GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
88.
UST o w
um.
1899.
Leto "V^ZEI.
Vojne zgube.
New York, 2. novembra
Vojna je surovo, posilno rokodelstvo. Ni še pozabljeno mirovno zborovanj«, kteremu početnikje bil raski car, to je oni Človek, kterega smatrajo novoš^gni kulturonosci glavarja barbarov, a baš ta se je poganjal za plemenito zadevo, a že odgovarjajo temu zborovanju topovi iu puške v južnej Afriki in še vedno na Filipinab.
Porodila iz južno-afrikansknga vojnega pozorišča so zelo suhoparna, pretirana, ali pa pomanjkljiva, a v tem pomaga tudi angleško volno ministerstvo; iz severnega dela v Natalu se pa vendar še nekaj zv6, med tem ko od zapadnega dela od mej** Bechuna dežele ni skoraj popolnoma nič zvedeti, in celo angleško ministerstvo samo nič, ali pa le prav malo vfe. Am«riški višji pobočnik Corbin je pa izročil listino zgub vojnemu tajniku Rootu in to od ameriške zvezne armade in od prostovoljnih polkov od 1. maja 1898 do 30 junija 1890.
Iz teh poročil povzamemo, da so Angleži imeli v teku 20 dni, odkar seje pričela vojna v južuej Afriki, večje zgube glede uamrtenih, ranjenih in vjetih častuikov in moštva, kakor amerikanski vojui oddelki v 13 mesecih.
Listina zgube Amerikancev kaž 23 uamrtenih častnikov, 255 us m r-teuih mož, 113 ranjenih častnikov in 145G ranjeuih mož, skupaj 1847 mož. Zgube Anglež*v pa so: 19 usmrtenih častnikov, 137 uamrtenih mož, 61 raujenih častnikov, 492 ranjenih mož, 1207 vjetih častnikov in mož (to število je pa vzeto le površno, ker natančno število vjetih Angležev pri Ladysmith še ni znano, ali pa je prikriva angleško vojno ministerstvo), torej skupaj 1916 mož. K temu številu pa pride še znana zguba Yulejeyega kerdela, kteri je zgubil pri umikanju od Gleucoe proti Ladysmith 58 mož, toraj skupaj 1974 mož.
Iz tega je razvidno, da imajo Angleži v južnej Afriki z drugačnim nasprotnikom opraviti, tiego so imeli Amerikanci na Kubi, Porto Rico, Filipiuah itd., kteri niso bili vojaki, in že bežali, ako so od da-1 leč zagledali sovražnika ; Boerci v južnej Afriki Be pa možato bore za njih dobro stvar, to je za slobodo in neodvisnost njih dežele, ter so zato pripravljeui kri prelivati.
Zelo v nasprotju z goraj navedenimi številkami je zguba Amerikancev vsled bolezni v lastnej deželi, kakor tudi na Kubi, Porto Rico iu na Filipinah. Ta znaša 5509 mož. Od teh je umrlo v domačej deželi valed nearamuega goepodar-etva A Iger j a 3829, na Kubi 862, na Porto Rici 234, na Filipinah 333, na morju v plavajočih kužnih ladijah, na kterih eo domu prevažali bolne vojake iz Kube in Porto Rice je umrlo 208 mož.
Od angleške atraui ni še nikakih poročil o zgubi vsled bolezni ali slabe hrane. Naj ai bode položaj Angležev v južuej Afriki še tako slab, vendar ne bodo 10 odBtotkov ameriške zgube doaegli, ker z ma-ciljenim meaom iu gujilimi konzervami se ne bode pustila angleški, vojna intendatura alepiti kakor ameriška.
Angleži" bi dobro storili, da sklenejo z Boerci mir in jim obljubijo, da jih bodo v bodoče pri miru pustili. Zjed. države bi pa tudi kaj pametnega ukrenile, ako bi ae s Filipiuci na mirnem potu pobotale in nepotrebnega prelivanja krvi bi bilo konec, a objednem prizanesle žepu naroda to je de-ialuemu narodu, kapital isti že vse davke na druge odrinejo in sami ne le nič ne plačajo, ampak še kaj primeftet&rijo.
Nesramnosti v Idaho.
Poročnik Lyons je štrajkarjem
pretil s bodali in jih silil na delo.
,,Cinciuuatier Zeitung" je pričela priobčevati aflidavite glede na naailstvo rudarjev v Idaho, in mi daneB jedn^ga prevajamo, kar je zelo zanimivo in živa alika, da se kaj enacega niti na Ruskem, niti na Turškem, niti nikjer v Evropi prigod iti nemore,pač pa lahko v slo-bodnej deželi pod vlado militarizma iti za vladanjem lakajev velikega kapitala. Take ailiiavite je Mc-Kinley že dobil meseca julija, a ni niti s prstom ganol, ker se ni hotel zameriti kapitalistom.
John W. Glass, Dan. Cribbles, John Kelly, Frank Gustafson in Frank Shannon sporočajo, ko so postavno zaprisegli, da so ameriški meščani iz države Idaho in prebivalci mesta Burke, in da bo popo-ludne dne 26. maja A. D. 1899 delavci pri sezalkah in strojevodji službujoči v Tjger Mine pri Burke, Shoshone County, Idaho, delo osta-vili. Poročnik Lyous, k »t višji zapovednik vojakov Zjed. držav na omenjenem prostoru je zapovedal ljudem, da ae imajo takoj aniti v Union Httlle, ker želi ž njimi govoriti. Vsi so hiteli v dvorano. Poročnik Lyons je pričel: ,,Gospoda moja, nisem javni govornik, in Vam nemorem ustreči z lepim govorom. Sklical sem Vaa, da z Vami g >vorim. Povedano mi je bilo danes, da so delavci pri sezalkah vsled nekega vpliva delo opustili. Ne vem ali je ta vpliv prihajal od zunaj, ali od odbora MinerB Unije iu ako to ni bilo, zamorem Vam časiitati, in afco niste Vi nato delali, potem zahtevam od Vas, da vplivate na nje, da se zop^t k delu povrnejo, kar bode njim in Vam na korist. Moj nalog je rešiti rudokop in pri Bogu, da bodem to storil, rešil ga bodem pred vodo, pred ognjem in diuamitom, in ako bodem moral te ljudi siliti z bodali na delo, poslal bodem za njimi v rov vojake, kteri bodo gledali, da bodo delali. Armada Zjed. držav je neomadežana in ne bode nikdar ponižana, da ne bi jaz moja povelja ne speljal. Dam Vam dpset minut časa, da ai premislite kaj bodete storili. Zunaj pred vratmi so vojaki in nobenemu ni dovoljeno dvorano OBtaviti, dokler se niso delavci pri sezalkah izrekli, da se na delo povrnejo. Sedaj manjka pet minut do šeste ure, pet minut čez šest zahtevam Vaš odgovor".
Poročnik je nato ostavil dvorano in po preteku deset minut zopet nazaj prišel in zahteval odgovor. Jeden rudarjev mu je odgovoril, da mu nemajo nič odgovoriti, ker niso za nič odgovorni. Rekel je nato: ,,Jaz hočem videti delavce nri Bezalkah!" Poklicali so delavce pri sezalkah in poročnik jih je vprašal: ,,Kdo Vara je dal povod, da ste delo ustavili?" Odgovorili so mu: ,,Nihče I" On pa rekel: „Well, jaz zahtevam, da se zopet k delu povrnete, kar je Vam na korist in tudi meni, ako pa to ne storite, najbolje kar dobite, je tudi najhujše". Ker so se bali težke telesne poškodbe, ako ae ne podajo na delo, ao ae delavci pri sezalkah zopet na delo podali, toda slovesno ugovarjali naailstvu-
Napišem ta affidavit iz proate volje in brnz kake obljube, ne da bi imel koristi pri tem, eamo ameriški m- ščan sem, kteri ugovorjam nepostavnim vojaškim nasilstvom.
John W. Glass, Dan. Cribbles, John Kelly, Fr. Gustavson, Fr. Shanon.
Podpisano in zapriseženo pred menoj dne 10. julija 1899.
^ William H. Smith, \	javni notar.
Iz nasib noi® kolonij.
Manila, 1. nov. Danes zjutraj sta dva krdela konjiče in č^ta Macabe-becev iznenadili posadko v Aliagi iu med drugim vjeli tudi telegrafista, pri kterem ao našli vknjižen brzojav polkovnika Pedro Padrilla na Aguinalda, v kterem pravi gen. Lawton je bil 27. oktobra uamrten in njegovo truplo v Manilo prepeljano. Amerikanci so šli nasproti <>00 vstašem, kteri bo iz Tarlaca korakali na pomoč posadki v Aliagi. Amerikanci bo danes zjutraj brez upora zasedli Talavero in pregnali iz sosednega sela 150 vstašev, kteri bo ae proti San Domingu umaknili. Dalje so Amerikanci osvojili dva topa, 720 Hotchkiss granat in 40.000 Remington nabojev poleg druzega strel ji va in 65 vr^Č moke. Na drugem kraju so zaplenili s koruzo, rižem in sladkorjem napolnjeno akladišče. Gen. Hughes brzojavlja iz Negrosa, da j3 na otoku sedaj bolj mirno nego v minolih 20 letih, ker so večinoma vse roparske tolpe pregnali.
Ogledovanje pred Angeles.
M a n i 1 a, 2. nov. Poročnik Sla-vens, general Arthurov pribočnik, je danes zjutraj z osmimi vojaki od-jahal na ogledovanje proti Angeles. Zadeli so ob 40 vstašev, od kterih so tri usmrtili, mnogo druzih ranili in se potem z važnimi tehničnimi informacijami vrnili nazaj.
