Tedensiie n#vi f Tomaž Mraz. V Gr"adcu je prefol-lo nedeljo, dne 17. sept., umrl v visoki starosti 00 let bisernomašn.ik in duhovni svetovalec lavantinske Skofiie č g. Tomaž Mraz, vpoko^cm dekan in nadžupnik vuzeniški. Roien je bil cV:o o. dcc. 1826 v St, Vidu pri Grobelnem. Bil je po sv. icrstu tako slab, rcla so mu roiivaško svečo držali. Šcst rasrcdov gimncziiskih, študij je dovršil v Celju, dva razreda pa v Gradcu. Prvo leto bogoslovja jo dovršil v Gradcu, 2. in 3. v CeloVcu in 4.. v St. Andražu v Lavantinski dolini na Koroškem. V duhovnika 'o L'il rosvočen 1- 1853. Kaplansko službo \e ovravljfl v Smarju pri Volšr-ergu na Koroškem, v Kalob;"u in r.a Slrdicigori ]:a Šta.'erskera. Nato je prestopil v !.rško skorijo, kjcr ]o služboval večinoma kot rrovizor v Pl lorku, Labudu, Št Kanciianu, Libeličah in Preva].'il>. Zarustil jc krSko škofiio ter postal kntehct pri uršulinkab y S biiiju na išedmograškem. Tam ,'o ostil d.e lo'.i. PrJšcl ]Q nazaj v domovino in rostal šupnik v Viilirodn, korler ie služboval 12*4 lot.i. Rlcdniič jo p.asto il slnžbo iHKJžupnika in dekana v sta.roc>v;nl Vuzcnici. Tam je goreče služboval 17M- lot. .46 3et Jc b:l zvcst in kgumoren dela^ec v vinogradu Gosrd^ovcm. N; čucia, da si ie po taiko dolgcm in tru^a.j-o^-cm cclova-ui želel o'd,poftitka, zato .'e lofa 1809 sloil v vclczrsliižoni pokoj. Leta 1907 so jfi prosolil k usmil_'orrim bratom v Gradec, kier je bival notri do svo.'o smrti. Dne 25. julijai 1913 jo obba"al v Qrrdcu v cerkvi usmiljenih bratov OOletnico mašništvn.. Rijni liisornik ,ie bil vse svoje živo dai slcromon ,in fli znaCnj tor vesten in točen kakor nra v iznol.n!ovan!u dulioviiiške službe, Živel ie vzgleino. zmerr.o i-i trezno, zato je tudi dočakal taiko visoko st^rost. Rajn.i ie b'A tudi odličen slovenski pisa'!olj. Letn 1878 jjo sni?al ,,Solske katekeze za. prvenoc", leta 1883 pa ,,RazLc,qo sredn;ega in naive6'ega šnlskoga. kate^izma." Rrizvcn šolsldh katehcz je še s;>isal tmii mrogo govorov. A med boljše izrtelke jo v-riStovati govoro Łorn'cgrnjskocfa, f-ozno:e brasiov&kega. (lekana. Lavronci'a Potofinika. N'crov pogreb .so *o vršil di:c 20. scpt. na praškem 7nest!:<?m r-oko^nrsfiu ol; o^ilni udciožbi l'udstv.i, zlasti graških Slovericev. Blagiemu duhovnikn svetila večna lufi'! Ranjen vojni kural. Dno lli sepfcmlira ]o L*il ranjen 6. g. Josiu Vukvlič, vomi knr^t \ cšpolka št. 00. Tmenovani ie odlikovan z duhovnišVii-i zaslir/nim križcem in s Signum landis, G. Vukelič io bil znan tudi nri našiii ]>olkih kot Fudomil r.lubovnik. Slrof odlikovan z žolo7,inm križoom. Vratislavski fcnczoško.T dr. Adolf Bortram io bil olikovan z želcznim križcfim r.n črnn-Lvlom traVu Slovenslro odposlanstvo pri cc^arKkom naraestnilm. Dno 15. t. m. ]e biln pri c. kr. namnstniku s~ prejeta de;.Hitaei,ia slovenskih poslancev in kmctov, da mu je izrazila sedaj najnujnc.i^e žel'e slovoaskoSta/erskega IJmetskoga [.rebivaistva. V doputiciji so biii zastopani: poslar.ca dr. Korošec in Pišck. -žnpana Fcrlinc in Reiter. tor obfiinska svelovalca Ilnmmer in Gornik. Doputacija je javila nam«stniku žel'e glede domačili mlinov Cžrmelj), glede zaprUa m.linov in odvzetja žita, glede odraere fižola za osebe, glede rekviriranja vprežne živine itc6. Zastopniki Ceršaka in Selaice so še prosili tudi, da se uvažuje njih želja glede odkazanja ^osebnega mlina, na -Muri. Gospod o. kr. nameslnik 'grof Clarv je slovensko deputacijo prijazno sprejel, temeljito razpravljal z n]o o vseh sedaj perečih gospodarskih vprašanjih ter obIjubil, da bo izražene mu želje dobrohotao preudaril ter odredil, kjer bo le mogoče, zaprošene olajšave. S?ir;iiu«jte .,Slovenskega Gospodar.la"! V d&našnji Stevilki prinašamo članok. ,,Zito, kromnir in seno", v kaferem opisujemo in razlfigamo nekatere važne vladne odredbe. Svetujemo našim ljudem, da si to številko, kakor tudi vse tiste, v katnrili se na- vajajo vladne odredbe glede rekvirirarra krom^irja,i žita, sena ifrl. Mnogi f.ozne^o, ko so žc dotiene Sto-] vilke ,,SIovenskega Gospodarja." ra^,rodar:O, prcsijo, | naj jim dopošl.emo tistega iii tistega ,,Gosj::od.arj_", a mi jim ne morerao ustreči. Vsak ? araotcn gospodar in« gospodinja si naj ne.pravi zbirko takih čianLov, ali pa s; nnj s;;-loh \suke«a ,,Go^odai"ja" s*.ybno shrani.  ~S:infe Murije Duvice.14 lz šm.a.rskoya okraj i so nam ; oroaa: Nedavi.o mi je žena nekoga vojak'.> izročila zvezok s 7 listi s ten< n_slovom, naj bi ¦ i;iižico ] om? ožil, da bi se ruz.širila ino;i vo uki. ILtro jo prcčitam. Žo dolgo nisem č.tal takili i eamr.osti! Mocl drugimi stoji v knjižici: K<ior bode .sanjo nosil pri sobi, i;e bndo umrl naglo -smrti. mu bodo vso ^ ro_!i.:o usliSane. ne bode nesreeao umrl. Kdor razširi to knjižico. mu- bodo vsi grehi odpuščeni. Kdor r.osi ta list, ga krogla ne bo zadela, tri teclne prod smrtjo mu bode naznanjena zadnja ura. Kdor cioli 3 niolitve, navedBne v kn.jižici, mu bodo vsi grehfi odpluščeni. In te krivoverske in prazncjverske čenče vojaki, pa tudi ljudje doraa, prepMjuJejo ter m_širjajo!! Ce dobiš tako knjižico, vrzi jo v ogenj. Vzemi katekizem v roke. d.a zopet spoznaš, da se grehi odpuščajo le pri s;:ovedi in po popolaem kesanju tedaj, kadar ni mogoče ooravUi spovedi. Fmej živo viero in trdno zaupanje v Boga, moli rad in skrbf, da sivmilosti božji in da se vsak dain |;riporoeiš Materi božji, rad prejemal sv. zakramente, živi po naukih katekizma: to ie tvoj aajboljši varstveni list. Bralci in nri.iatel.;i našega lista, pojalsnite ljudem, pri klaterih na.idete to knjižnico. fla nauknv. ki iib ona šir.i, ni v katelrizmu, dv, ]p smrten greh taike neumnosti verovati in nositi pri sebi ali jih celo ra,zšir|ati. Sploh pa se čudimo, da, se še najdejo celo pametni Ijudje, ki verajeo te prismodarije. Občni zfcor mariborske dijaSke kuhinje bo prihodn.ii petek, dine 22. septembra, ob /28. 11 ri zve5er v Narodnem domu v Mariboru. Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali: Fr. Vošnjak, ueiteliica v Ponikvi, 30 K; Friderik Repolusk, župnik v St. Vid.u nad ValHekom, 12 K; Franc Zdolšek, župnik v St. Juriju g>od Taborom, namesto venca f g. prelatu Hribovšeku, 20 K; pl. Sangilla (kruh sv. Anton^i 10 K; Jakob Zaiošnik, kaplan pri •Sv, Andražu, 20 K: V. Kraner, Gornja Radgona, 6 K; Franc Krea, c. in kr. vojni kurat,, vojna pošta štev. 235, 20 K: 'dr. Podlesnik v Velenju 5 K: Fran Voalar, c. kr. profesor v Mariboru. 4 K. Vsem cenjem gg. darovalcem in darovalknm izreka odbor.naj')risrč;u^šo zahvalo. Imenovanja. Z bojišča. se ntun poroea, da so bili necihvno za'lcadet-as;)ira,nte imenovani sledeei gg. pros(ovol:.of: nadučitelj Frn.no Kra.njc od Sv. Barb;>re niže Tvfaribora, K. Me;ovfiek. učitelj iz Reke pri Hočah in J-. Perger, iuy:itel,j pri Sv. jurijn v Slov. goricah. Odlikovan aCiteljj. Ožbalt Meja,k, učitelj pri Sv. Martinu aa Pohorjn. sedai kadet 87. rešpnlka, je bil za izkazano jimnštvo pred sovra?nikom odlikov:in s srebrno hrabrostno kolajno II. razreda. Ppestolonaslednlk pri SloTencih. Jože! Gubenšek iz Lesičnega pri Pilštanju piše iz raskega bo'išoa sledefie: Včeraj. dne 4. seotembra.. nas je obiskal 0. i, kr. visokost prestolonaslpdnik Karol Frano Jožef. BiJ je prav prijazen do vsakega. Tnrli nns Slovence ;e marsikaj vprašal. B-elalkov Rok |e ranjcn in ni bil daleč od mer.e, pa nisem vecfel poprei, l:ot takrat, ko je že bil ranjen. Tudii mene bi bilo že skora.j robralo. Bil sem že do polovioe zasut od sovražne granate. Trdno sem preprifian, da me jt1 Mari;a varovala. Alcn še nrJdem keda.i «]omii, bo mnja r.rvr, rot k Zagorski Mariji. iz-^.nrodna hrabrost spndniešls|erskep.a Slovenca,. Rlovenski fanfie nam pišejo z boiiš^a: 'fttnbni narednik F. Polič |e bil odlikoMan za izvanredno hrnbro vodsfrvo našega vodn dne 7. avgiista. Prodrli f=ir»n zelo mo?,no žično oviro in pri fem vicli 158 Rnsnv ip 3 častnike, 2 stro;ni rnški in 1 motaca. min. Odlikovan ie bil dno 23. ar/gnsta s srehrno Vola.lno TT. vrste. Tri idni rozne;e je dobil roveljo, di. mora ' s stntnTo OGrskomn batnronn na roiro^. PoslfiTn smn bili vp.6 kilomptrov na.