Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
u	
	
m k
Leto XXXVII. - Štev. 19 (1850)
Gorica - četrtek, 9. maja 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Važnost nedeljskih voliteu Sprava ob spomeniku padlih
I nedeljo 12. maja bo več kot tri če- rekel: »Bog z njim.« Takšnim ni pomoči. A	A	*
V	nedeljo 12. maja trtine italijanskih državljanov poklicanih na upravne volitve (za občinske, pokrajinske in deželne svete). V goriški in tržaški pokrajini bodo volitve le v občinske svete v raznih občinah. Trst je izvzet, ker so tam bile volitve pred dvema letoma, če se ne motimo.
Za nas kot Slovence so nedeljske volitve važne zaradi obnovitve nekaterih občinskih svetov v tržaški in goriški pokrajini; in sicer bodo volitve za obnovitev občinskega sveta v Gorici, Števerjanu, Sovodnjah, Doberdobu, Krminu, Devinu-Nabrežini, Zgoniku, Repentabru, Dolini in Miljah. Tudi v Beneški Sloveniji bodo v vseh občinah obnovili občinske svete.
Nedeljske volitve bodo »upravne«, ker gre za izbiro upraviteljev občin, pokrajin In aezfcl. Toda žc od vsega začetka so zatrjevali, da bodo imele tudi zelo važen političen pomen. Ta politični pomen nedeljskih volitev izstopa vsak dan bolj in to še posebno v zadnjih dneh volilne propagande. To je razbrati iz pisanja dnevnega časopisja, iz nastopov strankarskih voditeljev na volilnih shodih in po televiziji. Politični pomen volitev 12. maja izhaja iz dveh razlogov:
1. Voditelj komunistične partije Natta je že takoj od začetka volilne propagande postavil naslednjo zahtevo: če bo PCI dobil več glasov kot DC, bo partija zahtevala odstop vlade in nove parlamentarne volitve, ker bi ji kot najštevilnejši stranki pripadala sestava in vodstvo vlade. Parlamentarna praksa v Italiji je namreč ta, da najmočnejši stranki gre tudi vodstvo vlade. Če bo torej na nedeljskih volitvah PCI dobil več glasov kot DC, če bo partija »prehitela« Krščansko demokracijo, se v Italiji obeta vlada komunistov. To dejstvo bi pomenilo korenit preobrat v italijanski politiki, tako notranji kot zunanji: v notranji politiki bi dobili partijsko diktaturo, v zunanji pa odklon od atlantskega zavezništva k politiki neuvrščenosti.
Možnost, da partija prehiti Krščansko demokracijo je stvarna in resnična. Agencija Doxa za raziskovanje javnega mnenja je na dveh raziskavah v marcu in aprilu ugotovila, da bo DC izgubila glasove, partija jih pa pridobila.
2. Drugi razlog za zaskrbljenost je zadržanje sedanje vladne koalicije. To sestavljajo demokristjani, socialisti, socialni demokrati, liberalci in republikanci. Razen DC so to manjše stranke po številu vo-lilcev. Voditelj Krščanske demokracije De Mita je predlagal, naj bi se vseh teh pet strank pred volitvami dogovorilo, da bodo tudi v upravnih telesih vladali skupno kot v parlamentu, kjer bo to mogoče. Tako bi se že pred volitvami ustvaril nekak volilni blok proti PCI. Toda omenjene stranke predloga niso sprejele in so zato pri volilni propagandi v glavnem nastopale in nastopajo na škodo DC, da bi ji odvzele čim več glasov in jih pridobile zase. DC je torej spet v križnem ognju vseh strank, ki se trudijo, da bi ji odščipnile čim več volilcev. Gre za politično igro laičnih strank in socialistov, ki se ponavlja od volitev do volitev. Posledica je, da DC izgublja glasove, dočim komunistična partija svoje volilce ohranja in tu pa tam še poveča njih število.
Iz povedanega sledi važnost nedeljskih volitev za Italijo kot tako.
KAJ PA MI SLOVENCI?
Kot smo na začetku omenili, se bodo volitve vršile v nekaterih občinah, ki so za nas Slovence važne. V vseh zgoraj omenjenih občinah namreč nastopa tudi Slovenska skupnost s svojim znakom lipovo vejico. Poleg nje so v manjših občinah še skupna lista socialistov in komunistov ter letos tudi liste MSI. Tudi v manjših občinah so torej letos po tri liste. MSI je namreč postavila svojo listo po vseh slovenskih občinah najbrž zato, da bi se Italijani prešteli. Ker smo Slovenci velikokrat neumno ljudstvo, se bo gotovo zgodilo, da bo ta ali oni slovenski volilec glasoval za listo MSI. Ivan Cankar bi
Gre za ostale slovenske volilce. Od povojnih časov sem se Slovenci odločamo v glavnem za naslednje stranke: PCI, PSI in SSlc, oz. prej za Slovensko demokratsko zvezo. Socialisti imajo vedno manj privržencev med Slovenci, narašča pa število glasov za partijo. In tudi število organiziranih partijcev. Posebnost komunistične partije med Slovenci je ta, da so njeni člani najbrž najbolj stalinistično nastrojeni v celi Italiji. Moralni in psihološki pritisk na slovenske ljudi v naših krajih je velik.
V	javnost je prišel glas o tem pritisku iz Trebč, a bi lahko prišel tudi iz drugih vasi, če bi ljudje imeli več poguma povedati, kaj se pri njih dogaja. Ta pritisk so občutili marsikje sedaj, ko je SSk iskala kandidate za svoje liste. Marsikdo se je ustrašil in ni dal svojega pristanka.
Vprašanje je sedaj, ali se bodo ljudje ustrašili tudi v volilni kabini. Sv. oče je v svojem govoru na zborovanju italijanske Cerkve v Loretu pozval italijanske katoličane, naj se ne ustrašijo vloge, ki jo kristjan mora odigrati tudi v javnem življenju za blagor človeka in Italije ob polnem spoštovanju in pospeševanju verske in državljanske svobode, tako skupnosti kot posameznikov. »Ravno demokratična oblika družbe, ki jo je Italija po vojni dosegla in jo mora vsak kristjan krepiti, nudi prostor vsem vernim in zahteva njihovo prisotnost.«
Mislimo, da besede sv. očeta veljajo tudi nam slovenskim kristjanom. V javnosti in še posebej v volilni kabini se moramo izreči za dve veliki dobrini javnega življenja: za potrditev naše narodne pripadnosti in za politični pluralizem. Prav ti dve vrednoti potrdi slovenski volilec, če glasuje za SSk: potrdi svojo narodno pripadnost in istočasno izreče podporo demokratičnemu redu, ki vlada v Italiji. Z vsako drugačno izbiro na upravnih volitvah zataji eno ali drugo dobrino. Na volilcih je zato, kaj bodo izbrali.
Janez Pavel II. je v istem govoru omenil tudi naslednje: »V preteklosti so nastali med kristjani (v Italiji) tudi razdori in napetosti, toda vedno je, ob potrebnem zorenju vesti, zmagala enotnost med kristjani.« Tudi v SSk so bile napetosti in razdori in so še vedno. Toda nad osebnimi nerazumevanji in pomanjkljivostmi naj v volilni kabini zmaga zavest enotnosti, ki je simbolizirana v naši LIPOVI VEJICI.
Lani sta se v Verdunu, ikjer je v prvi svetovni vojni padlo na stotisoče nemških in francoskih vojakov, sestala francoski predsednik Mitterand in zahodnonamški kancler Kohl ter si na ogromnem vojaškem pokopališču stisnila roke v znamenje sprave.
Isto geslo je hotel Kohl ponoviti letos ob 40-letnici konca druge svetovne vojne. Severnoameriški predsednik Reagan je imel priti v Evropo na zasedanje sedmih industrijsko najbolj razvitih držav. Lepa priložnost, da si nasprotnika, sedaj zaveznika, data roko v spravo. Za kraj sprave je bilo izbrano vojaško pokopališče v Bitburgu, južno od Bonna, tik ob francoski meji, kjer počivajo kosti dva tisoč vojakov, zavezniških in Nemcev dz zadnjega nemškega ofenzivnega poskusa v pogorju Ardenov v zimi leta 1945. Na pokopališču pa je med drugimi tudi 49 imen vojakov, ki so pripadali zloglasnim SS-oddelkoni.
Ne Reagan ne Kohl nista v tem videla ovire, da si na tem kraju stisneta roke. Saj po smrti ni več nasprotnikov. Vsi smo izenačeni v isti usodi. Toda nekateri tega niso tako vzeli. Začela se je huda gonja, toi naj bi Reagana prisilila, da od tega obiska odstopi. Zlasti so bile glasne razne židovske organizacije, bivši deportiranci v nacističnih taboriščih in mnogi levičarski krogi. Spet je izbruhnilo na dan sovraštvo, vztrajanje na neodpuščanju, hujskanje zoper tiste, ki so se drznili klicaiti k spravi.
Toda Reagan je ostal zvest svoji besedi. Prišel je v družbi Kohla na pokopališče. Le v toliko je bil program spremenjen, da sta si pred spomenikom padlih podala roke dva, ki sta v bojih aktivno nastopala: za Amerikance sedaj 90-letni general Matthew Ridgeway, za Nemce pa letalski general 71-letni Johannes Siteinhoff, ki je zbil v teku vojne 167 nasprotnikovih letal in bil sam dvanajstkrat: zrušen.
Bili so mnogi, ki so -po vsem tem nasprotovanju pričakovali, da bo imel Reagan omleden govor, ki ne bi dejansko povedal ničesar. Pa so se zmotili. Severnoameriški predsednik je izrekel besede, ki bodo še dolgo odmevale tako v svobodnem kot zasužnjenem svetu.
POZIV K OBRAMBI SVOBODE
»Vodili smo,« je začel Reagan svoj govor, »pred 40 leti krvavo vojno, da bi rešili svet od teme zla in da bi ljudje te
V glavnem mestu ZR Nemčije je v petek 3. in soboto 4. maja potekalo 11. zasedanje sedmih industrijsko najbolj razvitih držav na Zahodu. To so ZDA, Kanada, Japonska, Vel. Britanija, Francija, Zah. Nemčija in Italija. Zborovanja so se udeležili nekateri državni poglavarji (kot Reagan in Mitterand), predsedniki vlad in razni ministri.