Se nor Pedro Paterno in Senor Buencamiuo sta baje odstopila od Aguiualdovega kabineta. Major Morales, prejšni španski governor na otoku Mindoro, je prišel danes iz Calambe v Manilo. Jedno leto je bil vjetnik v Ligi, sedaj pa so ga oprostili, ker je bolan. Iz španskih virov se potrjuje veat, da so Agui-ualdovi privrženci umorili generala San Miguela.
Špansko priseljevanje.
Havana, 2. nov. Danes dospeli španski parnik „Alfonso XIII." je pripeljal 1175 španskih priselni-kov. V minolih treh mesecih je dospelo 6000 Spancev, kterim je vlada pri izseljevanju pomagala, med njimi pa je bilo le malo žensk. Ljudje so večinoma vsi ubožni in iščejo dela. Čakajo jih hudi časi, akoravno dobivajo iz Španskega nekoliko dobrodelne podpore. Skušajo jih odpraviti na deželo, kjer se lažje delo dobi. Kubancem samoumevno ni po volji, da se Španci v tnkih množinah pris^'jujojo, todf» ko so hoteli uvesti priseljevanje iz Italije, ugovarjali so zopet posestniki nasadov. Med Kubanci in Spanci se še vedno dostikrat pripete prepiri.
Cesar Viljem in ,.njegova11 mornarica.
Agitacija v pomnoženje nemške mornarice, ktero je ceBar Viljem sprožil po svojem govoru v Hamburgu, se je zelo razširila iu vse kaže, da Viljem išče priložnost, kako bi aedanji državni zbor domu poelal, ako ae ne izvrši njegova želja, to je, ako mu ne bodo dovolili zihtevauih štirideset do petdeset novih vojnih ladij.
Viljem se je v omenjenem govoru v Hamburgu pritožil, da mu je v prvih 8 letih njegovega vladanja, to je od leta 1889. do 1897. državni zbor vedno odbil pomnoženje mornarice. Nek poslanec iz opozicije je dokazal, da Viljem resnico ne jemlje tako natanko v poštev, uli z drugimi besedami povedano, da ako drugače ne grš, se tudi laži poslužuje. Nek list pa dokazuje, da so ravno v teh osmih letih vladanja sedanjega Viljema izvanredne
izdatke za mornarico več nf go p o-dvojili proti prejšnjimi osmimi leti. V prejšnjih osmih letih so izdali za mornarico skupaj 93 mili jonov, v prvih oamih letih vladanja Viljema II. pa že 259 milijonov
Med tem ko Viljem zagotavlja, da v osmih letih od 1889 do 1897 niso mornarico prav nič pomnožili, mornarnična listina pa nam doka zaje, da bo v teh osmih letih spu stili v morje nič manj nego 7 oklop nih ladij, 8 obalnih oklopnih ladij, 6 velikih križark, 10 malih križark, 8 torpednih ladij iti cesarjevo jahto „Hoheuzolleru". Za gradenje teh ladij so izdali 275 milijonov mark. Glede na zatrjevanje Vi Ijema, ko t"či debele solz^ o zanikanju pomnoženja mornarnice, pa povemo, da bo v poslednjem vlad nem letu Viljema I. izdali le 14 milijonov mark, osem let potem, to je leta 1896. pa so ti stroški že narasli na 40 milijonov mark. Moštvo mornarice se je v tem času povišalo od 15 573 mož na 21 335.
V poslednjih osmih letih vladne dobe Viljema I. so za tekoče in stroške za armado in mornarico izdali 4114 milijonov mark. V prvih osmih letih Viljema II. so pa že znašali stroški 5926 milijonov mark, toraj 1812 milijonov mark več nego v poslednjih osmili letih vladanja Viljema I. Naravno Be-veda, se je gledš zvišanja stroškov za armado in mornarico, zvišal tudi državni dolg za malenkost 1400 milijonov mark. Državni dolg se je od Bmrti cesarja Viljema I. do leta 1897. potrojil; takrat je znašal 721 milijonov mark, dn^ 1. aprila 1897. pa že 2142 milijonov mark. Pri tem bo pa tudi narod še zelo obremenili z državnimi davki, med tem ko so leta 1888—89 znašali 507 milijonov mark, v prvih osmih letih vladanja cesarja Viljema II., toraj do 1896 so pa davki že uarasli na 790 milijonov mark. Naznaniti pa moramo našim cenjenim čital-cem, da so to skupni državni davki, vsaka nemška kronoviua ima pa še svoje davke iu ti so tudi zelo visoki.
Ako si toraj te številke ogledamo, potem se pa moramo začuditi nad predrznim zagotavljanjem Viljema, da bo mu v prvih 8 letih njegovega vladanja vsako pomnoženje mornarnice odklonili.
CeBarjeve želje so kakor kaže v t a ti ni brez dna glede ,, njegove" mornarice, iu je bil celo potrpežljivi nemški državni zbor prisiljen malo črtati previsoke zahteve. Morebiti mn tudi sedaj napravi mali križ čez račun, da bode cesar imel povod državni zbor razpustiti- Nove volitve bodo pa potem Viljema prepričale, da je ono ljudstvo, ktero mora novce krvaveti za njegove želje, druzega mnenja, nego on, ki samo zapoveduje, želje izraža in od davkov naroda sam na leto pospravi 18 milijonov mark. Vse napihovanje Viljema, da bi dosegel moč fraucoske ali ruske mornarice je pa zaman, od naprednega nemškega naroda ni mogoče toliko in tako hitro stisniti, najmanj pa sedaj, ko si tam nekaj o krizi na ušesa šepetajo, finančni kr gi pa z skrbjo v bodočnost zro.
Dopisi.
Federal, Pa., 1. nov.
Gospod urednik „Glas Naroda", prosim, da priobčite mojih par vrstic v cenjenem listu. Naznaniti imam žalostno vest iz tukajšnjega premogokopa Essen Coal Co. No. 2, kjer so se v teku jeduega tedna prigodile tri nesreče. V četrtek 19. okt. je ubilo Hrvata, dne 26. okt. pa našega priljubljenega rojaka
Franca Dermoto, starega 51 let, doma iz vasi Di.bje, župnija Poljane nad Skofjo Loko na Gorenjskem. Za pokojnikom žalujeta tukaj dva sina, v stari domovini pa žena in nekaj nedoraslih otrok. Res žalostno, ali to še ni vse ; v soboto 28. okt. t. L okolu poludne je že zopet smrtna koaa pokosila Lit-vina.
Zares je pomilovanja vreden pre-mogir, trudi in muči se globoko pod-«emljo, nobeno minuto si ni svest življenja, toda poštenega zaslužka on nikakor ne dubi za njegovo težko in smrtno nevarno delo. Kapitalisti se vesele pri polno ob-loŽMnih mizah, a mi delavci sm moramo za samo drobtinice podajati v smrtno nevarnost. Dva omenjenih ponesrečencev sta žrtvovala življenje, ker jima je kamen na glavo padel v rovu, tretji je pa prijel za električno žico in ga elektrika ubila.	Martin Taučar.
Indianapolis, Ind., 1. nov.
Slavno uredništvo „Glas Naroda", prosim, da priobčite moj kratki dopis v predalih lista. Vem, da ima vsak človek znance iu prijatelje tukaj v Ameriki in doma na Slovenskem, tako stajih imela tudi oba naša rojaka, kterima je nemila *mrt pretrgala nit življenja. Sem lošli rojak iz Štajerske je kmalu delo dobil in tudi delal par dni. potem pa zbolel v ^elalnici tako, la smo ga morali opoludne domu prenesti, ob polu šesti uri pa je že vdihnil Bvojo dušo. Umrli je Joaip Baal, doma iz Trnovca, fara Rečica, na Štajerskem. Ravno dan eo odpeljali v bolnišnico av. Vincenca rojaka Franc Kožarja, doma iz Dolenjskega, vas Dovž, fara StopiCe. Pokojnik je bil Čvrst, priljubljen in Šaljiv rojak. V bolnišnici je bii dvanajst dni, a ta dvanajsti dan vdihnil svojo dušo po mučnej vročinski bolezni v 22. letu svoje starosti. Dne 29. nov. je bil sprevod in se tega udeležilo precejšnje število Slovencev; pozem ljski OBtan-fci bo p »kopani na nemškem katoliškem mirodvoru. Ker oba umrla nista imela dovolj novcev za stroške, bo rojaki novce zložili za katoliški pogreb.
Slovencev nas je tukaj precejšnje število, in vsi se ukvarjamo v National Marble Castings Co. Ker ima naša delalnica dosti dela, imamo tudi obilo posla, toda s tem n vabim Bem rojakov, akoravno bi lelo lahko kdo dobil, mogoče bi mu pa to ne bilo po volji, potenj bi bil pa jaz v zadregi. Srčni po-«drav vs^in rojakom po širnej Ameriki, tebi „Glas Naruda", nam delavcem tolikanj priljubljeui list pt: želim obilo vspeha in lep napredek.
Mihael Stanič.
Razne yesti.
Pretep s pestmi med Jeffriesom iu Sharkevem.
Včeraj, v petek večer, sta ae \ Coney Island Sporting Club pretepala ,,Jim" JeffrieB in ,,Tom" Sharkey. Velikanska dvorana jf bila napolnjena kljubu gostemu deževanju in mrzlej sapi, nad 10.000 osob je tja hitelo, a ne le iz New Yorka, tudi iz druzih krajev jih jf dosti došlo. Ob 10. uri zvečer ata se pričela pretepati in ni dolgo trajalo ko eta imela oba hudo zbite in krvave; v 25. to je poslednjem krogu je ,,Jim" Jeffries na tla pobil Shark^ya, da ni mogel vstati v določenem času. Velikansk „hallo so tulili navzoči „zmagovalcu" in vsi hiteli častitati. Jeffries je Shar-keyu baje dvoje reber zlomil in bode za plemeniti čin namesto v ječo vržen vsled težke telesne poškodbe, bogato nagraden z novci.