^rp.'. Zri.vzp.li smo nok lirib in pa, .turli branil: proti osernkrntnemn ¦na^ntlii ' rot-i 5T:rat mM.xnp:i5pmn sovrnžnli'-ii. ZiVž^Ji ?mo relili ?4 nr v nn.'Jiii;?:ena occniu, nnkar smn dnbili n.rlileri"sko Domn.?. Zato ''0 bil nag ^'orl;p. odlikovn.n clno 1. sept. s srebrno svotin'o I. vrste.' V 8 r<rp,h d-nkrptro odlikovan-e! Odlikovaron ;o'vrl s^ovonsVi nrtrndniak, Kra-";ski fant?e smo zelo fonnpn: ra iinriem slove-nsknšfa:erskeŁra rovelmikn. Tudi naža>rsa so nzal;šanai s hrabrostnimi svctin'nmi. - Po.pt živi vrp Slovenoo,! Junak? 87. pcS^olJrr. m nrimopsk! frontl. RlovPnski fant.io nrm ni?T;'o: Dovm ro trlcai držimn v bojn nroti T.aliu. No bo vvm všel T-o.z nr>,gp nostojn'1ke. Mno.io slovonskili »-nzdr^vo^! Franp KlpmenP.iP. Sv. .Turij ob fifiavnir!: Bo'1-^0. Fer'lirfan(T. Ptnra 00sta nri TjiutnmPra: Frnnc ?Ti'c], Sv. '.Turii ob Sf<nnioi: Toma?:o Frnnp. p,--. Mi'-1f)vS r-ri Ormožn: A. Lnsftnher. Rv. .Turii ob Sfiavnipi: rwn,.,> ro,>Vn ]7i Veržeia. Kako so LaTn poninfri]^ niiostavll<at.!. zsnn^o naSiiTi zavoznlknv. Prai orSfnk M. riSo n:. dr, M.:' Dan«s smo imeli zonoi za.ninvv vofior. Nnznaniln se ifi nam nova zmaga .naSib zavnzn:kov čez ^psra.mnp Rnmunp. V naSem roinRm iarku so naSi lirahri i" ?>ridni .Tanezi sjirololi fo vest z živijo-lriir1! in snhinmi nuSk. Pomngali sn nn,m šp fo;iovi. T^nlikn si niisVtP ka.ko so morali biiti laški yo.ja.ki iznenndeni. kn sn tn naeiikrut _aeeli v mcglcru temai nočl roj-.Qi_t. iz \iTiin ptro.r.e i:i drugo puške in bobneti topovi, seveda |.o njili glavah. itazs/otili so s svetilnimi ra.ketami ves j.:rostor i.i-oJ. "sciboj tor metali ročne granate in tako r.ehote 1 om_jjfa!i ;i-i i.ro.s/laivljeaju naše zaviezaiške zmage. No kairajie dop.-i:i_iu zelejiie barve. Poštno ravnatol atvo z:x Stajersko ra_glaža: Več t.rdk je zaJožilo vojno do.isnioo zelene barve, ki se glede velilosti !n 0 li! c 1:0 razločujejo od vojnih dopisnic^ katero jo iMložila vo^aška uprava. Vo]nih dopisnic zelono barve joštai uradi 'i-e bodo sprejemali' in odpoSiloali na r;iaslov].ence. Torej pozor! VincgPa,_i3i_i prosijo za dopusl. Cniovojriik-' vinogradnik nam piše: Vinograd'niki prosimo viš]o > ojaško obli-st, dti se nam dovoli za mesec oltober ilaljši dopust, do moremo spraviti grozdje L-j poljsl.ie j.ridelke pod strelio. Prosimo na_e žene, starše in obeiae, da nam napravijo prošn.;e. (Opomba ure.lništva: Opozariamo na č]-i"pT- ..Doim-sti \-n"aSkiTi ns«')-' v r'aaa|šnji številki.) Na^rade za, pritiiie posie. Okrajna glavarsiva so naznanila obeinskim uradom, da se bodo tudi letos za !>ric!ne j.-osle, viničarje in druge uslužbeuce i_ cesar Franc Jožefove ustaaove šta.ierske hranilnice dajale ustanove. Prošnje se morajo poslati uq dne 10. oktobrfi, na okra.inti glavarstva. f^rošnji st1 mori! priložiti gos:;odarjevo spričevalo, da prosiiiK na manj '25 lot slnži pri enem gospodarju, poselsK-.: kiijigo in potrdilo občinskega urada, da je prosib. res oraen eno štovilo Jet služil pri doticni hiši ali • ; ei;em in istem gospodarju. Solske poapere. Posojiln.ica v Mariboru raz;,isnle iglei i!;scrat na 8. strani cianašniega .,,Slovenskega Gos;,o'rlar.ia") portpore za obisk dvžsvne Obrtne šole v Ljubljani v znesku 300 K in Slovenske trgovske šole v Tjjubišara v zn.eskn 280 K. Prašnie- do 20, okt. na Posojilnico v Mjariboru. Papirnati tlvekrouslii bankovci se smejo trj>ai>'. Da se odromoro velikemu pomanikanju drobi^a. -Je avstro-ogrska banka dovoliia, da se smeio 2kronski nnrirnati banlcovci razrezati na dva, oziroma nn. štiri dele. Dele papirnatih ^vekronskih bankovoev in sieer po 1 krono in po 50 vinarjev raorajo f?pro;emoti blagPiiiie. bnn.ko i^ f-r;'.'