stev. 107. O Ljubljani,«četrtek, dne 10. malo 1906. Leto XXXIV. Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13' — za Žetrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ ,, 220 V upravništvu: za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za četrt leta „ „ 5'— za en mesec „ ,, 1'70 Za pošilj. na dom 20 h na mesec. Posamezne štev. 10 h. Uredništvo iev Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez - dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. Političen list za slovenski narod Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vef ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta S 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. (JpraVniŠtVO ie w Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ————— Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Štajerske ln koroške Slovence prodajajo. Mi smo že naprej opozorili liberalce, da jih bomo ostro prijeli, če bodo tudi pod Ho-henlohom prodajali interese štajerskih in koroških Slovencev, kakor so jih pod Gaučem, ko so bili z vsem zadovoljni, samo če bi jim zagotovil Gavč kak mestni mandat. Pa naša opozoritev ni nič izdala. Šli so in se razkrinkali. Včeraj jc zaslišal ministerski predsednik polovico liberalnih poslancev Tavčerie-vega kluba. Povabljen je bil sicer samo višje-sodni svetnik extra statum s kravjim zvoncem dr. Ferjančič, a spremljal ga jc radi varnosti ali radi lepšega tudi disciplinirani notar Plantan. Da bi pa svet izvedel kaj sta govorila pri ministerskem predsedniku, sta torej vse povedala tudi Penižku, in Miinzeles jc dal stvar na prej v svet. Izjava se glasi: Imenovana poslanca sta zatrjevala predsedniku kabineta, da sta kot zastopnika napredne stranke pristaša splošne iu enake vol. pravice, pod pogoje m, dasc dajo kavtele, da se po zlorabi prižnice in cerkve, kot bi se bilo bati posebno na Kranjskem, splošna volil, pravica ne izpremeni v nasprotje. Napredni Slovenci bi mogli nastopiti za predlogo lc tedaj, ako bi se ustanovila na Kranjskem, kot je skoro po vseh deželah, mestna kurija. Olcdc Korošcev sta izjavila, da morajo Slovenci vse zastaviti, da sc 60—80.000 njihovih rojakov po predlaganem načrtu ne izroči Nemcem. Glede Štajerskega bodo podpirali predloge štajerskih slovenskih poslancev. Pri razgovoru o razmerah v kranjskem dež. zboru je obljubil princ Hohenlohe, da bo pred sklicanjem dež. zbora stopil v dotiko s strankami in da ni pričakovati takih presenečenj, kot jc bilo zadnje. Kakor smo pričakovali, tako so storili, vkljub temu, da smo iih svarili. Le oglejmo si to avtentično poročilo! Naiprpj primaširajo pred Hohcnloha s kancelparagrafom. To jih je moral začuden gledati princ Hohenlohe, ko so mu tožili, da pride zaradi prižnice splošna in enaka voliir.a pravica v nevarnost. Nobena stranka ni mu še te skrivnosti razodela, in res ne vemo, če ie to senzacionalno odkritje omajalo demokra- tičnega princa v njegovih nazorih. Na vsak način se mu je pa moral izgubiti zadnji res-pekt, ki ga je morda še imel pred to stranko. A ravno s tem so se pokazali liberalci kot največii škodljivci slovenstva. Izgovor, da na Kranjskem zmaguje S. L. S. s prižnico, je jalov. Poglejte velikanske ljudske shode! Vsako nedeljo se vrše svobodna ljudska zborovanja. Tam zmaguje na Kranjskem ljudska stranka, ne pa na prižnici! A drugače jc v obmejnih pokrajinah. Tam pa zahteva n c ni š k a ljudska stranka, da bi se za slovenske duhovnike vpeljal »kancelparagraf«, kajti edini, ki drži slovenstvo ob mejah po konci, je slovenski duhovnik, in samo priž-nica je še marsikje zadnja t r d n j a v a, na kateri se še drži slovenski jezik. To zadnjo trdnjavo hoče Slovencem podreti nemška ljudska stranka, in slovenski liberalci v svoji go-rostasni — ali naj rečemo budalosti ali pa iu-famnosti? — sprejmejo to nemško zahtevo, da z njo ubijejo obmejne SI o v e n c e popolnoma! In to stavijo še celo za pogoj, pod katerim edino bi glasovali za volilno reformo. Drugi pogoj je, da jim vlada ustvari tako mestno kurijo, v kateri bi mogli rešiti zase kak mandat. Tudi se jim ne gre prav nič za koristi mest, ampak edino le zato, da bi dr. Ferjančič in Plantan prišla še kedaj v drž. zbor s pomočjo uradništva. A to pa stavijo kot pogoj, pod katerim bi glasovali za volilno reformo. Čc se jim to nc dd, rajši vidijo, da Korošci kakor zdaj nimajo nobenega mandata, Štajerci pa samo štiri in glasujejo proti; čc se njim pa to da, pa glasu jejo za vladno predi ogo, to se pravi v njihovem jeziku, da zaradi koristi svoje stranke prodado koroške in štajerske Slovence. To so jasno povedali. Kajti med pogoje, da glasujejo za vladno predlogo, niso sprejeli niti drugega koroškega mandata. Izrekli so le splošno željo, da morajo Slovenci — to stoji izrecno v izjavi da morajo Slo ven ci sploh se pote-gati, da sc koroški Slovenci ne prikrajšajo. Kavno to, da niso sprejeli drugega koroškega mandata liberalci med pogoje, da glasujejo za volilno reformo, kaže, da je bil vse samo švindel in humbug, kar je »Narod« zadnje čase kvasil o tem vprašanju. Izdali so torej Korošce ! A tudi Štajercem so storili kaj majhno uslugo. Niso sc upali staviti pogoja osmih mandatov, kakor so toliko časa kričali, ampak silno pohlevno so lc povedali, da bodo Štajerce podpirali. Pričakovali smo, da se bo vse samo podrlo, kar so sc nalagali liberalci po »Narodu«, a da bodo izvršili svoj harakiri tako klavrno, je celo nas presenetilo. Kratka vsebina njihovega razgovora je ta, da so pripravljeni Nemcem in vladi