Čeprav naj bi bilo zborovanje predvsem gospodarske narave, so pa prisotni veliko razpravljali o političnih zadevah. Sad teh razgovorov je bila politična izjava, v kateri se omenja 40-letnica konca druge svetovne vojne, želja po miru in skupna volja za uveljavljenje svobode, demokracije in človekovih pravic. Sedmeri tudi obžalujejo razdelitev Evrope, do katere je prišlo po vojni ter izražajo željo, da bi nemško ljudstvo spet doseglo enotnost na osnovi samoodločbe.
V gospodarski izjavi pa je rečeno, da je treba brzdati inflacijo, biti previden v proračunski denarni politiki in strogo nadzirati javne izdatke. Vsi so naravno za gospodarsko rast in za povečanje delavnih mest, za mednarodno trgovinsko izmenjavo ter za učinkovito delovanje mednarodnega denarnega sklada. Svoje pomisleke je imela Francija, ki jo tare javno mnenje, katero ni več zadovoljno s sedanjo socialistično upravo, Italija in Francija
dežele in vsega sveta mogli živeti v luči svobode. Bila je to velika zmaga! Danes zvezna republika Nemčija, Italija in Japonska pripadajo k svobodnemu svetu. Toda borba za svobodo še ni končana, kajti še danes živi velik del sveta v mraku totalitarizma.«
Ko je predsednik John Kennedy obiskal Zahodni Berlin, je ob Zidu sramote vzkliknil: »Tudi jaz sem Berlinčan.« Na te besede nekdanjega sivojega predhodnika je Reagan navezal svoje nadaljnje besede: »Danes, kdor zares ljubi svobodo, mora
dodati: jaz sem v svetu, ki je poln antisemitizma, Jud; jaz sem Afganistanec; jaz sem jetnik v Gulagu (sovjetskem kazenskem taborišču); jaz sem begunec na prepolni ladji pred obalo Vietnama, ki so zbežali iz domovine; sem Laotanec, Karn-pučijec, Kubanec, Indijanec iz roda Mi-sikitov iv Nigaragvi. Tudi jaz sem možnost-na žrtev totalitarizma.«
Zares krepke besede, ne samo govor, ampak poziv k osvoboditvi sveta od vseh vrst diktatur. Vsaj enkrat je bilo dano njihovim žrtvam javno priznanje.
Predstavitev slovenske liste Slovenske skupnosti v Gorici
Svetovni gospodarski vrh v Bonnu
pa nista soglašali, da bi bilo prihodnje zasedanje spomladi 1986. Skratka, stare stvari, oblečene v nove besede in nadvlada Sev. Amerike s premočnim dolarjem.
Gospodarska blokada Nikaragve
Severnoameriški predsednik Reagan je odredil, naj se takoj začne izvajati gospodarska blokada in trgovinska zapora proti Nikaragvi, katere sandinistični režim vztraja na svoji politični povezavi s Sovjetsko zvezo in Kubo ter noče pristati na politični pluralizem v državi. Težko je reči, ali bo ta ukrep učinkovit, gotovo pa je, da je levičarski režim zelo prizadet. V noti, ki jo je severnoameriška vlada naslovila na sandinistične voditelje, so povedani pogoji za ukinitev trgovinske zapore: bistveno zmanjšati vezi s SZ in Kubo, vzpostaviti pluralizem in demokracijo v državi ter prenehati z izvažanjem revolucije v druge srednjeameriške države. Nikaragovska vlada je zato, da bi napravila vtis pomirljivosti, odposlala domov sto kubanskih vojaških svetovalcev, kar pa v Washingtonu ni naredilo nobenega vtisa sa j ije dobro znano, da se v Nikaragvi mudi kar tri tisoč Kubancev.
V soboto 4. maja je Slovenska skupnost predstavila v konferenčni dvorani Palače Hotela svoje kandidatne liste in volilne programe na Goriškem. Srečanja se je udeležilo lepo število kandidatov in volivcev in s tam pokazalo, da se zaveda pomena bližnjih nedelj skih občinskih volitev.
Najprej je pokrajinski tajnik Marjan Tcrpin poudaril splošni politični pomen teh volitev za obnovitev občinskih svetov na Goriškem. SSk nastopa v občinah Gorica, Števerjan, Sovodnje in Doberdob, v goriški občini poleg občinskega sveta še s kandidati za rajonske konzulte. Skupno je gotovo nad sto kandidatov, kar pomeni lepo in pogumno skupnost v borbi za slovanske pravice in za samostojne slovenske občinske uprave. Poleg tega je pokrajinski tajnik poudaril, da samo SSk res izraža pristno slovensko politično voljo, medtem ko so slovenski kandidati na italijanskih levičarskih listah ali na listah »Občinske enotnosti« le izraz volje neslovenskih strank in programov. Povabil je vse goriške Slovance, naj trdno in enotno podprejo kandidatne liste Slovenske skupnosti in tako tudi v sami goriški občini še okrepijo samostojno slovensko predstavništvo. Vse to bi bilo namreč najlepši odgovor vsem tistim nasprotnim silam, ki trdijo, da Slovencev v Gorici ni.
Ob problematiki goriške občine in ob programskih točkah SSk se je posebej zaustavil Andrej Bratuž, dosedanji občinski 'svetovalec, prvi izmed nosilcev liste SSk. Prikazal je glavna vprašanja, s katerimi se predstavništvo Slovenske skupnosti mora vedno soočati v goriški občini, posebno važni politični tribuni tudi v odnosu do italijanske večine. Pravica do rabe slovenskega jezika, šolska .vprašanja (posebej zadeva odkupa Malega semenišča za slovanske šole), kultura, socialni in gospodarski problemi, obramba slovenske zemlje — vse to so v prvi vrsti glavne točke, ki jih bo predstavništvo SSk moralo še nadalje zagovarjati.
Za sovodenjsko občinsko listo SSk je spregovoril nosilec liste in dosedanji svetovalec Branko Čemic in podrobno orisal glavna vprašanja ter predstavil kandidatno listo. Ta zajema predstavnike vseh delov občine in kaže tudi nekaj novih imen, ki so sedaj na listi. Prikazal je nadalje prizadevanja, dosežke in težave, ki jih je predstavništvo SSk do sedaj imelo.
Za doberdobsko listo SSk je spregovoril Mario Soban, tudi kandidat že dosedanji svetovalec. Tudi on se je v svojem prikazu zaustavil (tudi v imenu odsotnega zadržanega nosilca liste Maksa Gergoleta) ob raznih specifičnih problemih občinske uprave, kjer je bila SSk v opoziciji. Prikazal je tudi osnovne programske točke za naslednje mandatno obdobje.
Za števerjansko občinsko kandidatno listo pa je spregovoril namesto zadržanega nosilca liste Hadrijana Corsija kandidat Marjan Terpin, ki je tudi posebej podčrtal pestrost te kandidatne liste in zlasti poudaril število mladih kandidatov. Tudi on se je nato ustavil ob nekaterih svojskih občinskih zadevah.
V imenu deželnega vodstva SSk je pri-
nesel svoj pozdrav predsednik Rafko Dolhar, ki je zaželel kar največ uspeha na teh volitvah, ki so prav sedaj izredno po-membne za vse nas. Pokrajinski tajnik pa je ob koncu med drugim še izrekel toplo zahvalo nekaterim nekdanjim izvoljenim predstavnikom, tako bivšemu pokrajinskemu svetovalcu dr. Andreju Makucu, bivšemu načelniku svetovalske skupine SSk v Sovodnjah Remu Devetaku, bivšemu deželnemu predsedniku SSk Bogomiru Špacapanu ter dosedanjemu števerjanske-mu podžupanu Cirilu Terpinu.
SSk ima med tem svoje volilne shode po naših občinah, kjer krajevni predstavniki ter predstavniki deželnega in pokrajinskega vodstva stranke razvijajo volilni program Slovenske skupnosti.
■ Medtem ko se je predsednik Reagan mudil v Bonnu, kjer je bilo zasedanje sedmih najbolj industrializiranih zahodnih držav, je njegova žena Nancy prišla v Rim in obiskala v Castelgandolfu skupnost birvših uživalcev mamil, ki jo je ustanovil in jo vodi duhovnik Mario Picchi. Reaganova žena je že nekaj let zelo aktivna v borbi zoper mamila. Sama je razložila mladim članom omenjene skupnosti, zakaj ta njena dejavnost: »Smo v nevarnosti, da bo prihodnja generacija izgubljena, če se ne zoperstavimo tej rani, ki je postala splošen problem in ne pozna ne ovir ne meja.« Nancy Reagan sta sprejela tudi predsednik italijanske države S. Perthu in papež Janez Pavel II. Slednji ji je tudi izročil osebno poslanico, ki obravnava zapleteno vprašanje borbe zoper mamila in njih uživanje.
■ Sv. oče, ki moli vsako prvo soboto v mesecu ob 20.30 rožni venec (pobožnost prvih sobot v mesecu je kot znano priporočila Mati božja v svojih prikazanjih v Fatimi), je v soboto 4. maja to molitev opravil v zadoščenje za žalitev, ki je bila narejena časti Matere božje iz bogokletnim filmom francoskega režiserja Gotar-da »Zdrava Marija«. Sramotiti Marijo, ki je za toliko ljudi opora v veri, vzpodbuda za čisto življenje, tolažba v preizkušnjah, pomeni žaliti vse, ki se k Mariji zatekajo. Zato se sv. oče ni bal filma obsoditi, medtem ko je uradna italijanska Cerkev sramežljivo molčala. Morali so biti Lefebreovi pristaši prvi, ki so proti filmu nastopili. Tudi to nekaj pove. Celo tako katoliški list, kot je dnevnik »Av-venire«, je objavil ugodno oceno o filmu, češ da je umetniško delo.