-i '>-norr.' 7n-,-(v'i brez vsakega ddbitka Enola-onsld papii-jiatl I;anii'cvci. Vre6 avstrijskih in ocrskih trgovskib in obrtnih zbornic je zaprosilo vlado, da bi začela izdnjati tudi enokronske papirnate bankovce, ker je srebrnih novcev po 1 krono vedno manj v prometu, kar povzroča občutne ovire. Po Doročiln ogrskili listov ntegnejo priti v promet ti novi pnpirnati enokronski bankovci že s 1. novembrom t. 1. €»03 OiBTB -1- Vinske cene na ILfvaškem. Iz varaždinske 0Icolice se noroča, da so knietje ondi mošt prodali gostilniCarjem 1 liter po 1 K 80 v cto 2 K. Ta,ko drag je tudi cviček 11 a Kranjskem. — Tu-di ¦>.- mariborski 'okolici so cene za novi mošt 1 K 40 do 2 K, Opozorjamo aaše vinogradnike, aai se rri nrodaji mošta nikakor ue prenaclijo. Gi^ozdne pečke zasežene. Izšla je liiiniistrska naredba, ki določa, da so slično kakor v lanskem letu furti letos zasežene grozdne ječke, katero so morajo izločiti od tropin ih na zračnem prostoru dobro 1 osnšiti. Prepovedano je grozdnc i.ečkc pokrniiti nli iib uporabiti pri kuhanju žganja i_ tropin r,ii ]ih Ł0 eelo soraviti v n'č. Nn.brn.ne grozdne f.etke ie prijnviti nri 2apanstvii aa]pozne;e do dno 10. ian. 1917. Avstrijska osrednjica zn. olje in mast na Dunaiu to kii; ovala grozflnp. rečke 10 20 K zn mctarski stot. Za toz-jdftvno prcstnpk-R jo določena denrrna glo!:a do 5000 K, oz!i*oma kazn;; zMrora do 6 mesecev. Nakup _7'2li'tuih žr^-cev. PcJiedelsko ministrstvo natKerava letos nakapjti žrebre. ki so b;!i povrženi v 3 1914, ako so sposobni za pierre. Kupili pa se hodo samo žrebci. k'i so na paM, ker bo ministrstvo nakupljene žrebce zope-t oc^dab n:i pafo. La:tniki žrebcev naj is!e ponudjo v ^nVno pOVel!"t*'U f'?'"vr«o %rf>hfio-rp -• G^t'c'1 Konii na kmetijiah. Vojno ministrstvo je o^ire?ilo, dn sme.io roljo^eloi se nadalje obdržati za ieseasko delo konje. ki so jim bili dani za poljedelskp in gozdna dela, četudi je letina že pospravlip,'1?.. Knirp, bodn vzeli, kodar bo to iz vn'aških raalogov !.;rex.;ogojno pofreba. Novo milo. v ladn je dolo^la, da se unelja za celo drž;ivo nova in enotns vrsta mila namesto dosedaniih vrst domačega m\h. Cfna za kilogram nove vrsfe rr;i!a je dcločena s 3 K 60 v in sicer pri prodaii na drohno, pri prodaji na de^elo pa s 3 K 20 v. Laneno seme. ;« ^p.": '- Ce^n '100 K N.iivlšia cena z-i ¦ p.vo. Vsi trgovei s kavo mora]o naznaniti svoip z;loge lcavP. Nnivišja cena za nejvrežgano kavo jp (SoIočPna z 8 K. Ta ;':i*vi3i:> coiia je veljavno. od 18. sentembra na,prej. nmelj. Na hmeTskem frgu v Žatoi. ;:i uoinMi^ga popraševa.nia po bmelju lanskegn. pridelka. Gledfi nen za lofoSnji hmpli sp So sedaj ne moro ni? povedati. kftr ^p "i "rišio nrav pir- *a:p^a iMnplin v Ž'>fpc I 3000 vagonov iečuiona za pivo^ Da( avstrijski pivovarnarji uo ustavi.o jjorolnoma izdelovanje piva, e avstri.ski ministr-.ski svet dne 10. septenibra skle- uil, Ca dobi-o avstAjski pivovi;jrnarji za,1 se(daj 3000 vagonov ječmona za izdelovanje piva. Sadna drevesca. V csežeinih drevesnicah s^ bo letos oddalo nad 30.000 komadov sadnih drev.esc. Več v današn-em insovatu na 7. strani ,,Slov. Gosp.li JBLasne novice* lirompir. Letes ie 300 lct, kar se je yo]avil krom. ir s rvič na f.ariški dvor::i \ o*cdini kot nokaj jjosebnega. Krornpir, brez ugovora najvažr.cT-O živilo, v premnogiii druži..ah gluvni del hrauo, znači za Ijuristvo r;cnav;idr.o dobroto, a kFub tcmu ]o krom;>ir preb'l orjažke bo^o, prods:i jo postal splošna in l^udska brana. Bi!i so j.rcdsodki vedc in babje voro, ki so staivili krom;.irjii zaproke in oviro in te prcdsod!.'G .;G,!)romhogo' vct :o.1uirala r.evecli:o.s!', ki jc naraesto goraol evili izrastkov iij orabrab. zelcni krom-irJovi i.lod, zbok česar so sovoda naslale lieprijotne Zelodčne težave. Kronvir, ijrinežcn Jz Amorike 1. 