vse prodati, samo da rešijo sebi jetično življenje, zlasti so pripravljeni za eden ali dva liberalna mandata žrtvovati Korošce i n Š t a j e r c e, in sicer ne Ic jim prikrajšati mandate, ampak cclo dopustiti, da se zaduši zadnji vir njihovega narodnega življenja. Oni zahtevajo celo, da sc naj najpožrtvovalnejšim obmejnim rodoljubom zamaše usta in vzame zadnja možnost do gojitve narodnega jezika. Zdaj govorite, Korošci in Štajerci, če to ni izdajstvo! Pribili smo to Ic, da se pokaže infanina lažnivost one bande, ki zastruplja našo javnost s tem, da blati resne politike. Drugega pomena, nego, da so se liberalci sami razkrinkali, njihov pogovor z ministrskim predsednikom nima. Povemo njim in vsem Sloven-cem žc sedaj, da bodo gotovo glasovali proti splošni in enaki volilni pravici. OH otvoritvi novega hrvaškega sabora. Zagreb, 9. maja. Danes jc imel novi hrvaški sabor prvo sejo. Razume se, da jc bil naval občinstva na galerije velikanski. Vse galerije so bile natlačeno polne. Iz pokrajine je došlo mnogo gospode, a mnogo jih je moralo ostati zunaj sabora, ker ni bilo več vstopnic. Oddanih jc bilo nad 800 vstopnic. Tudi zunanji dnevniki so poslali svoje zastopnike. Ob II. uri dopoldne so pričeli prihajati narodni zastopniki. Galerije jih navdušeno pozdravljajo: »Živio Kulmcr!«, »Zivio Grga!«, »Zivio Tomac!« Zastopnika Nikolič in grof Kulmer sta prišla v svečani gali.Fml. Tomi-čič v generalski uniformi. Dame so sipalc cvetje na prihajajoče zastopnike. Ker je bil ban zadržan udeležiti se otvoritve sabora, je predstojnik za pravosodje dr. Luka Marjanovič pozval najstarejšega poslanca dr. Barčiča, da prevzame predsedstvo. Poslanec Erazino Barčič prevzame predsedstvo. Z galerije leti cvetje. Barčič jc v svojem nagovoru naglašal, da hoče- stati kot predsednik nad strankami. Noče dati duška svojemu osebnemu prepričanju, ker tu ni mesta za to. »Narod pričakuje, gospoda moja, mnogo od nas, s složnimi silami moramo delovati, da suverena volja naroda zmaga v vseh naših javnih vprašanjih. Dalekosežen vspeh bomo dosegli, ako tekom saborskega zasedanja sklenemo take zakone, ki bodo koristili narodu. Mi moramo napraviti moderne in svobodne institucije: o splošni, tajni volilni pravici, o neodvisnosti sodnikov, o popolni svobodi tiska, zakon o poroti, zakon o svobodi shodov, zakon o nedotakljivosti imunitete saborskih članov in izpremembo nazadnjaškega poslovnika. Bodite uverjeni, da bo narod z nami. Mi hočemo postaviti temelj, na katerem bo nvidcl narod, da nismo proti njegovi neodvisnosti. Za tem nam mora biti posebna in častna naloga, da čim preje zedinimo dele raztrgane domovine. Ta sabor bo z zlatimi, neizbrisnimi črkami zapisan v hrvaški zgodovini.« Predsednik poziva poslance na delo. Lepe so bile te besede, vprašanje jc le, v koliko bo Mažarom prav, da se tudi izvrše, saj je že tc dni pisal neki list mažarske koalicije, da je sedaj Košutu, ko je prišel na vlado, prosto Hrvatom dano besedo tudi — požreti. Koalirana opozicija se po teli besedah ni na nič druzega več spomnila, zastopnik Star-čevičeve stranke prava jc bil. ki je vstal in protestiral proti eni največjih krivic, ki sc jc Hrvatom zgodila z Reko, katero krivico jc pa menda Košut zapovedal Supilu »pozabiti«. Poslanec Ivan Peršič je izjavil: Predno sc odzovem kot Starčevičancc in zastopnik glavnega mesta Zagreba pozivu predsednika, moram izjaviti: Kakor pozdravljam sina in pa-tricija hrvaškega mesta Reke, poslanca Barčiča, obžalujem, da to mesto ni zastopano z dvojico poslancev. T a sabo r n i popoln in bi se zato ne smel o t v o -riti. Tega kot Starčevičancc ne morem za-molčati ter vlagam protest z izrecnim naglasom, da sc v bodoče kak molk stranke ne bi izrabljal. Nato čita saborski zapisnikar kraljevski reskript. (Klici: Zivio kralj! Zivio narod!) Predsednik Barčič izjavlja, da sc hoče držati starega običaja, da deputacija gre po bana. Sabor pritrdi in deputacijo vseh strank vodi k banu grof K n I m c r. Ban pride in v kraljevem imenu otvori hrvaški sabor ter čita kraljev reskript, v katerem se omenja, da novi sabor čaka intenzivno delo. Mnogi zakoni in naredbe se bodo v modernem smislu preuredile. Neki novi zakoni, ki so neobhodno potrebni, kakor oni svobode tiska, volilne preosnove, razne reforme pri odvetniškem in notarskem redu bo tudi dal narodu ta sabor. Ban jc končno pozval poslance, naj gredo ž njim v hrani božji, da zaprosijo božjo pomoč L1K E K. tla sledu. (Po nemškem priredil F. K.) Trgovec Drobaškin je ravno dospel iz Tomska v Sibiriji v Moskvo ter opazoval skozi okno hotela Pluškov, kjer se je nastanil, moskovsko poulično življenje. Kar potrka nekdo na vrata. Ves presenečen je bil Drobaškin, ko je na njegov odziv vstopil general v popolni uniformi; sledil mu ie bogato livriran sluga. Začuden in v nemali zadregi jc pogladil Drobaškin svojo dolgo brado staroruskega značaja ter na kratek pozdrav vstopivšega z lahkim poklonom vprašal: »Izvolite sesti, ekscclenca? S čem morem bili na uslugo vaši ekscelenci?« General, postaven mož s črnimi brkami, sc vabilu, naj sede, ni odzval. Z odločnim, strogim, skoro sovražnim glasom je odvrnil: »Jaz sem general Hovvanski; povedalo se mi jc pravkar, da imate pri sebi ponarejen denar ter ga nameravate tukaj v Moskvi zamenjati.« Osupel in prestrašen mu odvrne Drobaškin : »Jaz, prevzvišenost ? — Toda ni mogoče, gotovo so vas napačno obvestili, ekscelenca.« »Obžalujem,« ga zavrne general. »Imam popolno verodostojna uradna poročila. Ali imate tu v Moskvi trgovske zveze?