Vatopnine so dobili blizo S50.000, stav pa ni bilo posebno veliko za večje zneske. Seveda je naša veliko „newyorška" policija to mirno gledala in dopustila, dasi je vsa dežela vedela že par tednov preje o tem pretepu. Pa pod Tammany vlado se sme marsikaj in zato je treba mazati.
Ukral vrečo zlata.
Zamorec W. Berchett, hlapec pri Adam Express Co. v New Yorku sedi sodaj v zaporu pod zatožbo, da je iz pisarue te družbe ukral vrečo z $6000 v zlatu. Minoli torek je Kenton Sanford, glavni agent družbe pogrešil omenjeno vrečo in takoj prijel Borchetta, kteri se je rotil, da o tatvini nič ne v6. Ko je Berchett^ zvečer šel domov, sledil aiu je detektiv in ga baje pregovoril, da je obstal tatvino. Ves ukradeni denar razun 835 so našli jkrito v hiši Berchettove sestro v Jersey City.
Tekmovanje proti Bell telefonu.
Vendar je eukrat upanje, da se bode cena vporabc^. telefona v New Yorku znižala. Tukaj zahtevajo namreč za telefon tako viBokecene, ia ni večjih nikjer na svetu, ker je Bell družba imela dosedaj neomejen monopol. Osnovala se je sedaj cekmovalna družba, ktera ima S50, 100 000 na razpolago. Kako dolgo bode znižanje cene trajalo, se seveda ne da določiti, toda precej gotovo smemo računati, da Be bode zopet zvišala, kakor hitro bode jedna tekmovalna družba drugo pogoltnila.
Nova družba se imenuje Continental Telegraph, Telephon & Cable Co. in ima patente, kt<-ri jej bodo baje omogočili napraviti telefonsko zvezo, s ktero bode možno govoriti z New Yorka do Kansas City, Mo., Da hode nova zadruga v New Yorku lažje tekmovala z Bell Co., kupila je nedavno od Peoples Telephon Co. vse pravice. Slednja je že dobila lovoljenje polagati žice, kakor tudi kakih 7000 novih naročnikov.
Dete se je oživelo.
Te dni je v New Yorku Italijan^ ka Frančiška Galisto povila dvoj-čeke. Ker je babica rekla, da sta deteta mrtva, nesel ju je oče v malem zaboju v mrtvašnico. Tam je mala trupla oddal pazniku mrtvašnice, kteri je zaboj postavil v za otročja trupla odmenjeni prostor, kjer je jako mrzla temperatura. Več
ZAKAJ
imajo ljudje rajše naše SUPERIOR, STOCK
pivo nego vsako drugo?
ZATO,
ker vedo, da obstoji samo iz ječmena, hmelja iu čiste vode, iu da mu ga ni jednacega —
TO JE ZAKAJ!
Bosch Brg. Co.
LAZE LINDEN. - • - JtICH.
POVSODI NA PRODAJ.

7q Rn71P P°šilJajo kaj ra-LQ UUlIu di naši rojaki svojim Borodniaom darila v novcih in to najbolje store, ako se poslu-žijo posredovanja Fr. Sakser-jp, 109 Greenwich St., New York, kt*oi jim novce najceneje, najhitreje in sigurno domu pofilje.
Entered at second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893
„GLAS NARODA".
f<*st slovenskih delavcev v Ameriki
Izdajatelj in urednlic : Published by
F. 8AKSBR. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ca pol leta..............$1.50,
£a Evropo za vBe leto . . . gld. 7.—,
„ pol leta . . . . „ 3.50,
čatrt leta .
1.75.
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
»Glas Naroda" izhaja vsako s~edo
in Boboto.
„GLAS NARODA"
(„Voice of the People")
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Mod Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo nasi jvnika.
Uopifcom in pošiljatvam naredite naslovom :
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
ur pozneje je čul v mrtvašnici nastanjen policaj detinsko jokanje in kmalu potfm našel jednega dvoj-čeka živega nemirno brcati poleg mrtvega bratca v ledeno mrzlem prostoru. Malega novinca so nemudoma odvedli v bolnišnico, kj»-r mislijo zdravniki, da bode ostal pri življenju. Galisto je bil zelo vesel, ko je zvedel, da se je jeden dvojčekov obudil k življenju.
Se tri osobe pogrešajo.
Kar je od ponesrečenega paro-broda MChicagoM še molelo iznad vode so sedaj odstranili S pomočjo potapljavcev Wracking Comp. so vzdignili iz vtopljenega parobroda dva voza in tri konje. Človeškega trupla niso našli nobenega, ako-ravno še tri osobe pogrešajo. Poštni urad poroča, da bo vse poštne reči spravili iz vtopljenega parobroda.
Za nje ne velja oseninrna postava.
A 1 b a n y, 1. nov. Glavni državni pravdnik, Davies, je daneB razsodil, da osemurna postava ni veljavna za bolniške in jetniške paznike mestnih zavodov ali onih couotyev. Vprašanje je nastalo VBled agitacije mestnih uradnikov mesta New York.
Nevarna okolica
Pri Keyport, N. J., so tedni iz Raritan zaliva potegnili truplo mla dijak" Frednrika Hardyja. Kakor videti, je bil mladi mož umorjen, kajti okolo trupla je bila privezana vrv, na kteri je bil pritrjen 20 funtov težak kamen, na vratu je bila rudeča proga kakor bi bil mrtvec obešen, tudi je imel čre-pinjo razbito.
Hardy je bil sin bogatega posestnika phosphat rudnika v Mount Pleasant, Tenn. Prišel je v New York študirat in Be nastanil v bližini njegovega prijatelja T. Coleman Warda iz Birmingham, Ala. V nedeljo osem dni je bil Hardy do 9. ure zvečer pri svojemu prijatelju in se potem podal domov, kamor pa ni dospel. Sumijo, da so Hardyja na temnej cesti napadli cestni roparji, ga oropali in vrgli v zaliv. Voda je najbrže zanesla truplo proti obrežju New Jersey a.
Veliko delavcev odslovili.
Pittsburg, Pa, 1. nov. American Tinplate Co. je danes vsem svojim poslovodjem in klerkom naznanila, da od 15. novembra naprej njihovega službovanja ne bodo več potrebovali. Samoumevno bodo odslovili tudi vse druge delavce. Družba pravi, da bode svoje valjavnice zaprla, toda postavila večje na drugem kraju.
Med življenjem in smrtjo.
Cleveland, 1. nov. Ko je danes voz Wilson Ave. poulične železnice križal most, skočil je iz tira na hadem ovinku in se udri skozi leseno ograjo in k sreči tako, da so prednja kolesa molela čez most, drugi del voza pa je ostal na mostu. V vozu je bilo 40 potnikov, kteri so bili v groznem strahu. Ako bi se bil voz zvrnil v globino, bi bil težko kdo oBtal pri življenju.
Maščevanje deklice.
C i n c i d a t i, O., 2. nov. Edvard Grase, delovodja v tiskarni na vogalu Pearl in Main cesti je danes ustrelila Mamie Reting, hči kapitana požarne brambe. Gospo-dičina Reting pravi, da jo je Grase pahnil v nesrečo in ko ga je danes srečala, potegnila revolver in mu pognala štiri krogle pod rebra. Rane so smrtne.
Kakor dobljeno, tako zgubljeno.
Cincinnati, O., 3. nov. Z dvema zadnjima dolarjema v žepu je prišel danes vojak v pisarno za nabiranje novincev in prosil z nova za sprejem v vojno službo na Fili-pinah, od koder seje še le povrnil. Kakor preiskovalni zdravnik dr. Miner pravi, se taki slučaji pripete vsak dan. Ljudje se vrnejo domov z dobro obleko in polnimi žepi denarja, toda v malo dnevih so brez denarja in tako razcapani, da iščejo zopet zavetja v pisarni za nabiranje novincev.
Naša vojna mornarica.
Washington, 2. nov. Z dne 30. junijem minolem fiškalnem letu je 38.0S7 mož in 3000 gojencev prosilo za sprejem k vojni mornarici. Več nego 33.000 prosilcev bo odklonili in skupno le S270 osob sprejeli. Skupno je imela mornarica omenjeni dan 14 501 osobo, od kterih je bilo 73S3 mož in 2029 gojenceev tu rojenih, 2441 mož in 192 gojencev in naturaliziranih meščanov Zjed. držav.
Predlog pivovarjev.
Washington, 2. nov. Odbor za zvezne zadeve zadruge amerikan-skih pivovarjev je danes pri zveznem davkarju Wilsonu razmotri-val predlog, da se odpravijo vse posode za pivo, ktere manj drže nego četrt barela in vpelje aparat, s kterim bi se preluknal davkarski kolek na sodih namesto prejšnega kolekovanja z barvo. Davkar proti obem predlogom ni imel kaj ugovarjati ako vsi pivovarji dežele žele predrugačenje.
Pod razvalinami.
C h i c a g o, 111.,1. nov. Sestnad-stropno poslopje št. 139 in 141 na West Lake St. se je daneB večer podrlo in porušilo več sosednih hiš. Tri osobe bo bile na meBtu usmrtene, tri še pogrešajo in pet osob je več ali manj hudo poškodovauih. Materijalne škode je §200,000.
Poslopje se je podrlo tako nenadoma, da je le čudežno nekaj osob ubežalo gotovi smrti. Trgovec Leo-uard je zapazil kako se je zid pričel nagibati v stran; zaklical je bvo-jim ljudem naj beže, ako jim je življenje ljubo, in komaj je bil sleduji skozi vrata, podrla se je hiša. Nekoliko minut kasneje se je podala sosednja hiša in potegnila seboj bližnjo poslopje. Istotako se je zgodilo z dva nadstropja visokim poslopjem, v kterem Be je nahajala trgovina b papirjem, kjer je delalo isti čas mnogo deklet. Nastal je med njimi velik Btrah in kmalu bi se bilo še kaj hujšega pripetilo, da nista dva moža razbila okna in rešila deklice.