15S8, se je sadil in nogoval šo v XVI. stoletiu fo vrteh kot kaj izrednega. Zarote ia Kardan ga v ; rvi i;olovici XVI. stolet> prvič om.cn"ctJ, ko označujeta daželi Peru in Granado kakor (lomoviro krom]jira in pripovedujeta 0 n,iem, da io izdnlria lirana tumošnjega i-rebivailstva. Lcta 1010 se je pojavil prvič kakor nek?:; ; osebnega. na krnljcvski pariški pojedini, in odsillimal se je ;elo evro;;sko prebivalstvo bdlj zanimati zanj. Pri Nemcih si .'o pridobll velike zasluge za. '¦egovp.nje kronv-irja Friderik Vcli^i, ki je dal mi:ogo krajev nassidiii s krom; ir.;em, a je bil primoran, z oboroženo silo krompirjcvo pol,c stražiti proti množicam, ki so b:.le nažčnvanc s }>reclsodki in vražarai zoper vsako novofarijo. V avstriske dežele je prišel krompir v 301etni vo>ki. G!avi:o zaslnge za razširjenje krompirja ima. pri Coliih Irančiškanski red v Pragj, ki je prvi začel sadiii krorapir 11 a samost^nskem vrta \n io nauči! širSc prcbi/alstvo pri(¦elovanjo krompirjn. K poiiolnemu in splošnemu pri¦irlelov?M.;u krom-;irja pa :ie rrišlo še lo v lefh 1772 in 1772, ko 'e velika beda in slaba letina ^risilila l.-udi, da so segli fc novRm živilu tcr odložili vso st-v f-rs ;)redsoclke in bnbjo vcro rroti tej \ rokoristni poljski rastlini. .Cloveli, Id i« vidol Napoleona. Nnki vojaiporočevalPC :;ri;-ovodu'o: Nii svo'em za&:0!n riotovan.:i.i ?o Volinij sem doss cl. y, vas K'ar: ilovi\n, lcžečo x nižini reke Stoliod, nodn^cr; od mesta Kovei; Kari ilovka leži izvcn bo.no Grta in pril Wa mi jo bila, da sem opazoval rusko iikro.'ii:sko f.re':'ivr3si.'« n, Vi jo i rihpjfjo h: svojlh Iesoaih kolib, da bi so solr.člo. Videl som žensko v svitio-rrlečlb. krLih in s pisanimi mbc" tev mnogo div.žcstr.o j.Ja.volaso docc. Bilo jo So tudi ne!co!i!:c sfjarccv. Edon teli z dolgo, bclo trado, v krntkom kaftann, se jo razgo\iarial z vo.;-'A-i, s kalerimi se ie jiiogel sr.orrziinien v svo'cm »natorlrom jezilcn. Ko se ;'e zvcčer ;ri skromni ve^.Gi\i znsnkal razgovor na. tega, sfarčka, scm (^oznal, da Je roclav110 prekornčil 113. lcto tnr rl-i ,'c r;ri; ovocloval, kako je kot devetieton dcčko videl Nnrolconn, ki so jo v 1. 1812 v od rti koči.li • vozi! yo teh kraj h s svojimi čctami. Starček io šo dobroga zdravja in ie sedaj dcživel vojio v Volini^i v 1, 1916. Spainin. Dobor s omln Jo za 'dijaka vclikcga f-oraena, a vendar bi bilo rorolnoma j:ogre_oro inisliti, da more dcber s omin odfchtati ivziim, ali da bi mi! šlo nrvo mcsto mcd dušovnimi zmožnostmi. Lah]~o imaš zelo slab s;omin. pa si vondar bcli intoligonlon, nego kvJ: igralec, ki si z lahkoto zi-iomni na stotine verzcv. Sjloh pa r-ravl f"omin 11 i toliko kvantitntiven, kakor .kvfalitafven, to so r.ravi: No obstoji v tem. da bi nam bil r.a raz-olago, C.ti. bi obcsili van; vse mogofio in nemogoče stvari, r.m-p.k sarno to. kar zadostiro, da se s; cirinimo, če?ar žoiim'). da npjn nudi !d,ju5 slriviicga. kotička, k>r l;ra,nimo kfučo drugih oddelkcv možganov, ki nam liraai.o šo 'druge kliuče. Mladonie se mora tru^jfi, da si p-itfobi log> 6ni 8:"om:n. Prečita n^j eno stran' m rosknsi roroviti glavne misli. j otcra naj pridrufd dr«gol'ic rnisli. Od strani nnj gra k poglaiv u, or! joginvia dil^o lc eeii k;i,vgi. In skrUi raj, cla si za: omiji irlojo in r.o s^mo boscde in da. vodi;o vožo deiania in po'ovo z vozrrsi vzroka in nčinka. Za natrii>5"ost v stoviiil1, v do'sŁvi!) in 'firmnb!' imamo tnkozvnr.c enriklo; Ofu'o, . manunle in kn.'ižaičro omarc: nrrsko vrmi inoramo rabiii v to, d^. prouclir.iamn, družimn. umcvnmo, soflimo. t;p ra da s Imdom pa bro:1; korisli s fioboj \lač'mo mrtvo -ozo nckoristnoga znan.la. Co'?e]nJ plli se rloiTe na. nnme-i rozlnSnje o'd (¦"("'e^a.v f?iR, da ie obramba kaf-e individualna. čebole ra sooiailna. to se nravi: kaCa brani s pikom samo seh«, fie^ela nn, se snusti v boj za družbo. ki p. 