« »Gotovo,« mu brzo odgovori Drobaškin ter mu navede več uglednih tvrdk, s katerimi je bil v zvezi.« »No, že prav,« de general nekoliko prijaz-neje; »toda izročite mi denar!« Trgovcc je izvlekel iz žepa spodnje suknje denarnico ter vzel iz nje večje število bankovcev po tisoč rubljev. »Radi varnosti nosim gotovino običajno seboj, ekscelenca.« »Ivan, povečevalno steklo!« je ukazal general ter začel s tem papirnati denar natančno pregledovati. Vkljub strogi preiskavi se ni mogel odločiti. »Ekscelenca, bodite uverjeni, da jc denar pravi,« mu pripomni Drobaškin. »Nc smatram vas sicer za goljufa in tudi niste naredili name takega vtisa,« mu odvrne general; »toda sedaj sc nc morem končno izreči, je-li denar res pravi ali ponarejen. Posvetovati sc moram še glede tega z nekaterimi uradniki ter zato vzeti papirje s seboj. Zapreti vas sicer ne dam, toda pod policijskim nadzorstvom bodete vsekakor. Zapečatite mi sedaj bankovce! Ali imate pečatni vosek?« Na odgovor prestrašenega trgovca da nima voska, ukazal ic general pozvoniti; stre- žaj je prinesel zavitek in pečatnik, trgovec jc zapečatil ves papirnati denar 48.000 rubljev je bilo — ter oddal zavitek generalu. »Sicer pa,« jc dejal ta trgovcu, »ali se vam zdi varno nositi toliko vsoto denarja s seboj? Ali se ne bojite, da bi vam kdo denar vzel, če bi sc vam še kaj hujšega nc pripetilo?« »Gotovo, ekscelenca,« mu je odgovoril Drobaškin, ves v strahu tudi iz tega vzroka. »Torej le vedno in več previdnosti!« ga je posvaril general. »Kakor hitro bo stvar do-gnana, dobite obvestilo.« General jc oddal nato zavoj svojemu slugi ter po kratkem pozdravu odšel. Trgovec je še vedno ves prestrašen; ozrši sc skozi okno videl, kako je vstopil general na sani, ki so čakale nanj pred hotelom; sluga jc zavitek dobro shranil, se tudi vsedel na sani in oddrčali so v naglem diru. »Dober dan, ljubi Štefan Dimitrovič!« S tem pozdravom je vstopil trgovec Seličan,prijatelj Drobaškina. »Kaj pa sta imela z generalom Hovvanskim?« »Čudna stvar!« mu pravi Drobaškin. »Šc sedaj sem popolnoma iz sebe. General pravi, da je poizvedel, da imam s seboj ponarejen denar; zato jc prišel semkaj, preiskoval denar, pa ni mogel ničesar dognati, zato ga je vzel seboi, da ga pokaže drugim uradnikom.« »Da jc vzel denar seboj?« jc začudeno vprašal Seličan. »No, da; saj je bil vendar general Hovvanski, —■ ekscelenca.« »Ali ga poznate?« vprašal je Seličan dalje. »Seveda, gotovo; in ves denar je vzel seboj.« »Koliko ga je pa bilo?« »Oseminštirideset tisoč rubljev,« odgovoril jc Drobaškin vznemirjen. »Mnogo denarja, veliko vsota!« menil je Seličan. »Pa saj jc bil general Ho\vanski, bil vsaj podoben mu je bil.« »Ali morda dvomite?« vprašal jc Drobaškin ter prebledel. »Menite li, da morda ni bil general ?« »To jc pač težko reči. Veste kaj, jaz bi na vašem mestu šel k njemu ter ga prosil, naj vam da pobotnico.« »Imate prav; takoj storim to. Torej menite resno —--« »Jaz nc menim ničesar,« niii odvrne Seličan; »toda vi ste potem na jasnem, ste v gotovosti in miru.« »Popolnoma resnično,« dejal jc prestrašeni sibirski trgovcc ter ukazal nemudoma napreči. Konec prihodnjič. in blagoslov za svoje bodoče delo. Po »Veni sanete« so korakali poslanci v spremstvu godbe 16. polka v zbornico. Ko je godba za-svirala »Još Hrvatska ni propala«, nastalo je nepopisno navdušenje med občinstvom. Ko so poslanci prišli v sabor, je pozval predsednik Barčič poslance, naj oddajo po-verilna pisma. Ko zapisnikar čita imena posameznih poslancev, kliče galerija pri imenih vladinovcev hrupno: »Abcug!« Ko je bilo či-tano ime Khuen-Hcdervaryja. jc nastal velik hrup in viharni klici: »Abzug! Pereat! so doneli po dvorani.Na galeriji so žvižgali in ropotali z nogami. Predsednik je zagrozil, da bo dal galerijo izprazniti. Nato so izvolili verifi-kacijski odsek. Prihodnja seja bo v petek. Na Markovem trgu je občinstvo zastopnikom »narodne stranke« klicalo »Abzug«. Znanega velikega župana Rubida Z i -c h y j a jc to tako pretreslo, da je vzel iz žepa bok ser in ga nataknil na roko. No, to je bilo brez potrebe, ker ga napasti nihče ni na-meroval. Nekateri »Pokretovci« so zažvrgo-leli »Abzug« tudi nadbiskupu Posiloviču, ki se je udeležil seje kot virilist. Ti »svobodnjaki«, ki se postavljajo za upeljavo popolne svobode na Hrvaškem, so ga napadli, ko je po seji stopil v svojo kočijo. Lepa svoboda! * * ♦ Kaj bo, še ni jasno. Najjasnejše stoji pred nami Starčevičeva stranka prava, z odločnim hrvaškim programom, kaj pa bo s hvalisano opozicijo in kako bo mogla obstojati kot »opozicija in varovati K o š u t - S ti p i I o v dogovor, se bo kmalo pokazalo. Gotovo pa je, da liberalno strankarsko veselje ljubljanskega »Slovenskega Naroda« nima prave podlage, ker koalirane opozicije ne tvorijo močno liberalci, ampak frakcije, ki bi se lepo zahvalile — posebno poslanci stranke prava -— ako bi jim kdo očital »Narodov« liberalizem. Najlažje stališče in kakor se vidi tudi bodočnost, bode imela Starčevičeva stranka prava, ker je ostala povsem zvesta svojemu hrvaškemu programu in bo kot taka imela veliko agitatorično silo in se od nje izvojevani mandati res opirajo na pravo narodno moč, brez koncesij iz Budimpešte. Pomilovati je stališče »Slovenskega Naroda«, ki iz samega slepega strankarstva pozablja tudi slovensko stališče, ki se v nobeni točki ne krije s S u p i 1 o - K o š u t o v i m stališčem. Tudi ljubljanski župan Hribar se je obnašal tako, kakor bi njegovo politično obzorje