Nakana s peklenskim strojem.
C h i c a g o, 111., 1. nov. Serif iz Waterloo, Iowa je dospel danes sem z zapornim poveljem za Jerome \V. Hoota, kteri je zatožen poskusa umora in se baje tukaj skriva. Gospa Hoot, ktera biva v Waterloo, ločena od njenega moža je dobila včeraj iz Chicago zavoj, v kterem je bil peklenski stroj s toliko množino dinamita, da bi lahko celo vrsto hiš pognal v zrak. Gospa Hoot je premožna in v slučaju njene smrti bi bil mož podedoval premoženje. Razna okoliščine kažejo, da je Hoot odposlal peklenski stroj.
Novi petrolejovi viri.
Munrie, Ind., 3. nov. Štiri milje severno od tukaj so na vrtali
bogate petrolejeve vire. Iskali so podzemski plin in našli petrolej. Prebivalci okolice so radi bogate najdbe zelo razveseljeni in povsod sedaj vrtajo zemljo v nadi najti nove petrolejeve vire. Podjetni ustanovitelji so že ustanovili delniško družbo, ktera bode vire izkoriščala.
M e x i c o, 3 nov. Bogate petrolejeve vire so našli v Mehiki. Natančen kraj še prikrivajo. Pravijo, da si je požrešni Standard Oil trust že zagotovil izkoriščanje dragocene najdbe. Za Mehiko je najdba novega podzemskega zaklada velike važnosti, ker bo dosedaj ves potreben petrolej dobivili iz Zjed. držav.
Civilne garde za rudarje.
Indianapolis, 1. nov. Pred dvema tednoma so zastopniki večih delavskih zadrug v Idiani poslali kongresnemu članu George W. Cro-merju ugovor proti nadaljni vpora-bi zveznih vojakov proti rudarski uniji v Idaho. DaueB je dobil Cromer pismo od vojnega tajnika Roota, kteremu je poslal ugovor, da bodo vojake kmalu nadomestile civilne garde, tudi je governerju v Idahu naročeno, zaprte rudarje, kakor hitro mogoče soditi in vse nepotrebne strogosti odstraniti. Root ne navaja za svoje postopanje nikakih uzrokov, dostavlja pa, da je bilo odpoklicanje vojakov sklenjeno, predno je delavska zadruga zahtevala.
Žrtve morja.
Norfolk, Va., 2. nov. Danes so privlekli v tukajšno luko razbito ladijo „Carrie A. Lanu". Pri štoru prednjega jambora je bilo privezano truplo moža in kapitan parnika, kteri je vlekel ladijo je pravil, da so dva druga moža odnesli valovi raz ponesrečene ladije. Nesrečni mornarji so se obupno borili z viharjem in valovi in na posled postali žrtve morja.
Nesreča na nnrju.
Charleston, S. C., 1. nov. Z 400.000 čevljev stavbenega lesa naloženi iz Feri andine, Fiu., v New York namenjeni parnik „Geo L. Colwelt" seje v pondelj'^k popo-ludne 20 milj severno od Charles-tona v strašnem viharju potopil. Od 14 osob moštva se je rešil samo kapitan Johu II. Gaskill, kteri je danes sem dospel. Kakor kapitan pripoveduje so med hudim viharjem odnesli valovi dimnik, kabino, del tovora in sedem mornarjev. Takoj nato se je ladija razbila in še ostalih G mornarjev je vtonilo. Kapitan se je prijel za plav in na njem prebil 22 ur, dokler ga niso našli mornarji ladije ,,Navahoe" v popolno obnemoglem stanu in vzeli na krov.
Ladijo v dna morja razstrelili.
San Francisco, 3. nov. Danes je prišla iz japonskega vodovja ladija "Charles Morgan", ktera je lovila Bome. Moštvo prinaša poročilo, daje ruska topničarka ,Alexis' zasačila japonsko ladijo loviti morske pse na prepovedanih krajih, na isto streljala in jo z IS možmi vred potopila.
Ziina na severa.
Seattle, Wash., 1. nov. Danes zjutraj je dospel sem parnik „Roa-noke1* iz Cape Nome, od koder je odrinil 20. oktobra z 460 potniki in za milijona dolarjev zlatega prahu na krovu. Ko je parnik od-pljul, je še tisoče potnikov čakalo na prevožnjo priliko. Tam je namreč že prikimala zima in vse se pripravlja za varstvo proti hudemu mrazu. Stavbeni les pa je zelo drag, namreč $200 za 1000 čevljev, pa tudi cena živežu gre hudo kvišku. Vreča moke velja $7, premog pa $75 tona in že je skoraj vsa zaloga premoga pošla. Draginji je sledil takoj štrajk nakladalcev tovora, kteri zahtevajo večjo plačo in sicer $2 od ure.
Opnstosnjoči potres.
Victoria, B. C., 2. nov.Kakor ge iz Moelburne v zatočni Avstraliji poroča, je k Molluken otočju spadajoči otok Siratiy obiskal hud potres, pri kterem je bilo baje 4000 ljudi UBmrtenih. Na več krajih se je pogreznila zemlja iu ž njo vred več vasi, med tem so pa valovi od
obali odnesli mnogo zemlje. Vas Abel je popolnoma izginola iz površine zemlje.
Evropejske in drnge vesti-Cardiff, Wales, 1. novembra. Kakih 25.000 premogarjev je danes pričelo štrajkati, toda takoj potem so nekteri posestniki premogoko-pov odnehali in njihovi delavci so šli zopet na delo. Štrajk vladi ni po volji, ker jo pri pošiljanju premoga za prevožne ladije zelo ovira.
Pariz, 2. nov. Na železnici pri ThonarB se je pripetila velika nesreča. Dva vlaka sta trčila skupaj z veliko silo. DeBet osob je bilo UBmrtenih, petnajst pa ranjenih. Poverjeniku Cuineo d'Arnano, vodja ,,Petit Corporala", so obe nogi odtrgani.
Antwerpen, 3. nov. Most Walesland železnice ob Schelde ol režju seje danes zjutraj podrl takoj po prihodu prvega vlaka, kteri je bil napolnjen s potniki. Mnogo osob je padlo v vodo, 35 jih je vtonilo, kakih 50 pa poškodovauih. Deset trupel so že iz vode potegnili London, 4. nov. Poročevalec ,,Graphica" poroča, da Rusija marljivo oborožuje brodovje.
Vojna ms i Boerci in Anglijo.
L o n d o n, 2. nov. General Whi-tejev brzojav od torka zvečer je slednje poročilo o položaju v Nata-lu. In to je slab komentar k slednjim besodam brzojava, da je posadka v Ladysmith vstanu braniti meBto. Seveda se zgovarjajo, da je kabel pretrgan, najbrže pa seje sovražnik južuood Ladysmitha vgnje-zdil in telegrafično zvezo prerezal. Prva pomoč iz Durbana predjednim teduom ne more dospeti, pač pa je več oddelkov od vojnih ladij odrinilo na pomoč. Most čez Tugela reko pri Coleufo so baje pomorščaki zasedli in drugi oddelek brani važno pozicijo ob Oranje reki. Glede moči britiškega brodovja vjugo-afrikanskih vodah ne dovoli vlada nikakih poročil. Toda kakor sodij > je osem vojnih ladij pri Kapstadtu in šest pri Durbanu. Iz Kimberleya in Mafekinga ni nikakih poročil.
,,Times" ne more verjeti pri-godbo z mulami. Da se izvežbanim mulam kaj tacega ne pripeti, to je znano iz indijske vojske. Najbrže so bili Boerci z domačimi gonjači zmenjeni, kteri so na dano znamenje pognali mule in oddirjali s topovi.
London, 1. nov. Iz Ladysmitha se je poročalo, da so Boerci v ponedeljek po noči zopet mesto obkolili in britiški tabor bombardirali. Ko se je zdanilo, pričeli so Angleži z dvema velikima topoma od kr:-žarke „Powerful" streljati na Boer-ce, kteri so potem še več topov privlekli, toda iBti bo kmalu obmolknili. Na tem poročrlu je menda malo resnice, kajti topničarski boj je včeraj večer še trajal.
Kapstadt, 1. nov. Topovi britiške mornarske brigade so razstrelili velik top Boercev in kmalu nato so njihovi topovi na Hepworth griču obmolknili. Pozneje so se Boerci iz griča umaknili.
Pariz, 2. nov. Londonski poročevalec „Liberte" pravi, da so Boerci v velikem številu zasedli mesto Colenso, 35 milj južno od Ladysmith in je slednje mesto sedaj popolnoma obkoljeno. Ko so Boerci dospeli pred Colenso, postavili so se jim Angleži nasproti, kteri so bili pa hudo tepeni in zgubili do 1000 mož mrtvih, ranjenih in vje-tih. Boerci imajo sedaj v rokah železnico od Ladysmith do Pieter-maritzburga in Durbana.
B r u s e 1, 2. nov. Poroča se, da je oddelek Oranje vojakov zasedel ColeBburg ob Midland železnici 11£ milj južno od Oranje države, in da je general Meyer, potem ko je v bitki južno od Ladysmith premagal generala Whita, osvojil Colenso. Britiški poveljnik je baje ranjen.
London, 2. nov. Malo pred polunočjo je vojni oddelek objavil sledeče: „Governer v Natalu, sir Walter F. Hely-Hutchinsou je ko-lonijalnemu uradu naznanil, da je od danes popoludne telegrafičua zveza z Ladysmith pretrgana."
Pri porazu Angležev pri Lady
smith minoli ponedeljek so našteli
t
60 mrtvih in 240 ranjenih; 870 vjetnikov so odpeljali v Pretorijo. Tudi je vojni oddelek izdal novo polo o britiških zgubah pri Dundee. Iste znašajo 82 pogrešanih irskih vojakov.
