Tudi jaz!
Že petdeseto leto teče,
odkar sem luč sveta zazii,
a danes lahko vriskam sreče,
saj sem še zdaj tak dečko vrl,
da cesar me imeti hoče
med tistimi, ki zanj, za dom
korakajo na boje oroče,
pojoč med bojni blisk in grom!
Če res iaho naš dobri oče
na tronu habsburškem želi,
naj pa zgodi se, kot on hoče! . . .
Klobuk mi roka zavihti,
iz grla pesem zadoni:
Na boj za cesarja*
in dom zdaj se mi!
Če brez gospodarja
hram slednji stoji,
naf to nič ne de,
kar treba, store
doma že slovenske žene!
Naš domek predragi krasan je tako, da nam ga souragi po sili jemljo; zaman vsa njih kri, še tukaj smo mi in naše junaške pestif
Oj, zbogom, dekleta,
družine solzne!
Oj, zbogom, tla soeta
domače zemlje!
Ko dom bo otet,
se vidimo spet,
pozdravi slovenski nas svet!
Fr. Rojec
* Ktttce so prfmeme za pelje po  napevu narvdne: .Zdaj poblč sroi star Sele osemnajst lel'   . .