res ne segalo preko modrijanov v uredništvu »Slovenskega Naroda«. Sedaj se vrši zakulisno delo. Prvi pogoj za nadaljno uspešno politiko Hrvato/ je: združenje vseh poštenih elementov na podlagi p r a v a š k i h načel. To edino more res priboriti Hrvatom moč in boljšo bodočnost. V tem oziru je gotovo zanimiva vest »Hrvatstva«, ki se kratko glasi: V pogovorih hrvaške stranke prava s hrvaškim »Katoliškim tiskovnim društvom« se je šlo za to, da »Hrvatstvo« postane službenim glavnim organom hrvaške stranke prava. To je posebno neljubo »Obzoru«, ki se je sam ponudil hrvaški stranki prava, da ji hoče biti organom. * * * Kar se tiče bana Pejačeviča, še ni nič gotovega, ali ostane ali ne. Nekateri pravijo, da ostane, drugi pa govore, da je včerajšnja pot barona Raiicha iz Zagreba v Budimpešto v zvezi z odstopom Pejačevičevini in da postane ban baron Rauch. »Dnevni List« pa z vso odločnostjo izjavlja, da v merodajnih krogih v Budimpešti niso niti malo pripravljeni, da bi sprejeli kako Pe-jačevičevo demisijo. Čudno to: Baron Peja-čevič, glava prejšnje vladne stranke, naj bi imel zaupanje istih sedaj v Budimpešti niero-dajnih krogov, ki izražajo svoje veselje nad zmago njegovih nasprotnikov! To razumi, kdor more. Za hrvaško zmedo bi ne bilo nič čudnega, ako bi ostal na svojem mestu ban Pejačevič, pristaš manjšine in bi združena koalicija s tem morala biti zadovoljna. D i k t i -ralosebošedaljeiz Budimpešte.. * h« Koali rana opozicija je imela v hotelu »Koval« konferenco, pri kateri se je, kakor se trdi, doseglo sporazumljenje v vseh taktičnih zadevah. Po dolgem razgovoru se jc sklenilo s Starčevičevo stranko prava od slučaja do slučaja skupno nastopati. Deputacija jc šla na to k dr. Franku. Kaj končno reče Starčevičeva stranka prava, še ni gotovo. Narodna stranka je sklenila, da bo opoziciji napravljala kolikor mogoče ovir in ima svoje niti krepko napete že v Budimpešto. Narodna stranka hoče baje poklicati v sabor 29 virilistov, katere smatra za trdno svojo oporo, kar se pa o vseh virilistih nc more trditi. Tudi je neverojetno, da bi se virilisti udeleževali vseh sej. Nekateri opozicionalci se boje, da bi vendar končno pristaši narodne stranke iz-mešetarili pritisk za narodno stranko iz Budimpešte, ako — bo narodna stranka M a ž a r o m več obljubila, kakor bi jimkoaliranao pozicij a. Mažari bodo že tako napravili, da ne bodo na slabšem. * * * Hrvaškemu saboru je došel brzojavni protest proti izvolitvi Ivana pl. A d a m o v i č a. * * * Iz Belgrada poročajo, da je »Jugoslovanski klub« v Belgradu v proslavo združene srbske in hrvaške opozicije izobesil zastave. Klub priredi velik shod, na katerega bo pozval za govornika kakega poslanca hrvaškega sabora. NOTRANJI POLITIČNI POLOŽAJ. Pri Hohenlohu sta bila včeraj poleg Fer-jančiča in Plantana tudi poslanca dr. Grab-mayr iu načelnik nemških agrarcev Peschka. Peschka je obrazložil politični program nemških agrarcev in izjavil, da so voljni nemški agrarci glasovati za volilno preosnovo, če ne bodo potisnjeni po njej Nemci v manjšino. Zahteve ostalih nemških poslancev so tudi zahteve agrarcev. Hohenlohe jc naglašal, da se mora rešiti po volilni preosnovi tudi ogrsko vprašanje in pa notranje politične zadeve. Vlada mora imeti za seboj močno zbornico, da vodi uspešno pogajanja z Ogrsko. Peschka je naglašal, da izprememba razmer med Nemci in Čehi je predpogoj za krepko zbornico. Gosposka zbornica bo imela svojo sejo 16. t. m. ob I. uri popoldne. Razpravljali bodo v drugem branju o ureditvi pokojnin civilnih drž. uradnikov in slug, o višjili adjutih, o pokojninah vdov državnih uradnikov in državnih slug in predlogo o orožnem patentu. Dne 19. t. ni. bo pozvana zbornica, da izvoli delegacije, ki bodo sklicane za 14 dni najbrže dne 12. junija. Jeseni bodo sklepale delegacije v Budimpešti o skupnem proračunu za I. 1907. ZAKAJ JE ODSTOPIL GAUTSCH? »Prager Tagblatt« priobčuje članek, ki trdi, da je odstopil Gautsch zato, ker bi bil moral izpolniti Čehom dane obljube. Gautsch je namreč obljhbil notranji uradni češki jezik, podržavljenje nekaterih železniških prog in pa češko vseučilišče v Brnu. Gautsch je poizkušal meseca marca, da parlamentarizma vlado, a ker je bilo sporazumljenje glede volilne preosnove v zvezi s češkimi zahtevami, so se morali izjaloviti njegovi načrti in je bila že takrat zapečatena usoda Gautscheve vlade. Gautsch je nato delal z vso silo, da obrne pozornost javnosti na volilno preosnovo, da bi nihče ne prišel nato, da je padel kot žrtev češke politike. Uporabil je vse diplomatične umetnosti, da ne postane položaj v zbornici ugoden za volilno preosnovo in takrat je tudi zadel Poljake na najobčutljivejšem mestu, ker jim je očital, da se puste vedno plačati za svojo podporo vladi. Ko je izgovoril Gautsch ta stavek, je že vedel, da nikdar več ne pridobi Poljakov zase in delal je z vsem rafinementom parlamentarne teatralistikc na svoj padec, da mu ne bi bilo treba izvesti, kar je obljubil Cehom. Dr. Kramar ima sedaj nalogo, da začne pri Hohenlohu zopet tisto iz početka. Z omenjenim člankom mu hočejo Nemči očividno prekoračiti nove račune. OBČINSKE VOLITVE NA DUNAJU. Včeraj so bile na Dunaju občinske volitve za IV. kurijo. Izvoljenih je bilo 14 krščansko-.socialnih in 7 socialno-demokratiških občinskih svetnikov. Udeležba je bila velika. Liberalci so pozvali svoje volilce, naj volijo socialne demokrate. Nemški nacionalci se večinoma niso udeležili volitev. Socialna demokracija je agitirala s