Več velikih prodajalnic na Bond cesti ima preobilo naročil za črno blago. Ta naročila so prouzročila večinoma velike zgube angleških častnikov v bitkah v Natalu. Dopolnilna, 349 mož močna pomorska brigada odrine v soboto v južno Afriko.
Kakor se ,,De Aaru" L nov. iz Kap kolonije brzojavlja, seje vsled poročil iz Burghersdorpa zbralo ob Bethulie moBtu 3000 Boercev. To je najbrže vojni oddelek pod poveljništvom Dutoila. Klipdam, blizu Kimberley je zasedel poveljnik Schultz z malim oddelkom Boercev, ktere je 150 holandskih prebivalcev navdušeno sprejelo. Ko je magistrat Harmsworth izročil mestece, ubral jo je takoj v Hope-town. Od tam poroča, da 6000 Boercev oblega Kimberley, in da je zelo težavno in še bolj nevarno iskati zvezo z obleganim mestom, ktero se zanaša na pomoč. Boerci imajo dobre konje.
London, 4. nov. Danes zjutraj niso niti dospela važoa poročila iz jiigo afrikanskega bojišča, uiti se ni še potrdilo upanje, da bode zvp-za z Ladysmith kmalu zopet vpeljana, upajo pa, da ima mesto dovolj streljiva in živeža, da bode zamoglo vzdržati.
Antibritiško časnikarstvo iz Berolina, Pariza in Amsterdama poroča, da so bili Angleži pri Ladysmith tepeni in poslednji brzojav poroča celo o podaji mesta z 9000 vjetniki, kteri so večinoma ranjeni.
Lukeenburški poročevalec „Stan-darda" trdi, da se j« dr. Leyds, transvaalski agent v Evropi z no uaravnostimi diplomatičnimi poti s Pretorijo Bporazumel in brzojavil v Pretorijo britiški vojni načrt; udreti v Oranje državo ; radi tega so nastale operacije pri Ladysmith z namenom luko pri Durbanu zapreti.
London, 3. nov. Pariški poročevalec od ,,Daily Mail'4 pravi, hitrost, s ktero seje pričela vojska je provzročila, da so Boerci dobili le del v Creusot naročenih tovov. Drugače bi bili njihovo topničar-stvo creuaotski izvedenci dva meseca vežbali, da bi bilo kos vsakemu evropskemu topničarstvu, tembolj ker imajo velike množine streljiva.
Hiisi^olls:. Samotar v Pocono.
(Povest z amer. življenja, po P. Immergrunn.)
(Dalje.)
IV.
Bil sem zdravnik v večjem mestu te dežele, imel zelo obširno prakso ter bil od meščanov zelo čislan. Poleg tega imel precej premoženja, Jalje lepo mlado ženo, toda bila žb iz takoimenovauih „neumuih let", živel sem v srečnih razmerah.
Oglasila se je meščanska vojna. Ves svet tukaj na severu Zjed. držav je bil navdušen za odpravo Bužuosti, sam sem bil vedno velik prijatelj napredka vsacega ljudstva. Premoženja in življenja bi mi ne bilo žal darovati, ako bi zamogel s tem kako ubogo stiskano ljudstvo oprostiti. Gojil sem iBto ljubezen proti Ijudjem, ktero sedaj gojim proti živalim.
Ko so poprijeli za orožje, ne bi me nobena stvar na Bvetu zamogla zadržati. Ne mlada žena, ne premoženje, niti služba niso mogli ukrotiti želja, da se ne bi uvrstil med one junake, kteri so korakali za, zvezduato-progastim praporom. Tako sem se odtrgal od vse sreče v najboljšem namenu prav mnogo ljudi srečne napraviti. Nisem se uiti potrudil, da bi prosil za službo vojaškega zdravnika, temveč vstopil v armado kot prostak.
Tukaj moram pripomniti, da moje pravo ime ni Quickover, temveč Hofer, moji dedje so bili doma na Bavarskem. Moji tovariši so mi nadeli ime Quickover, najpr^je me zvali Kover, ker Amerikauci težko črko „h" izgovarjajo in potem postal Quickover. f
Podrobnosti štirih vojnih let Vaip.
ne bodem pravil, ker vem, da je Vam mnogo znano iz zgodovine Zjed. držav. Omenim naj Vam le, da sem se udeležil glavnih bitk in vselej odnesel zdravo kožo. Celo nevarno tavanje po goščavah ni uplivalo na moje zdravje; še le v bitki pri Five Forks, ko smo bili mnenja, da se bliža konec vojne, sem bil težko ranjen, spočetka sem celo menil, da sem bil smrtno ranjen. Ko so me vzdignili in odnesli v bolnišnico za silo, sem jih prosil, da bi me odvedli na kako farmo v bližini, ker sem se čutil zelo slabega in vsak trenotek pričakoval smrti. Prigovarjali so mi, da me tam ne bodo sprejeli, ker bo zavezniki Confederiranih, ali ker sem ostal pri mojej zahtevi, so me tja odvedli.
Med malem številom tovarišev, ki so ostali okolu mojega ležišča, je bil tudi mladi mož — kterega naj nazivam Miller, akoravno ni to njegovo prave ime. Doma je bil iz istega mesta, kakor jaz in je dobro poznal mojo ženo. Prosil sem ga, ako se po končanej vojni domu vrue, da naj mojej mladi ženi izroči poslednja poročila. Pove jej naj, da so se moje poslednje misli ž njo havile in sem umrl za domovino. Ko so me za silo obvezali, sem zahteval od tovarišev, da me prepuste osodi in naj gredo po druge ranjene in naj jim bodo v pomoč. Pri obvezanju rane je mojim tovarišem pomagal star zamorec, kteri je najbrže spadal k farmi. Sedaj sem bil izročen njegovej oskrbi. Ko so vojaki odšli, prišel je po prstih k meni in me vprašal, ako je streljanje prejenjalo. Potrdil sem to, potoni je poklical skozi vrata vodeča v klet.
,,Pridite gori Mistress, le pridite! Krvniki so odšli. Samo jednega so tu pustili, ali tega se nemate bati, ker je smrtno ranjen.4'
Razsrjen sem bil glede teh izrazov črnca, za kterega osvobodenje sem se štiri leta voj»*val in naj še mojo dušo vzdihnem. In vendar sem občudoval to pasjo dlako, ki je celo v najbolj nevarnih dnavih ostal pri svojej gospodinji. Moje domoljubje je sedaj dobilo prvi udarec. Sedaj nisem vedel kaj naj bi pri človeku višje cenil, ali ono navdušenje za ideal slobode, za ktero smo se borili, ali ono živalsko ponižnost, ktera se je pojavljala v zvestobi t^ga zamorca.
Kmalu ste prišle na prizorišče dve ženski, mati in hči. Nekaj plaho, toda prijazno se bližali dami proti mojemu ležišču. Starejša je prav srčno spraševala o mojem položaju in rekla:
,,Da bi Bog hotel, da se ta nesrečna vojna dmalu konča, vsejeduo, ako na korist juga ali severa. Zgubiti itak tieraam dosti več; bodisi da naj moj stari, zvesti Sam proč gre. Moj mož je bil usmrten na vojnem polju pri Chattanooga, oba sina sta padla v bitki pri Antietam, nasadi so opustošeni, jaz in moja hči nemarno nič drugega, nego tega zvestuega sužuja, kteri za nas dela, in kakor oče za nas skrbi."
Sedaj je nj'1 glas zadušil jok. OdpuBtil sem črnopoltuežu preje izgovorjene besede. Z večjo ironijo osode človeških razmer bi se mi ne mogla predstaviti.
,,Za vse to pa naj ne bodete Vi kaznovani," je nadaljevala gospa po kratkem odmoru; ,,ker Vam uemorem za zl6 vzeti, ako ste Ble-dili Vašemu plemenitemu nagonu; siromaščina pa je neizgibna spremljevalka vojne. Mi Vam bode m o stregli kolikor nam bode mogoče. Smatrajte se kakor bi Vi tukaj doma bili."
Odgovoril sem jej s hvaležnim pogledom. Govoriti nisem smel dosti; mogoče bi pri velikem naporu in skrbuej p »strežbi vendar še okreval. Kroglja se mi je zarini-la v desno stran in j« najbrže nekoliko ranila pljuča ter blizo hrbtišča zopet vun prišla.
Gospe so me s pomočjo Sama prenesle v prijazno sobo, tam mi postljlie in mi stregle kakor sem ■am narekoval. Sam mi je pr«skr-
Pfl7flr > Ako Poš,ieš novce do-
I ULlIl I m«, ali za koga potni
listefc v to deželo kupiš, obrni se s&
zaupanjem na: Fr. Sakser, 109
Greenwich St., New York. Ta te jako ceno in dobro postreže! Svoji k svojim l







»MB? ■ . ' 7 . '
III
Jugoslovanska Katoliška Jednota.

Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip PtZDiRC, 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Ivan Govže, Bo* 105, Ely, Minnesota;
II.	,, John Globokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agni6, Box 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Preširn, Box 286, Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta, Box 105, Ely, Minnesota.
Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"-
bel potrebna zdravila in obvezila iz najbližoje lekarne. Moja krepka narava je v istini prestala smrtno nevarnost; vendar je trajala dolgo pred no sem se zamogel prosto gibati. Mir je bil že davno sklenjen, iu se zdravo kožo odišli meščanski vojaki so bili že po več tednov doma, ko sem smel še le prvift postelj ostaviti.
Prijazne ženske so se mi same ponudile, dokler sem še ležal, da bi pisale mojej družini in istej naznanile veselo vest o mojnj srefin^j rešitvi; toda pustil sem obe v mislih, da nisem oženjen in nemam svojih ljudi.