■ Britanski prestolonaslednik Charles in njegova žena Diana, ki sta preteklo nedeljo zaključila v Benetkah svoje 17-dnev-no potovanje po Italiji, sta bila v Rimu sprejeta tudi od papeža in se z njim zadržala 35 minut v razgovoru. Prestolonaslednik bi bil zelo rad tudi pri papeževi maši v njegovi zasebni kapeli, pa mu je mati kraljica Elizabeta II., ki je poglavar anglikanske Cerkve, to odločno odsvetovala. Britanski veleposlanik v Vatikanu sir Heath je v zvezi s tem izjavil: »Bilo je prvotno tudi to na programu potovanja, a se je potem opustilo.«
H
Doberdob - Althofen
Standreška dramska skupina pred Eifflovim stolpom v Parizu
Društvo Slovencev in Slovenski dom v Parizu razvijajo bogato kulturno, versko in družabno dejavnost za Slovence, ki živijo in delajo v francoski prestolnici ter bližnji in širši okolici. V tem okviru večkrat vabijo tudi razne kulturne in druge skupine iz domovine in tudi iz drugih držav, kjer živijo Slovenci. Ta oblika sodelovanja je prav gotovo zelo koristna, predvsem za tiste, ki živijo daleč od domovine, ki imajo tako možnost, da se seznanijo z delovanjem in prizadevanji slovenskega življa doma in tudi v drugih krajih.
V zadnjih letih se je razvilo živahno sodelovanje med Slovenci, ki živijo v Parizu in Primorsko, predvsem Goriško. V Parizu so namreč že nastopile nekatere gorišike kulturne skupine in sicer štever-janSki ansambel Lojzeta Hledeta in gori-ški mešani zbor »Lojze Bratuž«.
V soboto 27. aprila pa je v Slovenskem domu v Parizu nastopila dramska skupina PD »Štandrež«, ki je uprizorila Pov-šetovo igro »Milijonarji v oblakih«. S to igro je iletos skupina slavila 20-letnico delovanja in se je zato tudi nastop v Parizu vključil v proslavo te pomembne obletnice.
Ob napovedani uri se je dvorana napolnila do zadnjega kotička in nad 200 Slovencev je z navdušenjem in vedrim razpoloženjem sledilo dogajanju na odru. Verjetno malokje je bila štandrešlka skupina deležna tako prijetnega sprejema in tako navdušenega in hvaležnega občinstva.
Po predstavi se je predsednik Slovenskega društva zahvalil nastopajočim za
predstavo in izrazil željo, da bi se sodelovanje s primorskimi Slovenci še nadaljevalo in okrepilo.
V	imenu Zveze slovenske katoliške prosvete in štandreškega društva je spregovoril dr. Damjan Paulin, se zahvalil za povabilo in podčrtal pomembnost takih kulturnih izmenjav. Slovenskemu društvu iz Pariza je podaril sliko, ki predstavlja goriški Travnik, od nekdaj simbol slovenske trdoživosti na Goriškem. Parižani pa so Goričanom poklonili spominsko knjigo in cvetje.
Po igri je sledila družabnost, na kateri so pozno v noč odmevale slovenske melodije mladega ansambla, ki je zabaval vse prisotne. Tudi posamezna omizja so into-nirala slovenske in narodne napeve.
Štandrežci so seveda tudi izkoristili štiridnevno bivanje v Parizu za ogled najvažnejših zanimivosti.
Pred odhodom je bilo v domu še skupno kosilo, katerega so se udeležili tudi zastopniki Slovenskega društva in doma. V govorih, ob kozarcu šampanjca, so se člani štandreškega društva zahvalili vsem, ki so spremljali njihovo bivanje v Parizu in poskrbeli, da je to bilo zelo prijetno. Še posebej so se zahvalili gg. Čretniku in Flisu, .ki sta imela največ skrbi in dela, pa tudi članom društva in seveda dr. Vereni Koršič iter možu dr. Branku.
Ko se je v nedeljo zvečer vlak premaknil s pariške postaje, je bilo slovo od prijateljev ganljivo, vendar polno zadoščenja, da smo skupno preživeli nekaj prijetnih dni in se tudi medsebojno spoznali in kulturno obogatili.
Bralci pišejo
Ta štiridesetletnica me že utruja
Mislim namreč na praznovanje osvoboditve, kakor nam jo servirajo vsako leto politiki, strankini zastopniki in sploh stranke. Vsako leto poslušamo iste fraze, ki pa ne ganejo več treznega človeka, takega namreč, ki misli s svojo glavo.
Klanjam se spominu vseh padlih, predvsem zanemarjenih in hoti pozabljenih, dali so svoje življenje za vzvišene ideale. Toda besedičenje današnjih politikov sedaj v resnici preseda. Da ne govorimo o nekaterih zgodovinarjih, predvsem režimskih, ki pač niso vredni tega imena, saj so le mojstri potvarjanja in zamolčanja. Bo že zgodovina prej ali slej dala vsako stvar in osebo na svoje pravo mesto.
Kam so nas nekateri pripeljali v teh štiridesetih letih? Nekje je prišlo do demokratične ureditve, ko lahko bereš, pišeš, govoriš, kar hočeš, kar prej ni bilo mogoče. A iste stranke, ki imajo sicer svoje zasluge v odpravi fašističnega režima, so nas danes privedle skoro do neke slepe ulice z vsemi problemi, ki jih ne znajo rešiti: nasilstvo, mamila, mafia itd.
Drugje je revolucionarno gibanje ustvarilo nov razred, ki je enak prejšnjemu v preobjestnosti. Lahko bereš, govoriš, pišeš, ali do neke mere. Sistem prevladuje v vsem nad posameznikom, tako da se človek sprašuje, za kaj smo se borili.
To moje pismo noče žaliti ali napadati nikogar, rad bi le sprožil debato, ker je pač čas, da poleg politikov spregovori še kdo drug.
Glas iz Trsta
■	Umik izraelskih čet iz nekaterih krajev južnega Libanona, kjer so pretežno
naseljeni kristjani, je sprožil napad dru-zovskih in muslimanskih vojaških oddelkov na krščanska naselja. Poleg ubitih — bilo jih je 65 — je več tisoč kristjanov zapustilo svoje domove in se pridružilo stotisočem beguncev, ki že preplavljajo državo. Iz protesta zoper novo nasilje je odstopil minister za informacije grko-ka-tolik Joseph Skafif, sv. oče pa je v nedelja 28. aprila pri opoldanski molitvi angelovega češčenja povabil verniike, zbrane na trgu sv. Petra, naj molijo za to mučeniško zemljo, odgovorne voditelje pa pozval, naj storijo vse, kar je v njih moči, da »preneha to nekoristno prelivanje krvi.« V začetku tega tedna pa je v Rim dospel ma-ronitski pariarh Khoraike, da poroča sv. očetu in ga naprosi za posredovanje v bratomornem boju.
PRISPEVAJ VELIKODUŠNO ZA NOVO SLOVENSKO TELOVADNICO
V	GORICI!
S TEM BOŠ PRIPOMOGEL, DA BO NAŠ MLADI ROD OSTAL SLOVENSKI.
Novi apostolski pronuncij v Beogradu
V	sredo 24. aprila je prispel v Beograd novi predstavnik Vatikana pri jugoslovanski vladi. To je nadškof Francesco Colasuonno. Rodil se je v kraju Grumo Appula pri Bariju leta 1925. V duhovnika je bil posvečen leta 1947. Leta 1958 je stopil v diplomatsko službo. Služboval je v ZDA, v Indiji, Tajlandiji. Bil je apostolski delegat v Mozambiku, škofovsko posvečenje je prejel leta 1975. Od 1981 je bil prvi pronuncij v Zimbabve.
Svojevrsten nastop na Teološki fakulteti v Ljubljani
Pred polno zasedeno dvorano Teološke fakultete v Ljubljani so v sredo 24. aprila nastopili ritmičarji iz Stranj pri Kamniku, ki jih že vrsto let vodi in pripravlja tamkajšnji župnik Franc Gačnik. Prireditev je trajala poldrugo uro, sodelovalo pa je 60 mladih — res praznik mladosti —, in sicer mešani in mladinski zbor iz Stranj, ritmična skupina mladih ter fantje z glasbili. Občinstvo — navzoč je bil tudi nadškof Šuštar — je nastopajoče nagradilo z navdušenim in dolgim aplavzom.
Vrhunske ustvarjalce vseh časov je vedno privlačila religiozna tematika. Z njo so si dostikrat pridobili svetovni sloves. Tudi g. Gačnik se je lotil tega področja. Svoje mlade, že ustaljene ritmičaije je izuril za izvajanje treh svetopisemskih prilik, na začetek pa postavil Velikonočno voščilo. Ves nastop bi lahko označili kot odrsko pastoralo. Evangeljsko poročilo je podano na svojski način, ki vabi navzoče k razmišljanju.
Veličastno je bilo Velikonočno voščilo. Prižgale so se luči in zdelo se je, da se je na oder vsula sama pomlad, vrisk in pesem. Slovesni zvoki trobil in srebrni glasovi mladinskega zbora, harmonično zliti v mešani zbor, pojo Gačnikovo vstajenj-sko: Preko njiv zoranih tiho gre pomlad... Alelujo pletejo trobentice, veter na piščalke žvižga pesmice... Ritmičarji, na glasbo uglašeni, pa prizor pestrijo z domačim izročilom. Še verzi recitatorke Kaftjuše: Bandera silijo v nebo, zvonovi vriskajo v pomlad - kot šli bi svatje v srečni dan - zvonovi vriskajo čez plan... Zbor pa zaključi mogočno: Aleluja, Kristus je vstal, zemlja je vzbrstela, v pomladni sreči vzklika...
Druga in najdaljša točka je bila prilika o Izgubljenem Sinu. Velik poudarek je bil dan na neodtujljivo dobrino doma, družine in domovine. Napovedovalka je to izrazila z Balantičevimi verzi: Kako doma je dobro in lepo, vsi dnevi nosijo klobuk po strani... Mogočna skladba in zborovsko petje, medtem ko so z Obeh strani prihajali ritmičarji, je ob besedah* »Domovina je naš dom«, pognalo srh skozi žile.