silo. Pretepali so krščansko socialne volilce. med drugimi tudi nekega 60-letnega starčka. Socialni demokratje so tudi poizkušali voliti z ukradenimi glasovnicami in legitimacijami. Ranjenih je bilo veliko krščan-sko-socialnih agitatorjev. ZAHTEVE POLJAKOV. Dr. Globinski piše v listu ,Slo\\o polskie', da poljsko kolo najbrže opusti odpor proti volilni preosnovi, če doseže 17% poljskih poslancev. Poljsko kolo tudi ne bo zahtevalo tako razširjene deželne avtonomije, s katero ne bi soglašala vlada in merodajne stranke. Pričakovati je, da poljsko kolo pridno sodeluje pri vlilni preosnovi. A boji se, da grozi preosnovi nevarnost od strank, ki so bile do zdaj prijazne preosnovi. »No\va Reforma« pa poživlja poljske poslance, naj poleg zahtev glede preosnove tudi Hohenlohu predlože ostale ga-liške zahteve: podržavljenje severne železnice, zgradba vodnih cesta in odpravo nemščine iz galiških uradov. NEMŠKI CESAR IN MAZARI. Mažari niso nič kaj prijazni obisku nemškega cesarja. Mažarsko časopisje piše, da je nemško-avstrijska zveza brez vrednosti in zastarela, in za Ogrsko brez Vsake vrednosti. Pišejo tudi, da je nemški cesar sovražnik nia-žarskega naroda iu da hočejo nastopiti tudi v delegacijah v tem zmislu. Med ogrsko krizo je nasprotoval Viljem neodvisni stranki in Nemčija ni hotela sklepati trgovinskih pogodb z vsako državno polovico zase. Nemški cesar nasprotuje tudi Italiji, kjer sta imela zavetišče oba Košuta, oče in sin. Značilno je, da piše nasproti sestanku obeh cesarjev osobito ono časopisje, ki je v zvezi z ogrsko vlado. »Budapesti Ilirlap« pravi, da je naperjen obisk proti Italiji. Trozveza pa obstoji kljub temu. Trozveza je izgubila na Ogrskem vsako moralno podporo. »Fgyertetes« pa smatra nemškega cesarja za sovražnika Mažaroni. OGRSKA. V Budimpešto je dospel Hohenlohe, da sc posvetuje z dr. \Vckcrlom o položaju in se seznani z ogrskimi ministri. Ministerska predsednika se bosta tudi razgovorila, če mora Hohenlohe pritrditi Gautschevim dogovorom z ogrsko vlado. Besedilo prestolnega govora še ui določeno, politični položaj in pa vladne naloge bo označil prestolni govor le splošno. Neodvisna stranka se je včeraj posvetovala če se udeleži prestolnega govora v dvorcu. Večina je izjavila, da ker bo razobešena na dvoru črno-žolta zastava in da bo igrala godba »Bo" obvari« ne gre na dvorec, pač pa se smejo udeležiti prestolnega govora priznani strankini voditelji-ministri. »Budapesti Hir-lap« piše, da predloži vlada v prvi seji zbornice zakonski načrt, ki pritrdi nezakonito sklenjene trgovinske pogodbe z Nemčijo, Belgijo in Rusijo. IZID FRANCOSKIH VOLITEV. Dasi so zmagali pri volitvah na Francoskem pristaši brezverskega bloka, pa ie ni razmerje glasov za framasonsko združeno kliko tako ugodno, kakor se je mislilo prvotno. Volitve se jc udeležilo 8,900.000 volilcev, za 800.000 več, kakor I. 1892. Radikalci in socialni radikalci so dobili 3,100.000; republikanska levica 850.000; neodvisni socialisti 160.000; združeni socialisti 960.000; zmerni republikanci 1,700.000; konservat. 900.000; nacionalisti 380.000 glasov; stranka aetion li-berale pa 1,240.000 glasov. V primeri z razmerjem glasov I. 1902. so pridobili radikalci in socialni radikalci nad 350.000, progresisti so izgubili 270.000, stranke desnice so pa pridobile približno 400.000 glasov. • Za predsednika nove zbornice ne bo izvoljen več Donner, ampak Brisson, kateremu hočejo dati s tem »zadoščenje«. RUSKA DUMA OTVORJENA. O d e s a. Na dan otvorjenja ruske dume je vse mesto v zastavah, delo v tovarnah je počivalo, učenci imajo tri dni prosto, neka ulica pa dobi ime »»27. april«. VVITTE. London, 8. maja. Peterburški kore-spondent »Standarda« brzojavlja, da je prejšnji ministrski predsednik Witte že uradno določen, da prevzame poslaniško mesto v Rimu. BOMBA. Pariz, 9. aprila. V šestem nadstropju neke hiše se je razpočila bomba. Policija misli, da je zdaj našla anarhistovsko delavnico bomb. RUSIJA. Iz zanesljivih krogov se poroča, da nameravajo uravnati notranjo rusko politiko ua sledeči način: Vse prerogative najvišje oblasti v oziru na notranjo politiko in notranje uprave ostanejo tako, kakor so. — Na dnevnem redu je prehod k ustavni vladni preosnovi, ne da bi se pri tem pravice najvišjih oblasti spremenile. Ta preosnova naj bi pomagala narodu k blagostanju. — Imenovanje ministra za zunanje, vojaške in mornariške zadeve je neodvisno od ljudskega mnenja. — Vse želje in zahteve, izjavljene na prvi seji državne dume se morajo potrditi, če ne tangirajo prerogative javne oblasti. — Rešiti je treba vprašanje, ki se tiče mej med posameznimi ozemlji in kraji. Varovati se je konfliktov med dumo in vlado. Pri tem naj bi popuščali zastopniki. — Duma se ima takoj razpustiti, kadar bi se opazilo v njej monarhiji sovražno gibanje. STAVKE. V Ljubnem in okolici so zapretiii čevljarski pomočniki delodajalcem s splošno stavko, če jim ne povišajo do 12. t. m. plač. Pogajanja med zidarji in zidarskimi podjetniki v Inomostu so do zdaj brezvspešna. V Poljski Ostravi niso marali delavci včeraj zjutraj v rov, dokler niso delodajalci njihovi zahtevi za povišanje plač ugodili. Štajerske novice. š Šoštanj. Velika slavnost katero je priredil pripravljalni odbor za osnovanje »Ljudske knjižnice« za šoštanjski okraj minoio nedeljo v vseh prostorih hotela »Avstrija« v Šoštanju, uspela je vkljub deževnemu vremenu veličastno. Slavnost se sicer ni mogla vršiti na velikem v ta namen okrašenem vrtu, zato smo dobili vse prostore