Nikakor ni bil moj namen, da bi ae tema mojima strežnicama pri kupil; nasprotno, imel sem popolnoma druge misli. Navdihuen od romantične narave, sem napravil marsikakega kozla, kar bi pametnemu možu niti na um ne prišlo Na um ini je prišla čudna mis^l, ker me je moja žena smatrala mrtvim, hotel sem igrati vlogo grškega Odysseja in Bicer v novo-šegnej obliki. Še le po preteku leta naj bi bila moja žena presenetena po mojem nenadnem povratu. Ob-jednem sem se pa hotel mojim strežnicam skazati hvaležnega in pri njih ostati, da jima zopet vredim opu-stošeno in zapuščeno farmo, v gospodarstvu sem bil kaj dobro zveden.
Tako Bern opustil vse pisarenje z vsakomur in some smatrali pogrešanim in tako je bilo celo moje ime čitati v uraduej listini med pogrešanimi.
Tako ste minoli dve leti, ktere pa hočem preiti, ker je malo važnega za Vas, ako veste kako sem igral vlogo južnega farmerja. Dovolj naj bode, ako Vam povem, da ste obe dame v Virginiji nameravale me za vedno nasč navezati in celo stari čruc ni rad videl, ko sem odhajal. Toda nepopisno poželenje po domu iu mojej sta rej sreči me je nad vladalo; moja vloga bi mogla biti kmalu končana.
Po srčnem slovesu od gospa, kte ri ste sedaj še le zvedele na nju veliko začudeuje iz mojih ust, da imam doma ljubo ženko podaJ sem se na to v Washington, da prodam nekaj vrednostnih listin, ktere sem pri odhodu z doma vzel •eboj, iu da odredim vse potrebno in zahtevam mojo pokojnino.
(Dalje prihodnjič.)
Drobnosti.
KOLEDAR za leto 1900 se marljivo tiska iu bode zanimiv, izdali ga bodemo prvo polovico druzegn meseca.
* * *
Uboj. Iz Great Falls, Mont., nam piše naročnik lista od 29. okt.: Poročati imam žalostno veBt iz našega kraja. Tukaj smo imeli pri g. Smekarju krstnino in nas je bilo več povabljenih iu bili prav dobre volje. Naenkrat se spreta Frank Merhar in John Zupančič, po domače Kravcar, doma iz Sadije vasi, pri Žužemberku. Zupančič je udaril i steklenico za pivo Merharjapo glavi, steklenica seje zdrobila iu z ostankom ga še tako nevarno na vratu obrezal, da je Merhar po preteku 10 minut umrl. Merhar je doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. Zupančič pa je pobegnil. F. K—a.
V staro domovino so se vrnili: Josip Gregorič iz Eveletha, Minn., v Višnje; Jakob Gregorčič i7. Ely, Mino., v Gorico pri Ribnici ; Petnr Brajdič iz Walkerville, Mont., v Vrh; Anton Arko iz Mount Iron, Minn., v Soderšico; Josip Vene iz Eyeletha, Minn., v Ljubljano; John Z lidaršič iz M t. Iron, Mich., v Zagorico; Jakob Berlič iz Claridge, Pa., v Litijo; Pero Andulič iz St. Louisa, Mo., v Zagreb; Ana Zvir iz Liberal, Kan s., v Rečico; Frank Mesojedec iz West
Newton, na Krko.
* *
*
Roparski umorpriKam-n i gorici. — Morilec prijet. Poročali, smo že, da so našli pri dobravskem mostu pfl^g Kam-negorice Boštjana Z vana, vulgo Ko-drasa, mesarja iz Gorij pri Bledu, ubitega in oropauega. Zandarme-rija v Kropi je poizvedela, da je Boštjan Žvan se pripeljal v ponedeljek zvečer v družbi nekega Ljubljančana v Otoče, kjer sta do mraka piia v gostilni, potem pa odšla proti Kamnigorici. Ljubljančan je še v gostilni pripovedoval, da ima sorodnike v Kamn gorici, in da gre tjakaj jih obiskat. Ljudje, ki so na potu srečali Žvana in njegovega spremljevalca, pravijo, da se je slednji umaknil v stran, če bi jih bil moral srečati. Žandarme-rija je takoj, ko je izvedela, v kateri družbi je bil Žvan, poizvedovala v Kamnigorici, če je prišel v ponedeljek ponoči tjakaj kak Ljubljančan. Nihče ni vedel o tem prihodu. Sled storilca je peljala v Ljubljano. In res je prišel 12. okt. popoludne v Ljubljano orožniški postajevodja i/ Krope in naznanil policiji, da 8»* nahaja najbrže morilec Boštjana Žvana tukaj. Sedaj je mestua policija z orožnikom vred se lotila poizvedovanj, katere so imele uspeh, da se je po sreči aretoval gostilničar iu posestnik v Kolodvorskih ulicah, Blaž Ravnik in odvedel na Zabjek. Boštjan Žvan, ki je bil popred stiluičar v nekdaj Bobeuč-kovi goBtilui na Viču, in Blaž Ravnik Bta si bila znana. Tako je bil Ravnik še pred nekaterimi dnevi z Zvanom v Kamniški okolici, kjpT je ta prodal malo posest. V nedeljo je prišel Žvan v Ljubljano in je prenočeval pri Ravniku. Žvan je bil prišel v Ljubljano, da bi kupil na sejmu konja in je torej brez dvoma imel več denarja pri sebi. Konja ni kupil. V ponedeljek popoludne med 3. in 4. uro pila sta Zvan in Ravnik v gostilni ,,pri Figabirtu" in sta potem skupaj odšla proti kolodvoru v Spodnji Šiški, od koder sta se tudi skupaj odpeljala. V torek zjutraj okoli 7. ure je videl nekdo priti Ravnika po Dunajski cesti in se sumi sndaj, da je dotičnik prišel z Gorenjskega. To pa menda ne bo verojetno, kajti Ravnik je bil v noči od 9. na 10. t. m. v Ljubljani in je le mogoče, da se je že v pouedeljt k zvečer vrLil z Gorenjskega. Od enega vlaka do druzega je imel dovolj časa, da je šel z Žvanom iz Otoč v Kamnogo-rico in nazaj v Otoče, oziroma v Poduart. Najsumljiveje pa je, da je včeraj zvečer, potem, ko je bil Blaž Ravnik po orožnigu zaslišan o tem, kje je bil v ponedeljek, in predno se je bilo odredilo areto-vanje, prišel neznan človek k sprevodniku Jugovicu v Kolizej in mu dal petak, češ, da naj nikar ne
pove, da ga je v ponedeljek videl v Podnartu vstopiti v vlak. Konfrontacij« s pričami v Otočah, ki so videle Žvana in njegovega spremljevalca v gostilni in s pričo Jugo viceui, bodejo nedvomno dognale, če je Blaž Ravnik pravi morilec ali ne. Ko je bil Ravnik aretovan, se je dobilo pri njem okoli 150 gld. Ravnik je 29 let star, oženjen in oče enega otroka. V zadnjem čaBU se je o njem mnogo govorilo po gostilnah, in so si ljudje namigavali, da je ljubimec neke stare vdove.
„Slov. Narod". * * *
5 dni zapora za „Tuka'ju. Pri kontrolnem shodu v Gor. Logatcu dobil je g. Karol Puppis iz Gor. Logatca pet dnij zapora, ker se je oglasil mesto s „Hier" s slovenskim ,,Tukaj".
* *
2000 gld. je ,.Dijaškemu pornemu društvu v Pazinu"
pod-daro-
val slovenski rodoljub Fran Kalis-
ter v Trstu. Slava mu 1
* *
*
Ljubavna tragedija v K a s t v u. Blizu Kastva službojoči učitelj g. Milneršič se je bil zaljubil v kastovsko učiteljico gospč. Elizabeto Sepicevo. Snubil jo je, ali dekletu ni mož ugajal in zato je ponudbo odbila. Milneršiča je to grozno jezilo, in Bklenil je, Be maščevati. Dne 9. t. m. je gospč. Sepi-c^va obiskala svoje stariše v Ru-kavcu in se potem peš v spremstvu svoje tete in dveh prijateljic vrnila v Kasta v. V bližini pokopališča sv. Lucije planil je nakrat izza uecega grma Milneršič z revolverjem v roki. Gospč. Sepiceva in njene spremljevalke so se Milneršiča tako prestrašile, da soglasno kričeč zbežale. Milneršič je stekel za gospč. Šepi-čevo, jo zagrabil za roko in kličoč ,,Kad nečeš, da budeš moja, nečeš biti ni za drugoga" ustrelil nanjo trikrat iz revolverja. Težko ranjeno dekle je Milneršič pustil ležati v prahu sredi ceste in je pobegnil Teta in prijateljici nesrečne učiteljice so se za nekaj časa vrnile in našle gospč. Šepičevo brez zavesti ležati v prahu in v krvi. O dnesle so jo v Kastav, kjer je zdravnik dr. Stebasta konstatiral, da sta dve krogli zadeli gospo. Sepicevo. Jedna kroglja bi bila postala smrtonosna, a je na srečo zadela ob kost modrca. Ranjeno dekle so prenesli v bolnico na Reko. Primarij dr. Grosič je naslednja dneva Brečuo odstranil oba projektila, ki sta zadela gospč. Sepicevo, in upa, da jo reši smrti. Milneršič se je po atentatu sam oglasil pri orožuikih in jim naznanil storjeno hudodelstvo. Peljali bo ga v Volosko, od koder ga je okrajno sodišče odpravilo k
deželnemu sodišču v Trst.
* *
*
Sin celjskega župana S tiger j a obsojen. Iz Celja je dobil 9. okt. „Slov. Narod" to-le poročilo : Danes se je končala pred sodni jskim tajnikom Erhatičem kazenska razprava zoper sina župana Stigerja, ker je večkrat opo-ludue ob godbi v mestnem parku slovenskim damam zasramujoče žvižgal, namreč gospej dr. Dečko, gospej dr. Karlovšek gospicam Zimniakovim in damam notarja Baša, ter enkrat celo, ko so vsled žaljivega živižganja črez brv v mesto odhajale, v družbi drugih za njimi kričal: ,,Abzug, pereat, hinaus, marsch itd." Obsodba nalaga mlademu Stigerju 30 gld. globe.