'irinada. Zato je vsemodri Rtvarnik tudi tako uredil, da ,ip iz;d hoia popolnoma različon. Kafta samo sebfi otme, fiebela pa v bo.ju vselej izgubi živlienje, koristi na svojim drnžicam, svoji drža.vi in nmrje sladko smrt za svoio kraljioo. Njone tovariSico pa naznaniio ljublioni matici, da so videlp, kako io obležala na nol.iu fiasti ,.mrtva, kor vpIoI io tako domovine nkaz." To je v resnici — kakor pravi Vergilij — Iepa smrt. Ce pa že čebela gre tako nnusfrnSeno v boi za svoio domovino in svoio kraljieo (in np zase). koliko vp.čjo. nesfibično navdušenje mora Šelo navdaiati raziimiinga državPnna, l<i so bnri za avojn ftoinovinn. za 'Iržavo, ta veliki fiudotvor. za svojegni yladarja. Taiko da ni norolnoma res. kar meni Vergi- lij o cebeli istotam, namrefi, da niti Egipt, niti Sirna Lidija, niti partska ljudstva, niti medski Hydaspes nimajo vladarja v takih čalsteh. Ob 671etnici vlajdar nja so avstrijski narodi pofkazaJi presvetlemu cesarju, da ga nad vse IJubijo. Kajti on nam je kakor je matica čebelam, varih blagostanja, kulture; on je životvoren znak edinosti. Očitajoče vprašanje. Prijatelj srpča-. prijatelja. na spreliodu z njegovo ravnokar poročeno gospo, in stopi k n.jemu ter ga zanpljivo vpraša na ušesa: ^lvan, kako si zamogel poročiti to žensko, ki je šantava, škilasta, stara, majhna, suha in gotovo tudi sitna?-' — ..Ljubi Tone, le aa glas movori, saj je tudi gluha!" Dopisi. Mailbor. Pri nedeljski koajski dirki na Teznu je dobil gostilniča-r in mesar Josip Kirbiš s svojim konjem ,,KurveaaIom" prvo darilo. Maribor. Zadnjo sobofo se je aa« ma-riborsjvem trgu odvzelo dvema kmeticama štiri vreče koruze, ki ste jo prodajale na trgu. Našim Ijudem svetujemo, da naj ne prodlajajo žita, ki je pod zaporo, na Javnem treu, ker je to kaznjivo. Prvič se vsa,kemu, ki bi prodajal žito na trgu pod roko, isto od\*_ame in se mu plača nmogo nižji znesek, kot fie bi ga prodal vojno-žitno-prometnemu zavodu, drugič pa. se ga navatino tudi kaznuje z obCutuo dejiarao globo. Torej pozor! Maribor. Z okrajaega glavarstva se nas prosi, da bi oj ozorili posestnike mariborskega okraja, da čimprej ponudi,;o vse odvišno seno in slamo nakupovalcu, ki ga je za posamezae okoliše določilo okrajno glavarstvo. Armada sedaj silno potrebuje sena in slame. Okrajno glavarstvo opozarja posestnike, da se sedanja cena nika,kor ne bo zviSala. Ako bi se kak posestnik, ki ima kaj odvišnega seaa ali slame, isto braail oddati, bi se mu moralo poslati na dom oddelek vojaštva s častnikom, da se mu na podlagi vojnodajatvjenega zakona seno odvzame. Da se pa taki nastopi preprečijo, se posestniki prosi]o, da radevolje oddajo svoje odvišne zaloge. Ako bi nakupovalec od koga. zahteval več kot more dati in bi radi tega trpela njegova živinoreja, naj se nemudoma pritoži na okrajno gla,varstvo. Na dan se snie za 1 glavo goveje živine računati 10 kg sena in 5 kg slame, za drobnico pai 3 kg sena in 3 kg slame. — Tudi radi oddaje krompirja v obfiinaih, ki so dobile uradni poziv okrajnega glavarstva, da morajo oddati toliko in toliko krompirjai, poziva, okfajno glavarstvo, naj se vsak potrudi, da bo do določenega 5asa oddal toliko krompirja,, kolikor ga je določil za vsakega posameznika župan. Okrajno gla.Varstvo silno nujno potrebuje velike množine krompTrja za preskrbo vojaštva in civilnega prebivalstva in akb se ga do dolocenfiga časa ne bo dovolj pripeljalo, bodo tirišlioddelki vojaštva, ki ga bodo na posestnikove stroške clo dolocenega flasa izkopali in spravHii na postajo. — V imenu našega dobrega kmeitsklejga ljudstva, ki v sedanji vojski itak doprinaša