prvega nadstropja na razpolago. Tukaj in v spodnjih obsežnih prostorih se je občinstva kar trlo. Smelo trdim, da je bila ta dan zastopana cela Spodnja Štajerska! Na to velevažno slavnost prihiteli so: Dobrčani z zastavo, Mozirčani z večjo de-putacijo^»Savinjskega Sokola«, bralna društva iz Št. Ilja nad Velenjem, iz Velenja in Družmirja, čitalnica v Slov. Gradcu in druga razna društva v manjših ali večjih deputaci-jah. Videli smo tudi Marenberžane, Vojničane, Konjičane, Mariborčane in nekaj C c 1 ja -nov, ki so pa prišli bolj prigovarjat nekatere člane naše vrle narodne godbe, da pristopijo k Celjski nar. godbi. Častno je bila tudi zastopana naša okolica in Gor. Šaleška uoliua. Da, še celo bela Ljubljana in Spodnja Šiška bili sta zastopani. Prav lepo, slavnosti primerno je pozdravil vse došlje rodoljube, katerih jc bilo gotovo nad 600, predsednik pripravljalnega odbora g. Pušenjak, opisujič narodni boj, katerega moramo biti rodoljubi v Šoštanju zoper sicer maloštevilne a od vplivnih činiteljev podpirane nasprotnike! Te nasprotnike in njih zaveznike hočemo premagati ravno z ustanovitvijo velevažne »Ljudske knjižnice«, ki bode naše ljudstvo privedla z poštenih slovenskih časopisov in knjig do pravega spoznanja, omike in narodne zavesti! G. govornik ie žel vsestransko priznanje. Za njim nastopilo je še več govornikov. Najbolj navduševal je občinstvo priznani govornik č. g. S c h r e in e r, kaplan na Dobrni! Med govori in izbornim igranjem naše nar. godbe, ki je ta dan prvikrat nastopila v lični uniformi, proizvajal je čitalnični moški pevski zhor več težavnih pevskih točk z že znano dovršenostjo. Mnogo zabave je imela mladina z obsipava-njem konfetijev in metanjem serpentin;- možje pa so se kaj radi oglašali pri »Zlati vinski kapljici« ter tam pokušali našega Pačana, Št. lljčana, Ljutomeržana, Slovenjcbistričana, Bizeljčana, Haložana itd. ker je bila vinska zaloga dar raznih rodoljubov, kakor tudi bogati dobitki za srečolov, jc gmotni uspeh prav dober, ki bode služil kot temeljni kamen »Ljudske knjižnice«. š Izpred celjskega porotnega sodišča. Dne 8. t. m. je stal pred celjskimi porotniki Ervin Kankovsky, bivši blagajničar bolnišnice v Brežicah. Obtožen je, da jc poneveril 7000 K in da je le majhno svoto odplačal Obtoženec, dejanje sam prizna. Porotniki zanikajo vprašanje na poneverjenje z 7 glasovi, nakar sodišče obtoženca oprosti. Dne 9. maja stal je pred porotniki Jakob Belič iz I rja pri Slatini, ker je dne 16. aprila t. I. s kamnom zadel in ubil Franca Kunsteka. Jakob Belič jc šel tega dne z Jakobom in Jurijem Novakom iu nekaterimi drugimi osebami od cerkve domov, za njimi pa fanta Florijan in Franc Novak, ki sta prve izzivala. V kratkem pretepu jc Belič vrgel kamen iu ubil Beliča. Obtoženec prizna dejanje ter se zagovarja s silobranoin. Na porotnike so stavljena 4 vprašanja: Porotniki potrde vprašanje na poboj, zanikajo vprašanje na silobran, istotako vprašanje na prekoračenje silobrana in sodišče obsodi obtoženca na 18 mesecev težke ječe s temnico ob letu na 16. aprila. š Loka pri Zusmu. Pri nas se je ustanovila »Hranilnica in posojilnica v Žuzmu, reg. zadruga z neomejeno zvezo« po Raiffcisuo-vem zistemu. Nje ustanovitelj in načelnik je g. župnik Šebot, ki je ustanovil svoj čas tudi eno najboljših spodnještajarskih posojilnic, namreč ono v Dolu. š Iz Maribora. V nedeljo 6. t. m. se je vršil tukaj občni zbor mariborske podužnice štajerske kmetijske družbe. Pri tej priliki je ua-mestniški svetovalec okrajni glavar grof A 11 e m s razdeljeval državne in deželne premije, zaslužnim vinogradnikom (malim posestnikom. š Vremenska nezgoda. Koz je, dne 8. t. m. ob 1. uri popoldne se je vlila strašna ploha po kozijanski okolici. Med dežjem je padala debela toča; koliko je škode se še ne ve. V V Kozjem je strela vžgala hlev g. Zana Koželj, a ker je bila streha od dežja premočena iu je bila požarna bramba pod vodstvom g, Milana Spitzerja prav hitro na licu mesta, se je posrečilo v poldrugi uri ogenj pogasiti. Nevarnost je bila velika. š Odlikovanje gasilcev. Udje gasilnega društva v Št. Juriju ob južni železnici gg. P. Gulin, I. Grafus, A. Paradiž in M. Kumerc so dobili od cesarja jubilejne kolajne za več kot 251etno delovanje v službi gasilstva. Kolajne jim je pripel dne 1. t. m. g. cesarski svetnik župan tir. Gustav Ipavic pri posebni za to prirejeni slavnosti. š Poročil se je dne 7. t. m. na Polzeli g. Anton Nerat, učitelj v Šoštanju, z gospico J. Farčnikovo, nadčiteljevo hčerko. š Lastnega otroka razrezala na kosce. Pred celjskimi porotniki jc bila v štiriletno težko ječo obsojena dekla Bei. ki je svojega nezakonskega otroka po rojstvu zadavila, razrezala na kossce in ga potem zagrebla. š Narodna zavednost. Občinski odbor na Dolu je sklenil v svoji seji dne 23. aprila t. I. kolkovati zanaprej vsa pisma z narodnim kolkom. Občine slovenske, posnemajte ta sklep! š Logarjeva dolina. Včeraj smo poročali o nameravani cesti Solčava-Logarjeva dolina. Pri tej priliki je ušla našemu korektorju neljuba pomota, ker se je pisalo Pogorjeva namesto Logarjeva dolina. Dnevne novice. Glasilo liberalne bande sinoči napada zopet dr. Šusteršiča, da je prodal koroške Slovence, ker časnikarjem ui povedal, kaj je pri ministerskem predsedniku govoril o Korošcih. To kaže pač vso puhlost te bande. Kateri pametni politik pa pove javno, tako da nasprotniki slišijo, če hoče kaj proti nasprotnikom doseči? Dr. Šusteršič je kot pravi politik povedal časnikarjem splošne u