* * *
Podjeten dečko je Karol Herman Grill, 13 let star, šolski učenec v Draždauih. Branje raznih pomorskih dogodeb ga je tako navdušilo, da je sklenil pobegniti z doma in se podati na morje. Due 27. sept, je zapustil Draždane in se podal čez Prago in Dunaj v Gradec. Tam mu je zmanjkalo denarja za vožnjo in šel je peš naprej. V Ljubljano je prišel še z jedno krono premoženja. Hotel je iti v Trst, da bi se ukrcal, ali manjkalo je drobiža za pot. Polotil se ga je kes in veB skesan je pisal svojim Bta-rišem, naj mu pošljejo denarja, da se vrne domov. To je tudi storil, obljubivši, da ne bode več bral vznemirjajočih pomorskih dogo-deb.
* * *
0e m u s o cerkve tudi dobre. V „Leip. Neueste Nach-
richten" se neki „katolik" jezi, da zahaja v draždansko katoliško dvorno cerkev toliko slaboobleče nih delavcev poljskega in češkega rodu, da se morajo „odlični pobož-njaki" te eerkve ogibati. Včasih ni bilo tako. Včasih je napravljala namreč ,,krasoto religioznih ceremonij eleganca vernikov, zlasti dam, imponujoč vtisk". Danes je to drugače. „Mesto elegance pov-Bod zoperno beraštvo". Včasih je stala ,,cela vojska" najfinejših gospodov pred cerkvijo, ki so občudovali pobožne krasotice najboljših krogov. Danes pa se zbiraj*, pred cerkvijo delavci in delavke, elegantno občinstvo pa beži takoj domov. Obleka delavcev je namreč Btrašna; te kričeče barve naravnost žalijo oči. Zato pa se ogiblje elegantno občinstvo cerkve in oko-1'ce!, kajti s ,,privandranimi" delavci noče biti nihče v dotiki." Tako piše katolik. Radi slovanskih delavcev in delavk je torej izginila draždanska ,,inteligenca" iz dvorne cerkve, kjer so se vršili včasih tako imenitni sestanki, kjer je bila razstava toalet, in kjer se je dvorilo lepemu ženskemu telesu.
Iu ,,katolik" plaka I * *
*
M i 1 i j o u a r — tat. Iz Peter burga javljajo, da so v Moskvi zaprli milijonarja Momontova, ki je posestnik raznih železnic. Zaprli so ga v Taganski. Ukradel je namreč iz blagajnice železnice Jaros-lavske 5 milijonov rubljnv. Bil je ravnatelj te železnice in živel sila razsipno. Ko so ga zaprli, je ponujal en milijon kot poroštvo, da bi ga izpustili do obravnave. Todw prošnje mu uiso uslišali.
Smesnice.
Lepa misel. (Ljudižrc zauži-vajoč Bavarca): ,,Otroci, ako bi sedaj imeli še ono pivo, ktera j-tekla skozi to grlo!"
Vesel dogodek. No, otroci kam pa greste?" — K stricu Mori-cu časti tat." — ,, Oh, ali je imel svoj rojstvu dan?" — ,,Ne — b an-fc r o t je napovedal.'4
Na sekundarni železnici. Čakalec: ,,No — sedaj dajo vendar znak, da vlak prihaja. Kadar to vidim dobim prav čudne občutke. Menim, da je tako bilo tudi Kolumbusu pri srcu, ko j» videl na obali Amerike prvo le-Bovje plavuti".
N e o t e s a n o. Gost: ,,Veste gospod gostilničar, piča za mojega psa Karo, ktero ste mu prinesli, je gotovo boljša nego moja jedi" — Gostilničar: Pa jo zamenjajtf z Vašim pBom 1"
Smola. Žena (pozno domu vračajočemu možu): ,,Joj, Korel, saj se maješ!'* —Mož (jecljaje) : „No pa mi kaj pod noge podložil"
Na vežbališču. Podčastnik: ,,Bedak, pri vežbanju mi delate tak obraz kako Eskimos v vročej puščavi Sahare!"
V oproščenje. Zatožeuec: ,,Gospodje porotniki, verjemite mi, ako bi hotel mojo ženo umoriti, bi to že davno storil, ne pa še le potem, ko sem ž njo že trideset let živel."
Kje jo ?
IVAN JURATIČ, doma iz Goren-jega Ostri vrha na Hrvatskem, naslov bi rada zvedela njegova sestra Rozalia Juratič, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Kjeje?
MATIJA POLCAR, doma iz Šent Jerneja; v Indianapolis, Ind., sva bila skupaj na hrani, potem je on odpotoval v Pueblo, jColo., jaz pa v Cleveland, O., a od onega časa nisem nič o njem čul ; iskal sem ga že v tem liBtu, a zaman, zelo rad bi zvedel, ako je še med živimi iD prosim rojake, ako vedo kaj o njem, da bi mi blagovolili naznaniti: John Marvar, 1195 St. Clair St., Cleveland, O.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo s^daj za S40 90 100 gld. avstr. veljave, pri-d«jati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
V zeleznicnem vozu.
Marko (dišaje z nosom): „He Ivan, ali ti pušiš tako izvrsten tobak, da tako lepo diši?"
Ivan : „Da, da, in ako bi ti vedel kakoizvrsten je za pušiti, ne bi nikdar druzega v pipo nabasal."
Marko: ,,Kako Be imenuje, koliko velja zavoj in kje se dobi?"
Ivan: ,,Imenuje s«: ,,Austrian Hungarian Model Tobacco", velja zavoj v rumenem pa-urju z avstrijskim orlom in ogrsko krouo le pet centov, izdeluje ga pa Slovenec Alojzij A use n i k v Brooklvuu."
Marko: ,,Tudi jaz ga bodem kupil."
Ivan : ,,V naših slovenskih pro-dajalnicah in saloonih ga moramo zahtevati, ker mi moramo našega rojaka podpirati in dobimo dobro, pošteno blago za nizko ceno, med tem ko je drugi tak tobak le smet, ali pa škrab, kterega po tl-.-h tovarn zmedejo iu na kterega ves dan blujejo, se lasje in druga nesnaga v njem nahaja, med tem ko je Ausenikov tobak čist, l^po rezan in močan, cena pa ne visoka."
Marko: „Bravo Ivan, sedaj bodem le ta tobak zahteval, pušil in rojakom priporočal!"
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj
SALOON
ter točim izvrstno svnže PIVO. dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fine SMODKK, ter se priporočam v obilen obisk.
Jacob J. Stukel,
Front Street, Iron Belt, Wis.
Svoji k svojim!
Podpisani naznanim, da sem odprl novo
PRODAJALNO Z GR0CER1JAM1
1702 St. Clair St., Cleveland, O.
ter vabim rojake in znance k obilnemu obisku. Skrbel bodem vednr, da jih postrežem z svežim blagom, po primerno nizkej ceni in vsako naročilo hitro zgotovil. Kdor se želi prepričati, naj si naroči raznovrstno blago in brzo bode postrežen. Pri poročaj e se :
Fred Svoboda,
1702 St. Clair St., Cleveland, O.
(20. f.)
Naznanilo.
Slovencem v Chicagi, 111., nazna ujamo, da Be je tukaj ustanovilo novo društvo z imenom sv. J u r j a štev. 96U (Catholic Order of Foresters). l'o je najcenejša Jednota v Zjed. državah. Pri tej se plačuje pt starosti, od S1000 plača prva vrsti. 48 ct. na mesec, poslednja pa SS c.
lani se sprejemajo od 18. do 45. leta, vsak Slovenec lahko pristopi ako je zdrav in podučen v katoliški veri. Glede usmrtnine se lahko zavaruje od S500 do S3000. Za bolniško podporo se plača SI na 3 mesece, podpora pa je najmanjša 85, največja pa §7 na teden, in na društvene stroške obišče bolnika zdravnik vsak teden enkrat. Do koncem tega leta se sprejemajo člani proti polovični vstopnini. Ak<» želi kdo natančneje pojasnilo, naj se oglasi pri predsedniku : Aut. G r e g o r i z, 764 AllportSt., Chicago, 111., ali pri tajniku: John Stephanich, 655 Throop St., Chicago, 111.
Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 1323 2nd Ave. v New Yorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri prejšnjej ceni. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam sam. Blago se pošilja proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHEK 1323 2nd Ave., ali „Glas Narodu" v New York.
Iz proste roke
jpx ©CLslj
v Kanil ij i. pole^ Novega mesta.
Pri Kondutn, popreje pri Strum-beljnu, stara znaua
GOSTILNA,
vedno dobro obiskana; leta 1S90, je bila vsa hiša predelana iu jo sedaj tudi pripravna za prodajalnico poleg krčme in šp posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinje, kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj ii» pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold.
Dalje prodam
veliko kmetijo,
velik travnik na kterem se na kosi 24 voz mrve, vse pri domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe so pokrite z opeko. Cena 12.000 gold.
».tiri dele h os te, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je k r sem sam in nemam dedičev. Naslov je nareciti:
John Konda,
Kandia, št. 43 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstr i a.
Naznanilo.
Rojakom naznanjam, da s^m preselil svojo trgovin« s knjigami iz Joliet a, 111., v Cleveland, 0., ter s« priporočam za nadaljna naročila, ker ravno s>-daj sem dobil mnogo po vestnih in krasiiu vezanih molitvenih knjig. CeniK pošljem brezplačno, aRo mi kdo zanj piše. Za naročene knjige nuj se mi blagovolijo novci takoj z naročilom poslati.