Celotno besedilo v verzih in glasba sta izvirna Gačnikova stvaritev, izvzemši Handlovo Alelujo, ki je kot »gran finale« kronala spravo med očetom in sinom. Je to vrhunski trenutek, ko sin kleči pred očetom, skrušeno proseč odpuščanja. Prizor se Sklene s plesno ritmiko in zborovskim petjem ob spremljavi instrumentalnega ansambla v blestečih akordih: Raj, ki nam je bil zapravljen, oveti krog in krog, bodi slavljen, bodi hvaljen troedini Bog!
Naslednji prizor je prikazal Sejalca in seme. Koordinirana gibalna mimika ritmi-čarjev se prilagaja besedilu. Ob recitatorju pa glasbila: flavte, kitare in činele. Mladinski zbor zaključi: Molitev je naša prošnja za nas, da bi dozoreli v pšenični zlat klas, sejalec je Jezus, njiva smo mi, v njej božja beseda zori.
Tretji in zadnji prizor je Jezusova prilika Gospodar se vrača. Mistično vzdušje navdihujejo Jezusove besede: »Imejte ledja opasana in luči prižgane!« Luč je vera, luč je molitev, luč je življenje. Jezusov mimohod, ritmičarji s prižganimi 'svečami, izmenično zaporedje poklelkov in premikanja, vse je estetsko dovršeno. Zbor in trobila pojo: Z nami bodi Jezus zadnji dan, ko zapojejo nam vsi zvonovi... in zaključijo: Ko dan nam umre, naj srečamo te v lepoti neba, kjer si ti doma...
F. V.
★
Značaje, ki jih fes moreš spoštovati, sem našel le tam, kjer sem našel globoko versko življenje (W.
Goethe).
★
■	V prisotnosti papeža Janeza Pavla II. sta si v četrtek 2. maja v Vatikanu izmenjala ratifikacijske listine o sporazumu glede kanala Beagle na argentinsko-čilskem jugu zunanja ministra obeh držav, dr. Ca-puto za Argentino in Jakne del Valle Allende za Čile. S to izmenjavo listin je dogovor, za katerega ima Vatikan bistvene zasluge, postal polnomočen. Papež je v svojem priložnostnem govoru dejal, da je vesel, ker je zmagala modrost, ki je znala povezati zaščito lastnih interesov z upoštevanjem interesov druge strani, ozirajoč se pri tem na višjo dobrino, ki je mir. Pri tem je veliko pomagala zavest pripadnosti obeh ljudstev h katoliški Cerkvi. Apostolski sedež pa je pri pogajanjih iskal le objektivno resnico brez lastnih interesov ter hotel biti absolutno nepristranski.
»Der Weg« (Pot), glasilo župnije Althofen na vzhodnem Koroškem je napovedal obisk cerkvenega zbora iz Doberdoba z značilnim naslovom: »Besuch aus Friaul« (Obisk iz Furlanije), iki bo 27. in 28, aprila. Zbor prihaja iz Doberdoba pri Gorici, da vrne naš obisk iz jeseni 1983. V soboto ob 19.30 bo koncert tega zbora v župnijskem centru. Če pomislimo, da so se naši predniki drug ob drugem borili v prvi svetovni vojni, postane to srečanje izraz pravega sožitja med narodi...«
Več kot dva meseca je cerkveni mešani zbor Hrast iz Doberdoba resno vadil za nastop na Koroškem. Šlo je za vračilo obiska, ki ga je zbor z navdušenjem sprejel, potem ko so gostovali Korošci pri nas pred dvema letoma.
Izlet se je začel z odhodom iz Doberdoba v soboto 27. aprila. Prvi daljši postanek je bil v Tinjah, kjer stoji krščanski izobraževalni dom, ki ga vodi msgr. Jože Kopeinig. Dom je tudi znan slovenski center, bogat na umetninah. Tam razstavljajo mladi koroški umetniki, prirejajo literarne večere, razprave in srečanja na versko ali splošno tematiko. V domu je zbor imel kosilo.
Naslednjega obiska je bila deležna romarska cerkev Gospa Sveta. Na pot v Althofen smo se peljali tudi mimo knežjega kamna, ki je kraj ustoličenja slovanskih knezov. Pot je nato peljala do nekdanjega benediktinskega samostana v St. Georgen
asm Langsee, kjer je bilo poskrbljeno za prenočevanje zbora.
Ob 18. uri smo bili že v novem župnijskem centru v Althofnu. Ob 19.30 se je začel skupni koncert. V prvem delu je nastopil domači cerkveni zbor pod vodstvom Helmuta Maierja. V drugem delu programa pa je bil na vrsti naš zbor. Najprej ga je vodil Hilarij Lavrenčič, nato pa Karlo Lavrenčič. Celotni program je vseboval različne pesmi od domovinskih do polifonskih.
Pri nastopu je pozdravil tudi župan občine Althofen Rudolf Printschitz (Prinčič), katerega rod izhaja iz Cerovega v naših Brdih. Pozdravili so tudi domači župnik, predsednik SSO Marija Ferletič in predsednik SKD »Hrast« Mario Vižintin ter naš župnik g. Lazar. Po nastopu so se naši pevci zadržali v centru do poznih ur in bili deležni prijetne družabnosti « strani gostiteljev.
Naslednje jutro je zbor pel pri župnijski maši v Althofnu. Somaševal je tudi naš župnik. Po maši je bilo poslovilno kosilo. Slovenske in nemške pesmi so se vrstile druga za drugo. Če nam že jezik ni bil skupen, nam je bila pa pesem.
Celotni izlet in nastop na Koroškem je na poti domov popestril sneg, ki ga seveda za ta letni čas nismo več pričakovali, je pa po svoje prispeval k romantičnemu vzdušju. - R. F.
Jugoslovanska partija je bila svoj čas na strani ustašev
V	času kraljevske Jugoslavije je centralni komite komunistične partije Jugoslavije v Beogradu izdajal glasilo »Prole-ter«. 28. decembra 1929 najdemo v tem lističu zanimivo izjavo o ustaškem gibanju, -ki ga partija hvali in mu obljublja svojo podporo. Očitno je bilo, da se je partija skušala gibanja polastiti v svoje namene, kar pa so preprečili skrajni hrvaški nacionalisti kot Pavelič in Perčec.
»Proleter« najprej poroča, da se širi v Liki in severni Dalmaciji ustaško gibanje »zoper srbsko okupatorsko oblast«. Na območju Šibenika in Benkovca so ustaši vrgli v zrak štiri orožniške postaje in pet orožnikov odpeljali s seboj kot talce. Zaradi teh dogodkov je beograjska vlada razglasila obsedno stanje in poslala na nemirno območje 1.400 orožnikov in tri bataljone vojske. Nato »Proleter« nadaljuje dobesedno:
»To, da se je ustaško gibanje pojavilo prav v Liki in severni Dalmaciji — ki spadata med najbolj revne pokrajine Jugoslavije — priča, da igrajo v tem pokretu družbenogospodarske okoliščine veliko vlogo. Komunistična partija zato pozdravlja ustaški nastop liških in dalmatinskih kmetov in se postavlja v celoti na njihovo stran. Dolžnost vseh komunističnih organizacij in slehernega komunista je, da to gibanje podpre. Treba pa je paziti na fašistične elemente (Pavelič, Perčec), ki imajo na ustaštvo precejšen vpliv. Boj za razširjenje osnovne baze ustaškega gibanja proti terorističnim metodam posameznih hrvaških fašistov je bodoča naloga komunistov. Ker se komunisti borijo zoper srbsko in hrvaško malo meščanstvo, za samoopredelitev zatiranih narodov, za prevzem oblasti s strani delavcev in kmetov, zato hočejo kar se da aktivno sodelovati v
ustaškem pokretu in ga povezovati v njegovem boju za narodno osvoboditev, za zagotovitev dela, kruha, lastne zemlje in svobode.«
Torej taktika ponujene roke, ki pa v tem primeru ni uspela.
Zapeljiva ponudba ukrajinski katoliški Cerkvi
Leta 1946 so sovjetske oblasti tikinile grško-ikatoliško Cerkev v Ukrajini ter jo nasilno priključile ruski pravoslavni Cerkvi. Od tedaj ukrajinska katoliška Cerkev živi v podzemlju. To seveda Moskva ve, zato se trudi, da bi onemogočila njeno delovanje. Zadnji poskus, da si to Cerkev podvrže, se je zgodil nedavno v Užgoro-du v Podkarpatski Rusiji. S cerkvene strani se je pogovorov udeležil Josip Te-relja, predsednik Osrednjega odbora ukrajinskih katoličanov, z državne pa več visokih funkcionarjev. Ti so Terelji predlagali: »Vlada sovjetske socialistične republike Ukrajine bo priznala katoliški Cerkvi v Ukrajini svobodo, če boste stopili iz ilegale in se dali registrirali. Toda, postavljamo pogoj: Razglasiti morate samostojnost Cerkve v Ukrajini in prekiniti z Rimom.«
Terelja je odklonil predlog in dodal, da je laik in da je za to vprašanje pristojna katoliška hierarhija v Ukrajini. Predlagali so mu, naj se s cerkvenimi predstavniki pogovori o tem predlogu. Oblastem je znano, da ima ta Cerkev v ilegali svoje škofe, duhovnike in redovnike, število vernikov pa ceni na štiri milijone. Predstavniki oblasti so Terelji zabičevali, da je to »priložnost, ki se ne bo nikdar več ponovila«. Če bo ta predlog odbit, »bo lahko konec vladne strpnosti«.
Zbor iz Althofna ob nastopu v Doberdobu v jeseni 1983
Zbor SKD »Hrast« iz Doberdoba
Dva druga svetnika,
ki sta razgibala svet
S temi besedami je p. Franc Husu, ki deluje kot klaretioec v Palermu in je prevajalec knjige Fr. Grivca o sv. Cirilu in Metodu, pričel svoje predavanje v se-maniški dvorani 29. aprila. Najprej je prof. Fedora Ferluga-Petronio v glavnih obrisih predstavila življenje in delovanje svetih bratov, p. Husu pa je v okviru Metodovega leta orisal njihov pomen s teološkega in zgodovinskega stališča. Predavanje je organiziral dr. Kosmač za italijanske člane ekumenske skupnosti.