t i s e, ki jih ima od ministerskega predsednika, ni pa bil tako naiven, da bi po vseh časnikih naznanil dr. Derschatti in vsej nemški ljudski stranki, kaj dela proti njihovemu načrtu volilne reforme. Politični otroci res ne vedo, kaj smejo povedati in kaj ne, in brbrajo tja v en dan, veseli, da jih kdo posluša; resen politik pa ne bo nikoli dajal nasprotnikom orožja v roko. Značilno jc pač za liberalce, da se ne upajo niti z besedico ziniti proti nemški ljudski stranki, ki drži Korošce v krempljih in si jih ne da iztrgati, pač pa blatijo može, ki se resno bore za slovenske koristi! Zraven pa sami za svoi bore obstanek prodajajo in izdaiajo slovenske interese, kakor tudi od take brezznačajne bande ni drugače pričakovati. +Grozno! Odpadniški listi se zgražajo. Zgodilo se je nekaj strašnega, vsled česar mora skoro gotovo nastati revolucija. Neki ogleduški odpadnik je namreč zasledil, da sta sinova nadvojvoda Leopolda Salvatorja, Leopold in Artur, pri šmarnicah v kapucinski cerkvi na Dunaju ministrirala. To je spravilo vso nemško družbo v strašno ogorčenje,ki se bo skoro gotovo potom indukcije kmalu pojavilo pri slovenskih liberalcih. Ali sta ta dva dečka res ministrirala ali ne, niti ne preiskujemo, ker je to čisto privatna stvar dveh dečkov. Kakor ni nobena politična demonstracija če gre kdo v cerkev, in tam poje z drugimi, tako je tudi čisto zasebna stvar, če kdo pri bogoslužju sodeluje. Ali nemški cesar kot »sumus episeopus« celo sam ne pridiga in opravlja nedeljsko službo božjo sam v rodbini in na svoji ladiji? Noben katoličan mu tega ne zameri. Ali ni Sobieski in še marsikateri vladar minlstriral, pa se mu je to štelo celo v čast. Lahko rečemo, da so ravno iz mladih ministrantov postali najslavnejši možje Tudi v naši domovini je tako. Prvi naši pesniki in pisatelji so ministrlrali, in če se dr. Tavčar ozre po krogu svojih liberalnih pai- Jašev, bo našel — ne izvzemši sebe — med njimi mnogo bivših ministrantov. In niso bili najslabši časi njihovega življenja, ko so bili šc ministranti — morda srečnejši, nego sedaj! + Konkurzni izpit so dovršili danes sledeči čč. gg. duhovniki ljubljanske škofije: /V ž in a 11 Andrej, kapelan v Postojni, Brale c Josip, župni upravitelj na Sori, Koželj Frančišek, valetudinarij v Repnjah, M c r -|<- niTI iilCIfll nmi7DM ZEJRUŽENSH PIVOVAREN ŽALEC in LAŠK UrtU£lDII TRG v Ljubljani, telef. št. 163.----priporoča svoj ""= izborno pivo v sodcih in steklenicah. z Zaloga v Spodnji Šiški, telefona štev. 187. 990 15 D Borzna poročila, (Kreditna banka1 v Ljubljani. Uradni kurzi dunajsko borze 9 maja 1906. Zuložbenl papirji. Uon.r BJ.gu 4*/, majova renta...... 99 80 100-— 4•/, srebrna renta..... 99 60 9980 47, avstrijska kronska renta . 99 90 10010 4'/, , zlata renta . . . U7 80 118- 4"/, ogrska kronska , ... 95 65 95-85 4 •/. , zlata , . . . 114 35 114 55 47. posojilo dožele Kranjske . 9950 101 — «*/• posojila mesta Spljet . . 100-50 101-60 4V/. . . Zader . . loO-- 4",7, bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 100-55 101-50 4•/, češka dež. banka k. o. . . 99 85 100 30 47. . . . i-0. . . 99-90 100-40 4\,7, zast. pisma gal. d. hip. b. . 100 50 101 50 41„7, pešt. kom. k. 0. 1 I07, pr. 105-66 106 60 4V/. za8t- pisma Innerst. hr. 10020 101-20 41///. . > ogr. cen. dež. hr. 100 20 10050 4\'«7. , . hip. banke. 100-— 100 40 41///. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. loo-— 101-— 4V//. obl- češke ind. banke . . 100-50 101-50 4*/, prior. Trst-Poreč lok. . . 99-90 4•/, prior. dol. žel...... 99 50 ioo-~ 37. , juž. žel. kup. . 314 40 316 30 47,7. avstr. pos. za žel. p. 0. 100-55 101 55 Br e S k e. Srečke od 1. 1860'/,..... 198- 200— . , . 1864 ...... 285 - 287-— 157 30 169 30 „ zem. kreditne I. emisije 292 75 302-76 n 1 1 1' 1 • 294 — 304- , ogr. hip. banke .... 265 — 27150 „ srbske i frs. 100— ICO — 109 — , turške ....... 152 40 163 40 Basilika srečke . . . 23 70 25 70 Kreditne , ... 471- 481-- Inomoške , ... 78-- 84 — Krakovske , ... 90- 94-- Ljubljanske „ . , 59 — 65.50 Avstr. rud. križa , ... 49 60 51-60 Ogr. , , , ... 30-85 32 8$ Rudolfove , ... 67 — 62- Salcburške , ... 69— 74-— Dunajske kom. , ... 520 — 530 60 • Delnic. Južne železnice....... 128 50 129-50 Državne železnice...... 679-50 680 50 Avstr. ogrske bančne delnice . 1660- - 1663 — Avstr. kreditne banke .... 686-75 687-75 Ogrske , , .... 817 50 818 50 Zivnostenske . .... 24250 243 - Premogokop v Mostu (Brtlx) . 650'— 653 — Alpinske montan...... 574-40 675*40 Praške žel. indr. družbe . . . 2750 — 2764 — 681-75 682-75 Trbovljske premog, družbo . . 276 — 278 — Avstr. orožne tovr. družbe . . 59 V-- 199 — Češke sladkorne družbe • . . 149- 160 50 Talil«, C. kr. cekin........ 11-34 11-38 1913 19*15 23-47 23-65 2396 24-04 Marke......... 117-275 117 475 Laški bankovci...... 95 55 95 76 Rublji.......... 253-25 254-— Dolarji.......... 4-84 5- i Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in zrancem pre-žalostno vest, da je naša preljuba mati, oziroma stara mati, tašča, sestra, gospa Marija Kobilca roj. Škofic hišna posestnica in bivša trgovka danes v sredo ob s/41 uri popoldne po dolgi, mučni bolezni, previdena s sve-totajstvi za umirajoče v 67. letu svoje ■starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preljube pokojnice bode v petek, dne 11. majnika ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti (Francovo nabrežje štev. 5) na pokopališče k Sv. Križu. Svete maše zadušnice se bodo služile v stolni cerkvi. 