Ravnokar sem dobil liste s podobami pastirčkov za božične jaslice in jih prodajam po 5 ct., G listov za 25 ct., na vsakem listu je več razučnih podob pastircev, jagnjet, rojstvo itd. Kar kdo želi, naj mi piše; mali znesek mi lahko pošlje v poštnih zuamkah.
Z spoštovanjem
Math. Pogorele, 647 Hamilton St., Cleveland, O.
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Prop.,
337Fifth St., Calumet, Micb.
prodaja izvrstno meso razne vrst«, kakor tudi perutnino- Vse blago je sveže id prve vrste-
Naša posebnost so
asr3 kranjske klobase.
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
Francoska parobrodna družba
Conmapie Generale
Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NNSKRUK (Avstria).
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne.
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Champagne La Gascogne L3 A qui tame La Normandie La Bretague La Champagne La Gascogne L' Aquitaine La Normaudie La Bretagne
Prvi' razred
9. nov. IG. „ 23. „ 30. „ 7. dec. 14. „ 21. „ 28.
4. jau. 1900. 11. „ 1900.
kajite do Havre ve-
ljajo $60 in višje
Glavna agencija za Zjed. države C1.jaUu.0J UUUADWAY, NEW
; YbitK
JOHN VENZEL
izdelovalec
KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK
se priporoča rojakom za izdel' -vanje *iu popravo. Cene so pr -merno uizke, delo dobro in trpežno. Najnižja cena trovrstnih^har-monik je s-18 do §35 in naprej, lzvršu em tudi naJ3 iu 84glasov. Razpošiljam jih s pravico, da si jih lahko vsak ogleda na Express Office. Glede natau&uejih pojasnil se je pismeno obrniti na:
John Venzel,
30 King St., Cleveland, Ohio.
i
#
■ • "Affil
MMJIGM,
kftere imamo v naši zalogi in jih
odpošljemo poštnine prosto, ako s^ nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Sveta nebesa, zlata obreza, 81. „ „ v usnje vezane, 70ct.
Rafael, zlata obreza, 81. ,, v usnje vezane, 80 ct.
Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, „ v usnje vezane, 90ct.
Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usnj. vezana, 80 ct.
Presveto srce Jezusovo, zl. obr., 81.10 „ ,, „ v usnje vez.,90ct.
Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. i,	„ v usnje vez., 55. ct.
Kruh angeljski, v usnje vez., f»5 ct.
„ v platno vez., 42 ct.
Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct. „ ,, ,, v usuje vez.,55ct.
Pravi služabnik Marijin, zl. ob. S 1.10 „ ,,	„ v usnjeSO ct.
Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90 ct
Druge slov. knjige:
Zgodbe sv. pisma, 40*ct.
Evangelij, 50 ct.	> fjr
H veto pismo, 6 zvezkov, $5. *
Stari testament, 35 ct.
Veliki katekizem, 45 ct.
Mali ,, 6 ct.
Abecednik veliki, 25 ct. ,,	mali, 12 ct.
Slovarček nomško-slovenski (Pau lin), 35 ct.
Slovarček angleški (Paulin), 35 ct.
Hitri računar, 40 ct.
ttleiweis Slovenska kuharica $1.80.
Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct.
Cvetina Borograjnka 35 ct.
Princ Kvgen Savojski 24 ct Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Mofeni baron Raubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Makamilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct.
„ „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, 10 ct. Ave Marija, 10 ct.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi slovenski

.^LjIjjIL	1 .......................................................-iJ-...!,,^.......
V7sem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
eBA JV1C A-a
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street,
Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja : pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte.
GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.

ION. TANCIG, slovenski fotograf,
v Cal umetu. Mich.
se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vae z slikami, kar je z«>Io pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej.
Ponarejam slike iz etare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljul«ih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani.
Z spoštovanjem uda ni
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
Ustanovljena 1884!
THE 0ARNI0LIA CIGAR FACTORY,
F, A. Dusohek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni.
Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjska lepota Cigara" s barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z alamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
Naročila ae vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu proato in ae pri sprejema nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje i naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
OFFICE: 1323 2nd Ave.,	NEW YORK, CITY
Sy o j i k avojim ! Spretni agenti« »« «prej«o proti igedaiH pobojem.
JOHN GOLOB,
izdelovalec
umetnih opgelj
se priporoča za izdelovanje in poprav^ KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati $5 „are". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od 850 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi ao iz jekla, trpežni za vae življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno
JOHN GOLOB,
203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala :
Silvester Strametz, ravnatelj mestne y<»dbe (Citizen Consolidated Band) potriuiem da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in ae uunorejo uporabiti pri vMkej godbi na iice, trobente ali piS£ali.	^
Vina na prodaj.
Dobra rndečs in Črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom n£^ vBakdo .pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADO VIC H, 702 Vermont Street.,
San Francisco Cal.
9
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijač o> finim w h i s key e m in izvrstnim, smodkami. Tudi imam lepo urejena prenočišča; ako kdo sem pride in ue v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postr.je (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na nove urejeni
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bode m točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
"" T"™ T" "T"
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
-in s SL ! o © zri. Hi-
400 Elm Str., Leadville, Colo.
Vedno točim fino, svpže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni Be Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
IGNAC MIKLICH.

]Vr^.-t-,"h ZEšilarpsolzL na ELY,	MINNESOTA,
^priporoča Slovencem svojo
trgovino z različnim- blagom,
kakor obleko za moške in otroke, čevlje, škornje in druge stvari, kakDr tudi zlatnino vsake vrste.
Vse blago je dobiti po nizkej ceni.
Dalje priporočam svoj jepo urejeni
v oDilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, fina v i 11 a in whiskey ter imam vedno v zalogi fine s m o d k e.
Rojak naj podpira rojaka !
KNAIITH, NAOHOD & KUEHNE
No. 11 William Street
Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, in dolžna pisma.
izposlnje in izterjnje eapnžčine in dolgov*.
Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim, Elgin kolesovjem
na 7 kamnov samo. . . «j>13.c)0
in na 15 kamnov samo
Na zahtevanje se razp ciljajo ceniki frankovani.
Poštena postrežba in amstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe Be priporočam z vsem poštovanjem:
Jakob Stonich,
89. E. M\DIS4)N STREET. CHICAGO. ILL
jjfcliiilllii	A«	•"HiK -jMliifr i^fcl—'
Slovencem svoi kras-
Podpisani priporoča vs^m Slovencem svoj kras
no vrejeni
i Ha tel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne s m o d k e in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
UsiegjILjis
Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratl
Svoj\
n k svojim!
S& spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
m
K H S!
m
H
m m m
se
H SC X
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge g
P« 4°|0
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- jg nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".	jg
Edino slovensko podjetje!
Pozor
IF^IE?,. SAKSEE &c
(,",GLAS NARODA")
Slovenci!
Co.
109 GREENWICH STR.,
NEW YORK.
Posreduje rojakom prevoŽnje listke za najboljše pamike po najnižjih cenah. Dobro poučimo potujoče, imamo izvrstno zvezo v Evropi. Ako se kakemu potniku pripeti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v Bargge Oftice (Castle Garden) posredujemo, da ga puste naprej potovati, kar drugi a^entje na zapadu ne morejo storiti in so potniki mnogokrat vrnjeni. Na to naj posebno pazijo oni, kteri za koga listek kupijo. — Dalje preskrbimo in prodajamo rojakom voinje listke v Evropo ali staro domovino za vse p ar ob rod ne družbe in železnice po Zjedinjenih državah najceneje. — Pošiljamo v staro domovino
^—denarje ——
bodisi za zasobne osobe ali hranilnice po najnižji ceni in jako hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Slehrni teden odpošljemo po 10.000 'lo 15.000 goldinariev množina stori, da lahko po ceni delamo.
Vsak, potujoč v staro domovino, naj kupi vožnji listek pri nas v NEW YORKU, ker premnogokrat se zgodi, da kupijo listek kje na zapadu. v New York pa vsled kake železnične zamude ali nezgode samo kako uro prepozno dospejo, parnik odrine točno in ti ljudje morajo potem na svoje stroške čakati jkj več dni, med tem, ko si tukaj kaj lahko jx>mayajo. Enako je s potniki iz stare domovine sem v Ameriko: na zapadli ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sebi in ga zadržujejo preti naselbinsko oblastjo ko dospe v New \ork, med tem, ko mi za naše potnike vse mogoče storimo in ni bil še nijeden nazaj poslan, torej po čemu si delati nepotrebne skrbi in strah : za potnike, kteri potujejo brez našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je čas predrag. —
Naše denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solidne j podlagi in vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim parnikom. Odposlali smo p.i že rojakom
nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj.
Toraj vse prednosti govore v vseh teh zadevah obrniti se le do :
F R. SAKSER & CO
(„GLAS NARODA") 109 Greenwich Street, New York.
^JT^f Kdor potuje v staro domovino naj nam br/ojavi dohod v Nf.w York in po kte-rej železnici pride, najbolje da br/ojavi i/ 1'fKKALK ali OsWKCK, MoNTREALA, CHICAUK itd., ker iz teh krajev vozijo redno v Nh\V VoRK. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj pride v New York in po kterej železnici, da ^a naš človek pride jK^čakati ; z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich Street.
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
bfmjwm ponm
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedeu najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tainošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstni tudi vaaili'
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil iu prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Mouakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
i notranji! Mor
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnih žen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
Dr. G. IVAN POHEK, jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
Stotine ±3=l. Rtntn -m <=%
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospodi
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem ae Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	K ar o 1 B 1 ažin a,
Canion Ferry, Mont.
Dr. G. IvXnIpOHEK
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok
v tem je nedosegljiv.
L-ilUll-fl'..!
MMM,
ulululululo
MiBMBUSMMBi!!
m.
UuMO
VSI ONI,
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem avoj krvavo
zasluženi denar.
NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY,
MISSOURI.