Besede v gornjem naslovu pa so vzete iz knjige protestanta Reneja Fullop Millerja, v kateri ocenjuje like sv. Pan/la, Avguština, Frančiška Asiškega, Ignacija iz Lojole in Terezije Avilsike ter jih označi kot »svetnike, ki so razgibali svet«. Med temi, je dejal p. Husu, manjkata lika Cirila in Metoda, ki sta krščansko kulturo in ustvarjalnost vcepila celi plejadi slovanskih narodov. Vpliv njihove misijonske avanture se razteza od našega predmestja do Vladivostoka. Ti karizmatični osebnosti je Bog obdaroval v toliki meri, da sta odločilno vplivali na nove zgodovinske tokove in prispevali nove elemente v Cerkvi sami, ki je že vključena v zgodovino narodov, kot za množico zunaj nje, ki naj jih pripelje v skupni Kristusov hlev. Taka je božja »theopraxis«, s katero Bog posega v človeška dogajanja.
»Sv. Metod nas uči pogumno sprejemati zgodovino,« je pisal L'Osservaitore Romano, ko je priobčil apostolsko pismo Janeza Pavla II. češkoslovaški Cerkvi. V delu obeh apostolov je nekaj tako preroško velikopoteznega, da zgodovina Cerlkve ne more mimo njih. Zato pravi papež: »Za Cerkev je prišel trenutek, da zadiha z obema polovicama svojih pljuč, ne samo zahodne, ampak tudi svoje vzhodne duhovnosti.«
Predavanju je prisostvoval tudi tržaški škof Bellomi. Bilo je na visoki ravni in vseskozi zanimivo, škoda le, da je od italijanskega občinstva bilo le nekaj častnih izjem. F. V.
Dolina
Predstavitev programske liste SSk za občinske volitve. V torek 23. aprila je Slovenska skupnost iv mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu predstavila svoj program za letošnje občinske volitve. Program je razložil in predstavil kandidatno listo njen nosilec Sergij Mahnič. Zadevni dokument je precej obširen in v prvem delu obravnava probleme, s katerimi so se njeni izvoljeni in drugi predstavniki
Duhovnikova pot
XII.
»Zlatomašnik bod’ pozdravljen...«
Dočakal sem zlato mašo. Kako rad bi se v tihoti in miru Gospodu zahvalil za to veliko milost! Moja čreda pa ne pusti, da bi šel ta lepi jubilej neopazno mimo.
Privolil sem. Spomnil sem se na Gospodov slovesni vhod v Jeruzalem, ko je sedel na osliča, na katerem nikoli noben človek ni sedel.
Ljudstvo je razgrinjalo na pot svoje plašče in šlo za njim s palmovimi vejami v rokah ter z močnim glasom hvalilo Boga za vsa čudovita dela, ki jih je videlo...
Gospod je vse to dovolil, dasi je vedel, da gre v smrt.
Čreda, ki mi jo je Gospod izročil, da jo pasem, se je ob mojem zlatomašnem slavju veselila... In tudi sam sem iz dna duše zapel slavo in hvalo Bogu, ki me je petdeset let podpiral s svojo milostjo, da sem mu zvesto služil. Moje srce pa je kljub veselju in radosti stiskala bolečina ob spominu, da bo čreda ostala brez pastirja; kajti, kako dolgo bom mogel še Skrbeti zanjo? Dnevi so mi šteti... Jaz pa ne vidim nikogar, ki bi stopil na moje mesto.
Zlatomašnik, bod’ pozdravljen! Pesem je Polna zahvale Bogu, a to je pesem zatona... Koliko radostnejši je spev: . Novo-mašnik, bod pozdravljen! saj prinaša s seboj jutranjo zarjo, polno upanja, svetlobe in toplote, ki prinaša življenje...
XIII.
»Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi...«
V zvoniku se je zamajal zvon. Vabil je otroke h krščanskemu nauku.
soočali v minuli mandatni dobi. Govor je zlasti o listih vprašanjih, glede katerih se je SSk razhajala z upravno koalicijo PCI in PSI, kot je načrt hitre ceste, socialni center pri Domju, popravila starih srenj-skih stavb v posameznih vaseh, urbanistična varianta glede lotizacijskih področij in ustanovitve zaščitenega področja na območju Drage, Peska in Gročane.
V drugem delu programskega dokumenta pa so navedene glavne točke načelnega in konkretnega značaja, ki jih bo SSk zagovarjala v prihodnji mandatni dobi. Med temi naij omenimo upiranje vsem oblikam asimilacije in obrambe teritorija pred krčenjem in drugimi nepotrebnimi posegi; uveljavljanje narodnostnih pravic Slovencev po načelih ustave in mednarodnih obveznosti Italije; zaposlitev mladine in pritegnitev mladih v prosvetne dejavnosti; podpiranje vseh pobud družbenega, kulturnega in gospodarskega značaja v korist domačega prebivalstva; revizija vseh načrtov v zvezi z zaščitenim področjem Pe-sek-Draga-Gročana; preureditev javnih prevozov; izboljšanje zdravstvene službe in pospeševanje kmetijstva; nasprotovanje poskusom po zgraditvi novega upepelje-valnika na območju občine; skrb za učinkovito smetarsko službo; temeljito popravilo zastarelih srenjskih stavb; poimenovanje glavnih ulic in trgov po naših zaslužnih osebnostih; napeljava metana v občino; nadaljnje urejanje grezničnega in vodovodnega omrežja ter razsvetljave.
Občinski odbornik dr. Aleš Lokar (SSk) je 19. aprila v tržaškem občinskem svetu opozoril na čudni pojav, da zadnje čase v tem organu politične stranke ne poznajo drugega problema kot zadevo slovenske manjšine, puščajoč ob strani druge, bolj pomembne, zlasti tiste gospodarskega značaja. Prav tako je za nekoga, ki gleda na vse dogajanje od zunaj, kaj čudno, da se zaletavajo v zaščito slovenske manjšine prav tiste sile in gibanja, ki bi morala biti prvoboritelji teh krajevnih problemov, saj sovpada vprašanje narodne manjšine v okvir krajevnih avtonomij.
Za Trst je nujno potrebno, da se osvobodi more preteklosti in začne misliti na svojo prihodnost, še zlasti, ker je postavljen na mejo treh svetov.
Toda do tega spoznanja se to mesto ob meji še ni dokopalo, kakor tudi ne do spoznanja, da se o neki manjšini ne more
Otroci so se zbrali v župnišču in nekaj časa čakali v veži. K njim je prihitela župnikova gospodinja in v eni sapi povedala:
»Otroci! Krščanskega nauka ne bo. Gospod župnik je bolan.«
Tako so povedali, ko so se vrnili domov.
Prav ob tisti uri pa je Gospod Jezus dvignil križ z duhovnikove rame in ga odložil. Njegov zvesti služabnik ga je hvaležno pogledal, se — kakor Janez — naslonil na Gospodove prsi in zašepetal: »Dopolnjeno je.«
Kmalu za tem se je oglasil zvon. Njegov glas je donel mimo hiš in vrtov na polja in v vinograde, kjer je brstela pomlad in klicala na delo. Ljudje so nehali kopati, orati, saditi in sejati. Gledali so proti vasi in drug drugega vpraševali: »Kdo?... Koga je Gospod poklical, saj ni bil nihče bolan.«
In ko so se vrnili z dela, in zvedeli, da je njih župnik odšel po plačilo, so možje in fantje sklonili glave ter se z molkom pridružili otrokom, materam, ženam in dekletom, saj so vsi jokali. Od ust do ust je šel glas: »Izgubili smo očeta. Očeta, ki nas je ljubil, kot bi nam bil rodni oče.«
V sobi, kjer je zadnjikrat počival, ni bilo — po njegovi želji — ne cvetja ne vencev; samo otroci so zbrali svoje prihranke in mu kupili šopek nageljnov, ki so mu jih položili k vzglavju.
Hodih so kropit in zrli v lepi, skoro mladeniški obraz župnika, ki je v Gospodu zaspal. Na obrazu je bil razlit mir in nasmeh. Morda mu je Gospod v poslednjem trenutku pokazal tistega, ki sc je odzval božjemu klicu?
Nasproti pokojniku pa je na steni visela oficirska sablja, od katere se je ločil zaradi Gospoda.
(Konec prihodnjič)
Po slouenski obali
Okrog sto Slovencev iz Mavhinj, Zgonika, iz nabrežinske in štivansko-devinske župnije je 25. aprila obiskalo novi cerkvi v Ankaranu in Portorožu. Povsod sta romarje sprejela domača župnika.
V Ankaranu je župnik razkril razne težave pri zidanju in tudi omenil napake, ki so ostale po dograditvi. Manjka predvsem križ nad cerkvijo, ki pa ga bodo v doglednem času postavili. Nekdo izmed romarjev pa je povedal, da prav v Ankaranu zahaja redno v cerkev velika skupina mladih kristjanov.
V Portorožu je krajevni župnik razložil lepoto in smisel izredne cerkvene stavbe sredi turističnega mesta. Povedal je tudi, da se Marijina cerkev počasi spreminja v pravo romarsko svetišče, saj ga razne skupine od blizu in daleč vedno bolj obiskujejo. Krajevna mladina ima vsako prvo soboto zvečer molitveno bogoslužje v čast rožnovenski Kraljici. Tukaj kakor v Dalmaciji in v mnogih krajih po vsem katoliškem svetu mladi ljudje odkrivajo duhovne vrednote, ki so jih prejšnji rodovi premalo cenili ali celo zavrgli.