1081 Preljubo pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani 9. majnika 1906. Marija Pintar roj. Kobilca, Ivana Kobilca, hčeri. — Luka Pintar, c.kr. knjiž-niški skriptor, zet. — Ivan Pintar, vnuk. — Mira Pintar, vnukinja. — Andrej Škofic, brat. — Katarina Skofic, sestra. Venci se hvaležno odklanjajo Naprodaj je po ugodni ceni zaradi selitve hiša in kovačnica z nekaj zemljiščem. Vse je prav v dobrem sta nu, dve uri oddaljeno od Ljubljane ob državni cesti; pripravno je tudi za kako drugo obrt. Proda se tudi prav dobra krava. Več pove lastnik Anton Žavbi, kovač, Dragomer24 Pošta Vič p. Ljubjani. 992 8—5 Sprejme se 1079 3-1 prodajalka v trgovino z mešanim blagom v ljubljanski okoljci. Ponudbe sprejema in pojasnila daje A. Šarabon, Ljubljana. ®®(gHg) ®® ©©©© Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, pod »Narodno kavarno". 1073 Od 6. do uHl IZ. mola 1906: Potovanje po slikovitem Išče se pridna, poštena in pametna natakarica na račun. Več se izve na Tržaški cesti štev. 4. 1082 3-1 Grand hotel JlilOH" Ljubljana. (Direkcija A. Kampoš.) V verandi VnrietHIefolisče SGr* danes in prihodnje dni. Začetek ob 8. uri zvečer. - Vstopnina prosta. 1085 PozorZ V nedeljo, 13. tega meseca v veliki dvorani Uarlete-gledališče združen z velikim koncertom mestne ,,Društvene godbe". Sprejme se v prav dobro in trajno službo boljše pridno 1075 3—2 dekle, ki je vajeno kuhati ter zna tudi šivati. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" Le en dan! Ljubljano, Lntterm. drevored Sreda, 16. maja 1906 Več. predstava se ne razlikuje od popold. Buffalo BIH s A. Congress of Rough Riders of the Md najdrznejši jahači na celem svetu osebno vodi in proizvaja Polkovnik W. F. Cody, Buffalo Bili, „ B u f a 11 o Bili" je mojster strelcev na konju s svojimi čudovitimi strelnimi vajami na dirjajočem konju. IOO Indiancev iz Severne Amerike. Velik prizor v več slikah: Bitkn ob „Little Big-Horn" ali skrajna obramba Custerja. Samo dve predstavi ob vsakem vremenu. Popoldne ob '/»3. url. Zvečer ob 8. url. Blagajna se otvori ob IVa. ln ob 7«7. uri. Cene prostorom ,Buiallo Bili': Prvi sedež K 2 ~, numer. sedež K 4 —, reservir. sedež K 5'—, sedež v loži K 81—, loža (6 prostorov) K 48-—. Otroci pod 10 let stari plačajo polovično ceno. 1030 4—2 Vstopnice se prodajajo sedeži a 5 in 8 K od 9. ure dop. na dan predstave priOtonu Fischer, knjigarna in antikvariat, BTonhalle" (Kongresni trg)- V Trstu od 13.-15. v Zagrebu I7.-I8. maja. šfažpisuje se v _Š7. Uidu pri Zatičini sm^pz služba organista bre2 cer^vcniške službe. Zmo}cn more biti večje pevske 3bore voditi in učiti. Ocenjeni imajo prednost. — Prošnje naj se ulovijo na podpisano cerkveno predstojništvo do 25. junija. Letne plače 800 Jf, prosto lepo Stanovanje, vjitek vrta in njive. — /Vasiop S 3. julijem. — Cerkveno predstojništvo v $t. Vidu pri Zatičini, 10. majnika 1906. 1084 1 SSidanje rafiev iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin (groBnic) rta novem centralnem pokopališču izvrši najcenejše s ta vitel j novega pokopališča po oblastveno odobrenih določilih sa zgradbo pokopališča. Natančneje se poizve v tehnični pisarni g. Ferd. Trumler-ja, mestni stavitelj Pred Škofijo št. J v Ljubljani. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii 957 3 -4 r !GD1 1CD! IModre angleške ševiot in kamgarn-obleke za gospode so sedaj v modi, od 14 gld. naprej. 1057 4 Največja izbera oblek za gospode in dečke, kakor tudi konfekcije za dame n in deklice po znižanih cenah. | O. Bernatovič H Angleško skladišče oblek a Ljubljana, Mestni trg 5. / ^COaMICDMEDaaiCDM ........ Ivan Jax&sii v LJubljani, Dunajska cesta 1 priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev voznih koles 2675 52—16 m pisalnih strojev. Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen. S 5 .a s C*-. rt tj U <" C C/5 ^ > QJ ~ O > j «L 1 -a " „ .2 .5. e »N u -S * co .53 t— S 3 g -

Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni konzorciji Uradniškega društva za hranilne vloge in predujme dovoljujejo posojila na osebni kredit pod najzmernejšimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovale! »o Izključeni. Naslove kon-sorcijev naznani brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društvu nu Duuaju, >Vlppllnger-strasse 25. 720 39-15 Pozor flmeriknnci! V neposredni bližini Ljubljane je pod zelo ugodnimi pogoji na prodaj za vsako obrt, posebno še za gostilno pripravna Im. i pri kateri je blizo 780 kvadr. sežnjev sveta in prostorno gospodarsko poslopje. Hiša obstoji iz 3 sob, velike kuhinje, sušilnice za meso in kleti. Poleg hiše je velik lep zasajen vrt. Cena za vse skupaj 8000 kron. Več o tem se poizve na Opekarski cesti št. 36. 1019 4 Spretnega "2g$t korektorja sprejme takoj neka večja tiskarna na Slovenskem. — Plača po dogovoru. Ponudbe z dokazili o vsposobljenosti in pa o dosedanjem službovanju do 20. maja na upravništvo tega lista pod šifro korektor 1906'. 1083 3391 132 ,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podruinioa v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritot, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev ln deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000'- Zamenjava lu ekskomptuje Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje »ročke proti kurznl tapale kupone. izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. JUT Eakompt ln Inka..o menlo. "fctt JM~ Boriut n&roilla, ItSfc Podruinioa v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami.