 5) kmetijskemu ljudstvu se ima zboljšati gospodarska stanje. — Turška vlada je — po najnovejših poročilih — pripravljena sprejeti te točke. Drugo vprašanje pa je: so li ustajniki ž njimi zadovoljni? Znano je, da ustaj-niki Turčiji nič ne zaupajo in so tudi izrekli, da se na poroštvo velikih Evropskih oblasti ne morejo zanašati^ dokler te ne povedo, kako bodo skrbele za to, da se Turčija prisili držati obljube svoje. — O Hubmajerji so zagnali dopisniki nemških listov zopet velik hrup po* svetu. Prvi so trdili, da je po Avstrijskih vojakih vjetP razorožen in zaprt, drugi pa, da so ga ustajniki z drugimi tujci vred zapodili. Al ne to, ne ono ni resnično* Hubmajer je prej ko slej v Bosni in je bil 5. dne t. m. tudi v boji, v katerem so bili Turki tepeni. — Do Kleka, kjer Turki spravljajo vojake in orožje na ?uho? je odjadralo več Avstrijskih vojnih ladij. Tudi naš domači, zdaj v Trstu bivajoči polek Kuhn se odpravlja v Dalmacijo. Vse to kaže, da se pripravlja Avstrija za to, da bi spomladi, če bo treba, zasedla Hercegovino in Bosno. — Turčija je ponudila Črni gori več krajev Hercegovine in luko Spica proti temu , da bi se zavezala zatreti upor v Hercegovini. »Politika" pa ima telegram iz Dubrovnika od 7. t. m., ki pravi, da je knez Črnogorski zavrgel to ponudbo.
Srbska. — Skupščina je bila sklenjena 2. t. m. Prej je dovolila vladi kredit za posojilo , če bi se potrebovalo za vojno. Neki oklic družbe Belgradskih meščanov do prebivalcev povdarja mogočnost, »da bo Srbija spomladi prisiljena braniti samostojnost svojo z orožjem."