Romarska služba božja za našo skupino je bila v starodavni cerkvi v Strunjanu. Cerkveni nagovor je imel domači župnik, frančiškan. Somaševali so štirje duhovniki iz devinskega dekanata. Popoldne so izletniki napravili daljši izlet tudi po hrvaški Istri. Niso se mogli načuditi lepo obdelanim njivam, skrbno urejenim vasem; tudi ceste so povsod zelo v redu. Zanimivo pa je to, da so bili med odraslimi romarji mnogi prvič v Portorožu. Pač znamenje, da bo treba še 'kdaj obiskati Piran in toliko drugih krajev v bližnji Sloveniji in Hrvaški. Dokler človek živi, lahko veliko stvari popravi...
odločati na njenem hrbtu in zoper njene interese kakor tudi ne z zahtevo, da naj splošni zaščitni zakon nadomesti zbirka do sedaj izdanih odločb in sklepov. Edino naravno je, da se o potrebah manjšine zasliši najprej manjšino samo, kakor je naravno, da o zadevah zdravnikov odločajo oni sami ne pa kaki alpinisti ali tekstilni delavci. Vlada in politične stranke pa so poklicane, da o teh zahtevah razpravljajo.
Komunisti zahtevajo od nas, da izstopimo iz odbora, ker je ta do slovenskih zadev neobčutljiv. Toda stvar zahteva temeljit premislek. Nočemo, da bi naše ravnanje slonelo na ideoloških stališčih, ki so se v preteklosti izkazala za napačna. Želeli bi tudi pokazati svojo pripravljenost do sodelovanja s političnimi in družbenimi silami tržaškega mesta. Levica sicer veliko govori o potrebi sodelovanja med Slovenci in Italijani, a ni pripravljena sodelovati brez naprej odločenih izbir. Zahteva kot kriterij neko »naprednost«, medtem ko resnična demokracija nikogar vnaprej ne izključuje.
Za nas je različnost mišljenj glede določenih problemov znak demokracije, kakor je tudi zanjo naravno, da zahtevajo ta mišljenja čas, ko naj dozorijo ob dolgem procesu vzporejanja stališč in oblikovanja zavesti. Nahajamo se torej v obdobju, ko nas vodi v naši dejavnosti in boju potrpljenje, duh svobode in dialoga, obenem pa duh odločnosti, kadar opazimo, da se hoče izkoristiti položaj zoper nas. Ne želimo si nobenega privilegija, toda ne nameravamo se odpovedati nobeni naravnih pravic, ki nam pritičejo.
PRAZNOVANJE SV. LEOPOLDA MANDIČA
pri Domju - nedelja 12. maja
Cerkveni spored:
9.30 sv. maša za slovenske vernike
11.00 sv. maša za italijanske vernike
16.00 slovesno somaševanje; sodeluje otroški zbor »Naša luč« (vodi s. Karmen), duhovno misel bo imel g. Vinko Paljk iz Kopra
Kulturni spored ob jubilejnem letu smrti sv. Metoda (885-1985):
17.00 sodeluje osnovna šola Ricmanje-Dom-jo s pertjem, prizorčkom in recitacijami
dekliški zbor iz Devina (vodi Herman Antonič)
zbor PD »Kolonkovec« (vodi Dalka šturman)
slavnostni govornik: prof. Ivan Artač Vljudno vabita:
Cerkvena skupnost pri Domju Apostolstvo sv. Cirila in Metoda iz Trsta
Prireditev bo v župnijski dvorani v Rojanu. Nastopijo otroci iz Gorice, Štandreža, Šte-verjana, Jamelj, Opčin in Rojana. Avtomobile parkirati pri rojanski cerkvi.
Z GORIŠKEGA
Sovodnje
Za občinske volitve, ki bodo to nedeljo, so se v Sovodnjah predstavile tri liste. Slovenska skupnost, Občinska enotnost in MSI. Izrazito slovenska je samo lista SSk, saj s svojim znakom lipove vejice nastopa na volitvah od občinskih uprav do deželnih in državnih. Lista Občinske enotnosti je povezava PCI in PSI. To izpričuje dejstvo, da so bili pri sestavi te liste in njenega programa prisotni predstavniki omenjenih strank. Jasen dokaz, da je ta lista popolnoma od njih odvisna.
Kar se tiče politične ocene dejavnosti pretekle uprave Občinske enotnosti SSk ugotavlja, da je potekala v znamenju konfliktov, kar velja predvsem za politiko urejanja teritorija in javnih del. Glede teh del so bili najprej sprejeti Sklepi, šele nato so se vršila posvetovanja, ki pa so bila zgolj formalnega značaja.
V kulturni politiki je občinska uprava šele po štirih letih stalnih zahtev predstavnikov SSk zavzela bolj enakovredno stališče do društev, ki delujejo v občini.
Bolj aktivna bi morala biti prisotnost občine pri pobudah za premostitev krize, ki je zajela gospodarstvo v naši deželi.
Ob izvolitvi pred petimi leti se je župan izrekel za sodelovanje z vsemi komponentami v občinskem svetu, tega pa žal ni bilo, a ne po krivdi predstavnikov SSk, ampak zaradi strankarskega odnosa, ki ga je vodila večina. Doprinos SSk je bil konstruktiven glede vseh vprašanj, ne pa »pikolovski«, kot je izjavil župan v intervjuju za Primorski dnevnik. S strani slovenske stranke pomeni omenjeno »pikolovstvo« vztrajno in zavzeto delo pri mandatu, ki so ji ga občani zaupali.
Zato je prav, da sovodenj ski občani ponovno podprejo SSk, ki jo tokrat predstavljajo mladi in sposobni ljudje. Čeprav ima svoje pomanjkljivosti, je pa vsa naša in zato pristen izraz naših teženj in pričakovanj.
Kandidati Slovenske skupnosti v Sovodnjah so: Černič Branislav, Maraž Jožko, Čemic Benjamin, Čemic Marjan, češčut Marija, Cotič Marko, Devetak Ludvik, Devetak Renato, Kovic Ivo, Leban Mauro, Malič Adrijana, Tomšič Jožica.
Kandidati Slovenske skupnosti v Doberdobu
Gergolet Maks, Jarc Romano, Soban Mario, Ferfolja Evgen, Ferfolja Stanko, Fer-letič Mario, Ferletič Peter, Gergolet Marija Kristina, Visintin Luciamo.
Znano je, da so v Doberdobu premnogi zaverovani v partijo. Zato je tu glas za SSk še posebej potreben. Ona je edina, ki res ščiti interese slovenske manjšine; treba je vztrajno delati na to, da spregledajo tudi tisti, ki se Še ne zavedajo, da je vključevanje v neslovenske stranke naš propad. Mladi kandidati SSk zaslužijo zato vse naše spoštovanje in zaupanje!
Jurjevanje ’85
Vsakoletno jurjevanje slovenskih gori-ških 9kavtov je potekalo letos v Doberdobu. 1. maja se je okoli 9. ure zbralo na 'kraški gmajni nad 120 skavtov. Spremljalo jih je lepo število staršev in prijateljev. Pol ure nato se je začela sv. maša, združena z obljubami. Najprej je izreklo obljube 30 volčičev in veveric, nato nekaj manj izvidnikov ter vodnic.
Maši so sledile igre. Volčiči in veverice so se zabavali z raznovrstnimi otroškimi nastopi, izvidnike in vodnice pa Ije čakal nekoliko bolj zahteven kratek pohod. Razdelili so se po Skupinah, nato so se odpravili po začrtani poti, na kateri so bila skrita pisma, na katera so morali točno odgovarjati.
Vsi so se prav gotovo razveselili, ko sta skrbna kuharja, Romano in Berto, povabila na odlično »paštašuto«. Ko so dobro postrgali lonce in se nekoliko odpočili, so se marljivi skavtiči ponovno lotili dela. Akele so pospremile najmlajše na kratek sprehod po gozdu, starejši pa so se zabavali ob izvirnih igrah, pri katerih so sodelovali tudi starši in prijatelji. Sledilo je skakanje v vrečah ter vlečea\je vrvi, kar so prav vsi z veseljem poskusili.
Po pesmi slovesa ter nagrajevanju jutranje igre so se vsi, bodisi skavti kot starši zadovoljni razšli. - Klepetavi krt
Koncert v Doberdobu
Na pobudo SKD Hrast bo v sredo 15. maja v župnijskem domu v Doberdobu vokalni koncert. Nastopili bosta dve mladi operni pevki: sopranistka Lorella Grion in mezzosopranistka Manuela Marussi iz Koprivnega. Obe imata za sabo vnsto uspehov pri nas in drugod.
V prvem delu koncerta bodo na vrsti znameniti »Lieder«, ki so karakterizirali nemško romantiko; poslušali bomo dela Schuberta, Brahmsa in Mendelssohna. V drugem delu pa bomo prisluhnili raznim arijam iz zelo bogatega opernega repertoarja. Na klavirju bo spremljal prof. Hi-larij Lavrenčič, študent kompozicije in korepetitor pri solopetju.
Vabimo vse ljubitelje lepe glasbe, da se koncerta polnoštevilno udeležijo. Koncert se bo pričel ob 20.30.
Hranilnica in posojilnica na Opčinah (Lr
Tort ki mo t non rrl o I n n o TOI
zadruga z neomejeno zavezo
OBRAČUN ZA 76. POSLOVNO LETO stanje dne 31. decembra 1984
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA
AKTIVA
Blagajna  ............................ 841.684.938
Vrednostni papirji ....	21.944.902900
T/R in hranilne vloge
pri bankah................... 20.956.499 411
Posojila........................... 40.027.624.590
Menice za vnovčenje . . .	1.046.501 341
Razni računi........................ 5.234 653.876
Anticipativna aktiva in aktivne
izločitve........................... 725.365.229
Nepremičnine.......................... 2547.562070
Stroji in oprema............... 905.593 146
Soudeležbe ........................... 119.900.000
SKUPNA AKTIVA
Račun rizikov in obvez . .
Razvidnostni računi . . .
SKUPAJ
94.350.287.501
433.680.902
104 .940 .504 834 199.724.473.237
PASIVA
Hranilne vloge in
tekoči računi................
Razni upniki in cedenti menic
na inkaso ...................
Vezani skladi..................
Skladi knjigovodskih odpisov Pasivne izločitve .... Čisti kapital in razni skladi Poslovni dobiček ....
SKUPNA PASIVA
Račun rizikov in obvez . .
Razvidnostni računi
SKUPAJ
81.974.008.211
1.060.304.465 971.894 104 668.484.279 142.506.287 8.034 696.596 1.498.393.559
94 350.287.501 433.680.902
104 940.504.834 199.724 473.237
PREMOŽENJSKO STANJE
DOHODKI
Aktivne obresti na posojilih Obresti pri bančnih ustanovah Obresti na obveznicah
in dividende...............
Dobiček pri vrednostnih papirjih in menjalnici . . Aktivne provizije, povračljivi stroški in razni dohodki Uporaba skladov ....
8 161 365 583
2 684 901.676
3 428955.495
147 428 585
684.514 654 255 297.332
SKUPNI DOHODKI 15 362.463 325
IZDATKI
Pasivne obresti . , . Stroški za osebje Davki in takse . . Splošni upravni stroški Knjigovodski odpisi Višanje skladov . . .
SKUPNI IZDATKI
Poslovni dobiček ....
9859.163.921 1 817.297 769 476057.362 1.097.633 689 217628.974 396.288 051
13.684 069.766 1.498.393.559
SKUPAJ 15 362.463 325
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiNiiimiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiNiiii
Nastop odbornika Lokarja v tržaškem občinskem svetu
i
11 v
-Uvl
Navodila volivcem v Gorici
Vsak volivec bo prejel glasovnico »sive« barve za občinski svet, na kateri je znak SSk lipove vejice na 8. mestu. Poleg znaka lipove vejice so štiri vrstice, na katere lahko volivec napiše največ štiri (4) preferenčne glasove. Te lahko izrazi s številko ali s priimkom kandidata.
Važno je predvsem, da PREKRIŽA ZNAK LIPOVE VEJICE, s čimer je že glasoval za slovensko listo. Seveda so potrebni tudi preferenčni glasovi, saj volivec lahko s tem odloča o osebah, ki jih na listi Slovenske skupnosti izvoli v občinski svet.
Poleg glasovnice za občinski svet prejme v goriški občini vsak volivec tudi glasovnico »roza« barve za RAJONSKE KONZULTE, ki so seveda različne. SSk ima svojo listo s kandidati v teh kon-zultah: Svetogorska četrt-Placuta, mestni center, Stražce, Rojce, Štandrež, Podgora, Pevma-Oslavje-Štmaver. Tu je število preferenčnih glasov omejeno, kot je razvidno iz zraven nakazanega črtovja. Dve preferenci v mestnem centru in v svetogorski četrti, po eno pa v ostalih.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ SKPD »F. B. SEDEJ« - ŠTEVERJAN priredi v soboto 18. in nedeljo 19. maja
BRIŠKI PRAZNIK
V	»BOROVCIH«
V soboto tekmovanje v briškoli, v nedeljo pa bo v gosteh ansambel Lojzeta Slaka.
Toplo vabljeni!
Sv. birma v Gorici
V nedeljo 5. maja popoldne je bila v naši slovenski duhovniji v mestu sv. birma za naše mladce. Osemnajstim je g. nadškof podelil med sv. mašo zakrament potrditve v veri. Na ta dan so se birmanci dolge mesece pripravljali pod vodstvom našega kaplana g. Marjana. Ob nedelji, posvečeni našemu tisku, so prejeli knjigo evangelijev, da bi jim bila Kristusova beseda vodnik v vsem življenju. Za prejem sv. birme so se še posebno pripravili zadnji teden z obiskom šmarnic. V lepo okrašeni cerkvi sv. Ivana smo se vsi ob tem prazniku še 'bolj zavedeli, da smo ena božja družina, ko nas med seboj veže vse to, kar smo prejeli od Stvarnika kot narod.
Po maši smo se pa vsi udeleženci tega slavja srečali na prostem pred cerkvijo, kjer so nam članice župnijskega sveta in nekatere matere birmancev pripravile zakusko. Gospodu Bogu in vsem, ki so pomagali na kateri 'koli način, da je birmansko slavje tako lepo uspelo, iskrena hvala.
Prerana smrt uglednega slovenskega geologa
V ponedeljek 6. maja smo se zadnjič poslovili od dr. Mirota Koršiča; v starosti 53 let ga je družini in nam vsem iztrgala neozdravljiva bolezen. Umrl je v bolnišnici v Avianu, od koder so ga prepeljali v Gorico, da počiva na tukajšnjem pokopališču.
Pokojni je dokončal srednje šole na slovenskem liceju v Gorici. Na univerzi se je posvetil študiju geologije. Postal je strokovnjak v tej vedi in kot tak dobil službo pri deželni upravi in bil ravnatelj urada za naravne nesreče. V tej službi se je odlikoval zlasti po zadnjem potresu v Furlaniji pred devetimi leti. Izvršil je številne študije o potresnih področjih v naši deželi, ki jih je objavil v raznih italijanskih revijah.
Pogreba se je udeležilo veliko njegovih in družinskih prijateljev ter sodelavcev iz Gorice, Trsta in Vidma. Sv. mašo je daroval g. Cvetko Žbogar ob soudeležbi g. Mirka Rijavca in g. Marija Gerdola, na koru pa je pel zbor učiteljišča pod vodstvom Franke Žgavec. G. Žbogar se je od pokojnika poslovil v cerkvi, ing. Ouerini pa na pokopališču.
Miro Koršič zapušča ženo Majdo Sfiligoj, ki je ravnateljica na slov. učiteljišču, sina Marka, očeta in mater ter sestro, poročeno Gerdol. Vsem naše sožalje.
Vzpodbudno srečanje slovenskih in italijanskih vernikov
Tudi letos je g. Natale Bellino, župnik pri Sv. Piju X. v Gorici organiziral prijateljsko srečanje slovenskih in italijanskih oz. furlanskih vernikov, ki živijo v njegovi župniji. Pobuda je v sedanjih časih vsekakor hvalevredna in lepo bi bilo, ko bi jo posnemali vsi župniki, ki imajo
v oskrbi vernike različnih etničnih skupin.
V nedeljo 5. maja se je v cerkvici sv. Pija X. (pri soškem mostu) zbralo kar lepo število Slovencev in seveda, še več Ita-, lijanov in Furlanov. Mašne obrede je v slovenščini opravil g. Mirko Rijavec. V nagovoru (v italijanščini) je g. Rijavec razvil misel o velikonočnem veselju, ki ga doživljajo kristjani, ko se v Kristusovem imenu sestajajo in družijo. To veselje izhaja iz Kristusovega vstajenja, je vsidra-no globoko v srcu, tudi v trenutkih žalosti in trpljenja. Opozoril je tudi, kako je nevarno postavljati nacionalizme in patriotizme nad Kristusa, ker v tem primeru niso več vrednote, temveč postanejo maliki.
Slovesnost je povzdignil slovenski mešani zbor iz Štandreža pod vodstvom Mirka Špacapana. Po maši pa je bila v župnijskih prostorih zakuska. Tudi tu je omenjeni zbor zapel nekaj primernih narodnih in drugih pesmi. Občinstvo se je razšlo z vidnim zadovoljstvom.
Zasedala sta duhovniški in škofijski pastoralni svet
Pretekli teden sta zasedala v Gorici oba pastoralna sveta, v četrtek duhovniški, v soboto škofijski pastoralni svet. Na dnevnem redu duhovniškega pastoralnega sveta je bil predvsem obračun o finančnem stanju goriške Škofije. Izkazalo se je, da ima goriška Cerkev dokaj velik dolg, ki je nastal zaradi graditve novih cerkva in obnove raznih cerkvenih objektov, zlasti še škofijskega bogoslovnega semenišča v Gorici. Nadškof je zato odločil, da pokliče prizadete cerkvene upravitelje in se z njimi domeni, kako bodo začeli vračati vsak svoj dolg.
Na zasedanju škofijskega pastoralnega sveta, ki ga sestavljajo v glavnem laiki, je pa bilo govora o mladinski pastorali v goriški škofiji. Sv. oče, kot je omenil g. nadškof, polaga največjo pozornost na mladino in njene probleme, saj je v štirih mesecih objavil kar pet dokumentov v zvezi z mladino.
Po uvodnem referatu, ki ga je imel zastopnik mladih Paolo Lorenzon iz Tržiča in cerkveni asistent za mladino don Mauro Belletti, so posegli v debato številni navzoči člani, ki so osvetlili razne točke mladinske problematike pri nas. Toda odkrivali so probleme, ki so bolj ali manj znani, niso pa postavili kakih konkretnih stvarnih predlogov, kaj narediti, da se mladina približa Kristusu in se ji odkrije pravi obraz Cerkve. Zato je bilo nadaljevanje preneseno na naslednje srečanje, ki bo 29. junija.
Naše mnenje je, da je treba zbirati odraščajočo mladino izven Cerkve in šole v njej primernih organizacijah, kjer naj se razvija poleg drugega tudi poglobljena kateheza mladih. Taka stvarna pobuda je bil Sklep o binkoštnem srečanju mladih v Krminu v soboto 25. maja popoldne in o srečanju birmancev 22. septembra pri salezijancih v Gorici. Obojega srečanja se bo udeležila tudi slovenska mladina.
DAROVI
Za Katoliški glas: N. N. 50.000; N. N., Barkovlje 30.000; Marija Kobal v spomin Marije Mozetič in očeta Karla 20.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: N. N. 50.000; N. N. namesto cvetja na grob Rudolfa Blažiča 50.000; družina Blažič v spomin moža in očeta 200.000; družini Zulian in Romano iz Ricmanj v spomin Mirota Corsi 30.000 lir.
V.J.D., Gorica ob prvi obletnici smrti svojega moža: za novo telovadnico, za Katoliški dom, za Katoliški glas, za slovenske misijonarje po 200.000 lir, za Pastirčka in za Marijino družbo po 100.000 lir.
Družina Ušaj, Gorica v spomin Rudija Blažiča za cerkev v Podgori in za Katoliški dom po 50.000 lir.
Ob 17. obletnici smrti nepozabne sestre: N. N. za gobavce misijonarja Ivana Štan-ta 30.000 in za duhovniške poklice 20.000 lir.
M. R., Gorica: za gobavce 100.000, za Sv. goro in za Alojzijevišče po 20.000 in za Katoliški glas 10.000 lir.
Za zbor Rupa-Peč: prijatelj iz Gorice
50.000	lir.
Š.T.Š.: za kapelico v Cerovljah in za Zavod sv. Družine po 200.000 lir.
Za cerkveni zbor z Opčin: Nadja in Sandro Žerjal namesto cvetja na grobova Romana škerlavaj in Helene Ferfolja-Šker-lavaj 20.000 lir.
Zveza slovenske katoliške prosvete sklicuje
REDNI OBČNI ZBOR
v ponedeljek 20. maja ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici. Vabljena včlanjena društva, organizacije in prijatelji Zveze.
OBVESTI LA
V Katoliškem domu v Gorici bo v petek 10. maja ob 19.30 II. notranji nastop gojencev glasbene šole SKPD Mirko Filej. Vabljeni starši in prijatelji.
Maša za edinost bo v Zavodu sv. Družine v ponedeljek 13. maja ob 16. uri. Vabi ACM Gorica.
SSG v Trstu uprizori Linhartovo komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi« v petek 10. maja ob 10.30 v Kult. domu v Gorici, v soboto 11. maja ob 20. uj-i in v torek 14. maja ob 10. uri v Kult. domu v Trstu.
V Marijini cerkvici na Pečah pri Boljun-cu bo v nedeljo 12. maja ob 16. uri sv. maša.
Društvo slov. izobražencev in združenje Most vabita na predavanje Tarasa Kermavnerja o knjigi Vladimira Bartola »Čudež na vasi«, ki je izšla v Založbi tržaškega tiska. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 v ponedeljek 13. maja ob 20.30.
Na vseh občinskih volitvah v tržaški in goriški pokrajini nastopa Slovenska skupnost z gornjim znakom
Za sklad Mitja Čuk: N. N. 500.000; namesto cvetja na grob Fani Stiickler darujejo Alojzija in Bernarda Škerlavaj 30.000, Olimpija Susič pa 15.000; Raja in Danilo Glavina v spomin na dragega očeta Stanislava Petarosa in teto Danico por. Pavlič 25.000; Sergio Ferfoilja z družino v spomin na Francko Purič vd. Piščanc 25.000; Sabina Širca v spomin na mamo 20.000;
A. Bizjak in N. Ivančič v spomin na Vikija Drnovška 20.000; Ladi in Jelka namesto cvetja na grob tete Rože 10.000; Iva Bucik-Ščuka ob 17. obletnici smrti dragega brata Lojzeta 10.000; žena v spomin na Vladitja Sancina 10.000; Severina v spomin na očeta kolegice Aleksandre 10.000; svojci v spomin na Alojzijo Racman 10.000; družina Pookar namesto cvetja na grob Rože Pečar 10.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: Lilijana Čok-Ant-ler v spomin na mamo Katarino 5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Marija Blaževič De Rico in sin Vinko v spomin na sestro in mamo Danilo Kalin 150.000; sosed;] e iz Kraške ulice v spomin na Heleno Ferfo-Ija-Škerlavaj 110.000; Pia Ulian-Geyer 30.000; Erminija Daneu-Kalc ob peti obletnici smrti moža Ivana 20.000; Angela So-sič-Ferlat 10.000 lir.
Za Slov. Vinc. konf. v Trstu: Petriča Bajc v spomin Pavle Levak 20.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu: namesto cvetja na grob Štefanije Pahor vd. Sola so darovali: Darinka Cusina 5.000, Gina Cusina 5.000, Ema Adami 2.000, Mara in Marta Posega 20.000, Liviija Kocjančič
20.000, Albina Lozej 10.000, Lojzka Novak
2.000, Štefanija Dovgan 3.000, Angela in Julka Mljač 20.000, Štefanija Birsa 10.000, Laura Parovel 10.000, Mirjana Parovel
20.000, Pini, Boži in Marta Kocjančič
30.000, M. Č. 10.000, Zinka in Marta Požar
20.000, družina Bizjak 10.000; namesto cvetja na grob Pavle Čehovin vd. Levak pa Mirjana Parovel 20.000 in Laura Parovel
10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: prijateljice v spomin Marije Mozetič 25.000; Brazzani v spomin iste 30.000; Marko Udovič 80.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Berdon-Sosič, Pulje 30.000; novoporočenca Aleksandra in Fabio, Ricmanje 50.000 lir.
Za kapelo pri Domju: Pepca Skočir, Trst 10.000; M. B., Trst 100.000; Amelija in Leopold Pangos, Trst v spomin na pok. starše Muzlanič in Pangos 15.000 lir.
Za lačne po svetu: Anica Kralj, Slivno ob 40-letnici nasilne smrti svojih dragih 15.000; N. N., Rupa 5.000; N. N., Gabrje
7.000 lir.
Za uboge: Violetta Reni 20.000 lir.
Za misijone: Nada Martelanc 10.000; Pina Giraldi in Linda Mazzeni v spomin Av-relije Mihelič po 5.000 lir.
Za širjenje vere: sestra ob 40-letnici mu-čeniške smrti Rozandre in Vide Kralj
50.000 Idr.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Mt Trsi h
Spored od 12. do 18. maja 1985 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Max 14«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 15.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev. Ob 18.30 neposreden prenos iz tržaške športne palače košarkarske tekme Jadran-Stafanel (Treviso).
Ponedeljek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 E. Humperdinck: Janko in Metka (1. in 2. dejanje). 11.30 Beležka. 12.00 Smer: slovenske gore. 13.20 Primorska poje. 14.10 Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plan!« 15.00 Iz šolskega sveta. 16.00 Iz zaikladnice pripovedništva. 17.10 Ženski zbor »Collegium musieum« iz Beograda. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Med Brdi in Jadranom. 10J0 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 E. Humperdinck: Janko in Metka (3. dej.). 11.30 Beležka. 12.00 Filmskemu ustvarjanju naproti. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Raziskovalno delo: Dolina ’84.
17.10 Ženski zbor »Collegium musieum« iz Beograda. 18.00 S. Beckett: »Pepel«, drama.
Sreda: 8.10 Gospodarska problematika.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za L stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka. 12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Primorska poje. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Kocka na 'kocko. 16.00 Od Milj do Devina. 17.10 Sopranistka Olga Gracelj.
18.00 Nezmerljiva kozmična pokrajina S. Kosovela.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.00 Oddaja za 2. stopnjo osnovne šole. 11.30 Beležka.
12.00 Sestanek Ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 16.00 Na goriškem valu. 17.10 Naša pesem 1984. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertna in operni spored. 11.00 Oddaja za srednjo šolo. 11.30 Beležka. 12.00 Tostran in onstran sonca. 13.20 Mladinski pevski festival v Celju. 14.10 Povejmo v živo.
15.00 V svetu filma. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.10 Nabožna glasba. 18.00
Kulturni dogodki.
Sobota:	8.10	Kulturni	dogodki. 10.10
Violinist Dejan Bravničar. 11.05 Moški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine. 11.30 Beležka.
12.00	Glas od Rezije. 14.10 Otroci umetnosti: »Cesar Frandk«. 16.00 Človek v sodobnem svetu. 17.10 Letošnja sklepna revija glasbenih šol Primorske. 18.00 L. Pirandel-lo: »Človek s cvetom v ustih«.
Do konca maja poteka v Katoliški knjigarni v Gorici razprodaja starega 'blaga. Predvsem so na voljo star papir, svinčniki, pisalni pripomočki, nabožni predmeti, slike ipd. Informacije tel. 84407,
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
12. maja 1983 — 12. maja 1985 EDI VECCHIET
'le drugič se je povrnila cvetoča pomlad, odkar si odšel. A tebe, moj ljubi sin, zaman čaka moje boleče srce. Ti se ne vrneš več nikoli.
Tvoja mama
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža in očeta
Rudolfa Blažiča
se iskreno zahvaljujemo domačemu g. župniku Rustiu, vsem pevcem in pevkam za ubrano petje, sorodnikom, prijateljem, vsem darovalcem cvetja in -v dobre namene ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči svojci
Podgora, 4. maja 1985
BILANCA 76. poslovne dobe		31. decentrra 1984	
AKTIVA		PASIVA	
- Blagajna	634.377.900	- Hranilne vloge	41.445.786.981
- Banke	16.132.641.690	- Tekoči računi	20.312.356.900
- Vrednostni papirji	29.568.191.326	- Dopisovalni T/R bank	4.484.487.364
- Udeležbe	60.631.862	- Cedenti menic in	
- Posojila	18.180.656.426	dnknrentov na inkaso	4.241.883.391
- Nepremičnine	1.674.749.101	- Razni upniki	2.142.933.888
- (prema in stroji	593.470.527	- Skladi knjigovodskih	
- (Anice za vnovčenje	5.381.935.196	odpisov	505.106.102
- Razni dolžniki	5.621.321.889	- Vezani skladi	782.671.978
- Aktivne izločitve	1.164.226.290	- Pasivne izločitve	85.2%. 188
SKUPNO AKTIVA	80.012.202.207	-	Cisti kapital in razni skladi -	Poslovni dobiček SKUPNO PASIVA	5.502.824.853 508.854.562 80.012.202.207
- Račun rizikov in obvez	17.402.484.356	- Račun rizikov in obvez	17.402.484.356
- Razvidnostni računi	88.737.739.810	- Razvidnostni računi	88.737.739.810
SKUPAJ	186.152.426.373	SKUPAJ	186.152.426.373
IZDATKI		DOHODKI	
- Pasivne obresti	6.533.637.318	- Aktivne obresti na	
- Stroški za osebje	1.116.855.661	posoj i1 ih	4.278.584.917
- Davki in takse	414.245.057	- Obresti na bankah	1.226.046.101
- Splošni upravni stroški	1.111.274.369	- Obresti na obveznicah	
- Knjigovodski odpisi	122.440.202	in dividende	3.550.797.795
- Višanje skladov	1.083.793.057	-	Dobiček pri vrednostnih papirjih in menjalnici -	Aktivne provizije in	281.161.694
- Skupni izdatki	10.382.245.664	razni dohodki	1.090.040.069
- Poslovni dobiček	506.854.562	- Uporaba skladov	464.469.650
SKUPAJ	10.891.100.226	SKUPAJ	10.891.100.226
33 Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gorica