Dopisi. Od Velike nedelje. (Zakaaajeao pa potrebao.) Nedavao ata bila dva kratka dopiaa iz ,,Velike aedelje" v ,,Marburgerci"; aad ajima ae celo čadimo, zakaj Velika aedelja aima dopisaika za rMarburgerco", ia je aajbrž zaani Ormoški poročevalec, bivši trgovaki pomočaik, aavlašč piaal: ,,Grosssbatag", da ae piše vedao ,,Friedau". Napravila se je bila tukaj v proslavo Njih veličaastva aašega presvitlega cesarja šolska veselica v domačem aarodnem pomeau, ia Ormoški dopisua je imel tedaj najmaaj povoda to ,,Marburgerci" iz ,,Velike aedelje" javiti in to po svoje. V drugem kratkem dopisu grdi aarodao straako s tem, da se je vsled v resaici slabega čiaa, katerega popolaoma obaojamo, — ,,Goritscaaa-ova" tabla apremeaila v ,,Goricaaa", ker ae je t, s ia h a črailom zbriaal, tako, da je ostalo ime ,,Gori. .c.aa". Tak čia je obsodbe ia kazni vredea, ali v drugem oziru ozaača mišljeaje aaroda. Gospod Goričaa je ravaal aepremišljeao, ko je dal aa svojo tablo zapisati: ,,Goritschaa" ia bi moral pomisliti, da s tem žali odličao aarodai čat Velike aedelje in aje okolico. Ali je ,,Goričaa" sloveasko ali aemško ime, o tem aam pač ai treba razpravljati. Morda ae gospod Goričaa aa to sklicaje, da je ajegov oče ia oa aekdaj v aoli ,,Goritschaa" pisal. Mogoče, veadar pa se aaj spomai aa tiste čase, ko je bil kot ,,Goričaa" ud Matice Sloveaske ia je kot ,,Goričaa" ia ne ,,Goritschaa" menjice v Mariboru podpisaval. Njegov blagi sia Rajaiuad se tudi ai sramoval, da je aa tehaiki v Gradci se kot Sloveaca čutil ia tudi ,,Goričaa" pisal. Tudi še zdaj ima oče diplomo svojega aiaa v okviru, katero je dalo steaografičao druatvo v Gradcu ,,Raimuad-u Goričanu". Pomislite, gospod Goričaa, da je Velika aedelja od aekdaj aarodao vzbujeaa ia da toraj tukaj ai proatora za aemškutarijo. Vi imate kot usajar razširjea obrt po večih farah ia aočete vedeti, da so straake, ki k Vam dohajajo, Sloveaci ia da se z deaarji, katerega Sloveaci k Vam priaesejo, ravao tako daleč ia morda dalje pride, kakor Vi a precej »dobrim" aemškiai jezikom. Še eakrat bodi povedaao: Velika aedelja ai proator za aemškutarijo. Od Velike nedelje. (Čudno pismo.)Od aas grejo vsako leto ljudje aa sosedaje Hrvaško. Pri tem dajo si aapraviti zaradi varaoati od svojib župaaov spričevala. Tu v soaedaji Vičaaski obeiai dal si je tadi aapraviti aek v tamoaajo občiao apadajoe mlatec tako sprioevalo, ia ker mi je to spričevalo po aaključji v rbke prišlo, aaj mi čaetiti čitatelji ae zamerijo, da ga objavim, kajti tako mojstersko delo je v resaici vredao, da se izve. Vaebiaa tega apričevala je, kakor sledi: (Napisa ai.) ,,Vo mit vo seite des Gefertigtea Gemeimdaate bestetiget Virt da8 Fraac Araosca arbeits leistuag aach Groatiea begibt. Gemeiade Amt Vičaaeo am 9/7 1888. G. H. g. v." — Ta predstojaik pošlje slobodao to svojo mazarijo po vsem svetu, gori v aemški Gradec ali v Beč ter aoter v Prusovski Berlia, slobodao obljubi vaakemu, ki bo zaal, kaj da oa 8 tem hoče, vse svoje premožeajeiaaise mu treba bati, dagaizgubi. Človek, kateri je aposobea tako kolobacijo skupaj spraviti, aaj vzame raji ia prej vsako drugo opravilo v roke, kakor pa župaaovaaje. Ali ae more po aloveaako pisati tako, da bo vsaj zaal, kaj bo aapiaal? Ako ae zaa kajiževae sloveaščiae, pa aaj tako piše, kakor govori, saj meada v Vičaacih kitajski ae govorijo. Ko bi oa vprašal kacega šolarčka, kako se to aaredi, tak bi mu boljše aapravil, kakor je to, kar je aapisal. Od sv. Janža na Dr. polji. (Nemila smrtaa koaa) je zopet pokazala, da ae pozaa razločka med starim ia mladiai, da se ne briga ia ne vpraša, ali je ae človekn mar živeti ali ne; pokazala je svojo moč, svojo samostalnost. Preraao prerezala je aamreč, dne 28. sept. t. 1. deklici Zaliki Šaudrl v aajaadepolaejših letih evoje dobe, ait življeaja. Rajaka bila je od malib aog do zadajega zdihljeja deklica pošteaega ia