obilo žrtev, prosimo okrajno glavarstvo, naj se ozira na to. da je sedanje deževno vreme zavleklo spro(vlja,nje krompirfa, in nadal!e, da močno primanikuje delavskili moči in vprežne živine, Maribor. Mestni magistrat najsifanja, da so od sedaj naprej zopet dovoljeni svinjski sejmi na manborskpm mestnem sejmišču. Marlbor. Fotograf Adolf Sknšek je ku-pil hišo št. 28 na Tržaški cesti, kamor se je preseUl s svojim fotograiičnim zavodom. Sv. Peter i ri Mariboru. Dae 28. avgusta, ob priliki aaše zadnje procesiie na Goro in letošnje vizitacije, so blagoslovili i>reč. g. dekan, stolni župnik in kianonik Fr. Moravec v gorski cerkvi 4 spominske plošee, na.ročene na Dunaju pri dru-žbi Srebrnega križa, za naše vojake: Janeza Crnko, kmeta, v Nebovi, ki je padel že leta 1914 y Galiciji, Fraaa Pc bek, viničarja v Celestrini, padlega pri Jasln v liciji dne 16. decembra 1915; Franca Korovnik, ... ;arja v Trčovi, utnrlega v Ljubljani dne 9. decembra 1915, in Jožefa Brlič. viniičarskega siaa. ki se je bil prehladil i:a tirolskih Alpaji in jt1 i;a otrpnjenju- tilnika umrl v Bruneku na Tirolskem v*decembru lanskega leta. Bili so vsi iz vrste našili najboliših žui> Jianov. Svetila jim večna luč! Na tujem so pokopani 5n njih grob nam ni znan. Pa pred spominsko ploš^o homo iia Vernih daS dan in pri drugili priložnostih iim -.- *:omia zažgali Juc-ico in molili za nie in se tako zdrnžili v duhu ž njimi, ki so vse žrt\ovali za vero, c?om, rosaria. — Iz laškega vjetništva se je oglasil Antou Dmazi, vini^air iz Metave. Piše, da je bil vjet (V:p 20. jiinija, t. 1. Ne godi se in;i sl-bo. Za denar, pravi, se tam vse dobi. Cudno, pred ato leti je njeffov ded prišel s francosko vojsko k nain in je itukaj zaostal. (>z sto let mora njegov vnukec nazaj kot vjotnik ^ ln>;a;":vo Italijo. — V ruskem vjetništvu se godi slabo Antonu Kolednik iz Malle5nice. Velike muke, pravi, je moral prestati v Galiciji, mraza, in straha in lakote. Sred.no je prestaJ vse to. Ko ga Je pa dobila sovražna roka, se je začelo pa še hujše. Coii mesec so nas okrog gonili in pustili zairzcjvati in gladovati, le vsak tretji dan so nam dali ka,j jesti. Vi doma spite na. mehki postelji in pod toplo odeio. a jaz pa na trdih deskah in imam le uho pod svojo glavo, pokrlvam pa se s svojim bornim vojaSk'm pla,5ppm. Za jesti je zelo slabo. Vi lahko pojdete vsiilcn r.edpljn v krfi^aasko oerkov. jnz niseni bil v eerkvi že skoraj d,ve leti ne. 0 koliko ie to vredno za vas! — Našim romarjem na Gorci 'dne 7. in dne 8. avgusta, katerih je bilo vendar še prav obilo, akoravno je neusnrljeno lil dež, so poslali pozdrave, in se v duhu ž njimi pred milostno podobo Matere gorske združiii naši vojaki iz soške Ironte: J_nez Cvikl, Marko Klemeneič, Peter Ferlinc itd, Naj jib varuje preljuba Mati gorska! — Odliktovani so: četovodj« Franc Kirar je dobil dragokrat srebrno hrabrostno svetinjo II razreda, Karol StTamljič iz Metave pa železni zaslužni križec. Sv. Križ pri Mariboru. V eetrtek, dne 14. septembra, je vsled srčne vodenice i>o dolgem mučnem bolehanju umrla vrla gospodinja Marija Hlebič, žeaa tukajšnjega cerk\-enega ključarja Janeza Hlebič, ki se sedaj nahaja v vojaSki službi, daleč proč od d/)ma v Przemyslu. Pogreb se je vršil v sobbto ob mnogoštevilni ndeležbi župljanov. Vrlemu naSemu somišljeniku ob bridki izgubi naše iskreno sožalje! Sv. Tomaž pri Onnožu. Dne 17. septembra je umrl blag mož in skrben oče Ernest Markuš, bivši davčni uslnžbenec v Marenbergu, sedaj iz zdrasvstvenih ozirov preseljen k Sv. Tomažu. Rajni zapušča žahijočo soprogo in pet nepreskrbljpaih otrok. Vrlemu možu svetila večna lu^! Ptuj. ,,Slovenski Gosjjodar'- se v Ptuju prodaja v trafiki M. Martini na GlaVinem trgu. Stojnci pri Sv. Mar,ku. Ze zopet je ugratflla: neusmiljena smrf novo žrtev iz naše vasi. Pretekle. (liu je ctoSlo Iz laškega bojišfta pretresl-]ivo poročilo, 4Ti. je prclel eetovodja Martin Belšak. Kaj je izgubila & tem junakom domačaj vas in cela iara, kaže slede6e pisino ki ga je poslal njegov narednik Belšajkovi lodbini. Piše sledeče: ,,Dostojno ia potrebno je, Vam izooročiti obvestilo, ki bi ga sicer aajraje zamolčal, ker je grozno in neprenoteno tudl za me. Nesrečni dan, 12. avgust! Smrt je iskala svoje žrtve po naši ironti. Vsemogočni je poklical tndi Vašega dobrega sina k Sebi po pla6ilo. Kruta sovražna mina je pretrgala nit njegoviejga vzglednega življenja. Umrl je Va,š sin Martin častne smrti. Dobil je košček jekla od mine v hrbet, ki mu je presekal hrbtenico pod križem (saoa iste mine je vrgla tudi mene). Mi smo ga hitro obvezali, a zastonj, bil je v dveh minutah mrtev. Ker je bil pod mojim poveljem, labk'o rečem, da je bil zvest vojak, poln navdušenja se boriti za našo domovino. Največje veselje je imel, ako sem nu rekel, da naj meče roČne granate na polentarje, Bil je skrben in priden, kakor tudi zanesljiv moj namestnik1. Bog mu je že poplaftal njegov zlati zaslužek! Pokopan je pod goro Monte Zebio blizu Asiagai na lažki zemlji. Za njira žaluje vsa njegova vrsta, kakor indi jaz, ter se ga spominjam ob vsaki priložnosti, povgod in vsaki dan. Torej on je umrl junaške smrti. bodite jirnaški tudi Vi, ki ste doma, in prenašajte svojo žalost hrabro! Nič ne žalujte, saj se vidite še enkraf nad zvezrdami! On si je pridobil palmovo vejo tPi,- faka, Vas drugih, ki boste prišli za njirri, upajofi še ne kmalu pa enkrat gotovo. 'Jpz kot Va-fe nepoznani Vam pošiliam lepe pozdm.vp, iz daljave ter Vam Jzrekam globoko sožalje. Jožef Plahuta, doma iz Zidanega Mosta, c. in kr. narpHmk, sediaj v bolniš?iio; v Tnomoshi." Kako grozovit udarec .fe to za vrlo P.elšaknvo Tiišo, uvidi vsakdo še te, ako povemo, dn ip nmrl dne 15. februarja t. 1. jedini brat padlega vsled dobl.jenib ran v bolnišnici pri Tolminu, ljaiiskega leta pa oče, tako da sta ostali mati in hčer popoTnoma sami. Tolaži naj .iu zavest, dia sta bila fanta oridaa. rda sta zdrnžena sedaj z očetoin v srefini večposti i:i da ostaneta v bla.gem spomlnn pri domačinih in bojnih tovariših. Marenlierg. Umrl je v nedeljp, dne 17. septembra, T^ponold BrndPrmann, posestnik v Gornjji Vižingi, nenadoma v cerkvi na koru, zadet od srčne kani Pokojni J©, clasi Nemec, rad ix>ma(ga,l tudi pri slovenskem cerkvenera pet.iu in s svojim lepim glasom vzbnjal pozornost. Pogrešali sn bomo Inido. Blagemu pokoiniku svetila ve^na luft. žalnjofiim dom-a.Cim pa našfi sožalie! Priliova. Tukaj smo dne 11. septembra spremliali k zadnjemu počitkn 161etnega mladenifia Janeza Knlar. Rajni Janez je bil član Mpiri.iitie rtružbe m tnjdi naročnik ,,'Slovensketra Gosnodarja." Nai v miru no?iva! St. Vld nri Grob^elnem. Za zasluge za Rdeei križ je bil odlikovan 7, zaislužno svetinjo naš rojak poddesetnik Anton KumWerger, ki slu-ži pri vojni bolnišnici štev. 8-13. St. Vld pri Pla.nini. V noči ofl 11. na 12. sept. je nezaani zlikovec nf^rl v župni.^če vlč. g. žnpnika Vnrkeloa ia mu pobral iz sobe več parov čevljev in obleko. Ts'bovlj(e. Komaj sc je zniprl grob nesrečnih žrtev eksolozije v trboveljskem rudniku, že je zopet tirialo težavno pridobivan-e toli potrebnega premoga novo človeško žrtev. V poadeljek, dne 11. t. m.. zjutraj, se je podrl iz dosPdaj neznofrega ^roka takozvani ,,štempel" v Barbara-rnvu In padel tako nesre5no na nekega tam zaposleaega rnskega, vojnega vjptnika. da je isti vsled dobljenih poškodb v srejdo, dno 13. t. m. zjutraj, nmrl. Pogreb se je vrgil v ?etrtek, dne 14. t, m., ob 4. uri popoldne, ob mnogobrojai udcležbi občinstva ter odjdelkia ruskih vc/inih vjetnikov. kateri so na grobu tovarišu zapeli gi^ljivo žalostinkn v rusk^em ipzikn. Pogrebnp mollt\re je opravil diomači ('. g. kaplan.