lepega vedeaja ter poleg tega, da je bila ediaa bči, veliko veaelje skrbaim starišem. Bila je vspešao vpeljaaa v vse stroke žeaskega dela, ter kot taka živo zrcalo goapodiajatva. Uživala je Ijubav ia prijateljstvo vaeh tovarišic, vsega žeastva ia vaeh župljaaov ia bila aajveči ljubček v rodbiai sami. Ali kakor je maogokrat, tako je bilo tudi tukaj, da človek obrača ia Bog obrae. Rajaka čutila se je vedao zdrava, kakor riba v vodi ter nemogoče ji je bilo kedaj zboleti. Kar aaeakrat pa se revše po aeprevidaosti prehladi — ia jetika bila je ajeaa last. Od daeva do daeva ji je huje postajalo tako, da je po Veliki aoči t. 1. morala vleči. Vaa zdravila, vaa poatrežba bila je zamaaj, — morala ae je udati pozivu od zgoraj Ob 72*. uri zjutraj je zdihaila v aaročji Ijube mamke ia v aavzočaosti aajljabae tovaraice dušo ia ajeaega aeomadeževaaega življcaja bil je koaec. Med goreče sveče ia cveteče cvetlice, ki si jih je sama vzgojila, položile so aje tovaršice ajeao truplo aa pravico med tem, ko ao bučeči zvoaovi aazaaajali žaloatao veat. V aedeljo, dae 30. aept. vzdigaile so pred domačo hišo črao oblečeae deklice z maogimi kraaaimi veaci kiačaao rakev, apremljaae od 6. g. župaika, g. aadučitelja, rodbiaskib člaaov ia maogobrojaega števila župljaaov, ter ga preaeali pred cerkev in po alužbi božji aa dvor vednega miru. Po dokoačaaih cerkveaih obredib. opiaali ao č. g. župaik v kratkih, jedraatih potezab življeaje rajae, ter jo priporočili občiaatvu v veden apomin. Bodi ji zemljica lahka! J. T-a. Iz Slovenjegradca. (Britka oaoda.) Fraac Pečolar, kmečki aia od sv. Martiaa, 28 let atar, ae je a Toačko Adamič od Starega trga, 20 let ataro, poročii, ter se ž ajo pod av. Križem blizo Drauburga aa Koroškem aa kmetiji naselil. A preaemila amrt jima ae dovoli dalje čaaa, kakor ravao eao leto ia 5 meaecev v zakoau živeti ia še to zadaje 3 meaece v jako žaloataem ia gialjivem položaji, zakaj oba ata aa amrtaej postelji ležeča edea k drugemu milo zdibovaje ia pomilovaje ae tolažila. Nju prvi ia zadaji rojeaec ae je že v aageljakem življeaji, 4 meaeoe star, v boljao domoviao preaelil. Hitro pa je tudi njega ljubeča mati, ki ae je ae le 15. majaika leta 1887. omožila, že 15. oktobra 1. 1888. aa sušici bolehaa, za ajim potovala. Oče pa, ki se je avojej žeai, vračivši ae od zdravaika, aasproti peljal, ae po aesreči povozi, ter vsled tega v glavi hudo zboli, ia 8 dai pozaeje, kakor žeaa, dae 23. oktobra, za obema potuje. Ker tukaj na svetu ni dano njim dalje živeti, Bog daj pa vsaj v veČnosti lepšo Vam zarjo svetčti! Iz Ptnjske okolice. (Žganje pa vino.) Kdor zabaja v Ptuj, ae more ae doata čuditi, koliko žgaaja ae tamkaj proda, pravijo, da je par bezaic za žgaaje pivcev natlačeaih, žganje ae kar lije v flaake, goapoda pa pije pivo ia viao zaoataja. To je žalostaa reč! Od eae atraai viao poškodujejo vinake tovarae aa Duaaji od druge atraai pa ljudje aami, ki kupijo raje žganje, v časi tam in tukaj tudi poaarejeno, škodljivo, za viao pa, koje aami pridelajo, ne marajo. Treba bode, da gledajo poseatniki vsi in vsak, kdor ima ljudi aa skrbi, aa to, da ne pijo šaopsa, ako aočejo sreče ia zaalužka zgubiti. Četrt litra viaa za 5 krajcarjevje vendar boljše, kakor dva litra aemaraega šaopsa! Da pa ljudje vedo, kako da žganje celo človeku zavedeaje jemlje in popači, tukaj ea izgled. Šaopaljar ae žgaaja tukaj aapije ia je prav sitea, tako, da so ga stepli ia iz liiše bacaili. Drugi dan pripoveduje, kako ga hrbet boli ia ae vč. zakaj; pripovedovali so mu drugi sedaj, zakaj da ga hrbet boli, temu pa se je oa prav čudil, rekši, da celo aič ne v6, kaj se je večer ž ajim godilo. Viaski pijaaec vsaj nekaj malo zavedenja priaraai. Še večja škoda, ko je trsaa uš stori, je ta, da ljudstvo po žgaaji sega; toraj za pete žgaajepivcem l Kdor že mora piti, naj pije po zmeraem viao ia viaska cena se aam vzdigae aa aovo.