tev' ;ih la Katoliški PODUREDNIŠTVO : 34135 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 deni I UREDNIŠTVO IN UPRAVA : jraij J 34170 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 • tel 3177 Is J P1] je lahi ■ a žaS mi $ odi pl« Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 { Wk Leto XX. - Štev. 7 Gorica - četrtek, 15. febr. 1968 - Trst Posamezna številka L 50 Temne strani blagostanja Novo obdobje vojne v Vietnamu ipe >čll' Blagostanje človeka pomehkuži. Odvadi napornega življenja. Ga sili, da skuša doseči vsako stvar s posvetnimi pripomočki. največ z denarjem. Tako postane denar 'isto sredstvo, ki naj služi vsem socialam akcijam. Tipični so v tem oziru dr-*avni proračuni. Vse njihove postavke se Vrstijo okoli denarja. Pa vendar želijo ti-s'>, ki so pomoči potrebni, le prepogosto 'udi nekaj drugega, hočejo imeti poleg Sebe človeka, ki čuti z njimi, ki jih skuša rizumeti, ki bi jim rad pomagal še s tat drugim in ne samo z denarjem. Take vrste ljudi srečamo le redko v na-življenju. Zmeraj bolj poredko sliši-n,o vprašanje, kdo me ima pa rad. Na-sProtno pa zmeraj bolj sili v ospredje "Prašanje, kdo mi bo dal denar. Tako se 'Sodi le prevečkrat, da blagostanje razdaja družinsko življenje: kjer je dosti ^narja, tam se vse žrtve merijo z do-ktrji, vrednost osebnih žrtev pa pada na »telo. Stanovanje opremljeno z vsemi modernimi tehničnimi pripomočki, polni hla-iki, avtomobili v garažah, vse to nam ;apu vfij TOur ne pade v glavo, da bi se ustavil. k®ži človek na pločniku, komaj vsaki de-Set> se zmeni zanj. Postali smo preveč -,o Sel)'č»i, ker se nam predobro godi. Inf S v veselje, toda nas obenem pomehkuži. ^4kor hitro se pojavi nevarnost, da je lreba osebno kaj žrtvovati, se pa skrijejo, se izmikamo, skušamo našo vest pomiriti z denarnimi prispevki. Zato smo "u tudi otopeli za usodo svojega bližnjega. Ndel je človek ob avtomobilski cesti; na s'otine avtomobilistov drvi mimo in ni-koi BLAGOSTANJE RODI SEBIČNOST Mehkužnost in sebičnost, ki izvirata iz dagostanja, se čutita tudi v javnem živ-'iunju. Zmeraj težje je dobiti ljudi, ki se hočejo žrtvovati za ta ali oni posel brez Pričakovanja odškodnine v denarju, čari*, vplivu, hvali. Zmeraj manj se zavedamo svojih dolžnosti do skupnosti. Če pa spoznamo, se jih najrajše znebimo ' materialnimi žrtvami. Blagostanje rodi tudi zaljubljenost vase. Nikjer ni toliko nečimrnosti kot med premožnimi in bogatimi sloji, nikjer ni to-*‘ko nepotrebnega tekmovanja za prazne s'vari kot ravno med njimi. Kar ima eUa bogata družina, mora imeti tudi dru-"u. naj bo potrebno ali ne. Drugi se zo-P®t zaverujejo v ugled in plačajo zanj Vsako ceno, ker se pač ne zavedajo, da Je največ vreden tisti ugled, ki ga za de-dar ne moreš pridobiti. Blagostanje nas '"dl zapelje v prepričanje, da je vse dobljeno, kar se da doseči z denarjem. Z ^narjem se da kupiti celo nesreča našc-bližnjega. Kolikokrat to lahko dožene-bo na raznih kriminalnih procesih, pa se "ad tem nihče ne razburja. CELI NARODI PROPADAJO ZARADI BLAGOSTANJA Blagostanje pa menja tudi značaj celih darodov. Iz zgodovine je znana resnica, da je že veliko narodov propadlo zaradi Syojega blagostanja. So se pomehkužili, 'azvadili, zgubili so smisel za skupne ideala. utopili so se v lagodnem življenju, pa L Prišel čas z njihovimi sovražniki in jih dokopal. Predrzna bi bila misel, da se to d® bo več dogodilo. Resda so danes časi driigačni, da je tehnika vojskovanja hudo dapredovala in da si bogati narodi lahko Privoščijo vojno opremo, ki je drugi ne d'orejo kupiti ali proizvajati. Toda ravno V Vietnamu vidimo, da materialno orožje b ni vse. Saigonskc čete so na primer bhnlčno veliko bolje opremljene kot ha-d°jske, pa vendar jim niso hi ne bodo °s. Vsaj zaenkrat jim manjka pravega dhha za vojskovanje. To se zgodi lahko d til vsakemu drugemu narodu. Lahko si ftskrbi vse, kar je tehnično potrebno za Viskovanje, pa bo vendarle podlegel, ker 6 njegov sovražnik sicer na slabšem gle-**e orožja, toda na boljšem glede duha, '^Vednosti, discipline, požrtvovalnosti, hra-r°sti. Razlika med Atenci In špartanci lahko še zmeraj ponovi, seveda v čisto riigačni obliki. BREZ DUHOVNOSTI GROZI SVETU PROPAST Iz tega lahko izvajamo samo en nauk: narodi z velikim blagostanjem naj si dvakrat premislijo, predno se spustijo v vojno. Naj ne mislijo samo na rakete, atomske bombe, vojno letalstvo, naj presodijo tudi, kakšne so moralne vrednosti in prednosti bodočega sovražnika, drugače se bodo urezali, kot se je Amerika v Vietnamu. Če navajamo vse temne strani blagostanja, to ne pomeni, da smo proti njemu. Ravno narobe: mislimo, da je človeški rod dolžan, da dviga svoje blagostanje, toda ne sme ga omejiti samo na materialno plat, mora misliti tudi na duhovno. če bo zanemaril duhovno, ga čaka težka preskušnja ali morda celo katastrofa v dnevih, ki bodo odločevali o njegovi usodi. žal so pa naši časi taki, da ob velikem materialnem napredku vidimo le malo duhovnega. Dočim se blagostanje razvija naravnost bohotno, se duhovni napredek zvija v krčih in pada iz ene krize v drugo. Svet pa zastonj čaka na rešenika, ki bi mu kazal pot iz te slepe ulice. Večina človeškega rodu se tega zaveda in je nesrečna. Srečni so pa tisti, ki najdejo v svoji veri »pot, resnico in življenje«. Obvarovani so vsaj pred glavnimi prepadi, ki jih ustvarja naše kolektivno in posamično blagostanje. Geslo »ne samo od kruha« je lepo, toda pravilno ga moremo razumeti le takrat, kadar ga presojamo z vidika, ki presega materialno plat našega bivanja. —ad Lani novembra so v Južnem Vietnamu prenehali letni monsu-mi in z njimi deževni čas, ki se vsako leto prične v mesecu aprilu. Čas monsumov je povezan z dežjem, blatom in meglo, kar vse onemogoča neomejeno uporabo sodobnega tehničnega orožja. Zato so severnoameriške čete tudi to pot z zaupanjem zrle v suho obdobje, ki traja od novembra do aprila. Svojo samozavest so gradile na prednosti, ki so povezane z moderno tehniko. Da bi gverilske čete od komunistov vodenega Viet-konga prešle v ofenzivo v prav za Severnoamerikance ugodnem času, se je zdelo na splošno nemogoče. In vendarle se je zgodilo. OFENZIVA RDEČIH BATALJONOV Prvi ostri boji so se pričeli lani 3. novembra pri kraju Dak To, strateško važni točki na osrednji planoti na tromeji Vietnama, Laosa in Kambodže. Najhujše je bilo v dneh od 20. do 23. novembra. V komunistično zasedo je padel bataljon 173. padalske ameriške brigade. Padli ah ranjeni so bili sko-ro vsi častniki, ki so poveljevali obkoljenim enotam. To je bila do tedaj najhujša bitka v vietnamski vojni in za Amerikance polna izgub. Toda vzdržali so in postojanka je obstala. Abbe Pierre bo V Gorici se pripravlja nekaj novega. V četrtek, 29. februarja jo bo obiskal abbe Pierre, v mesecu aprilu pa apostol gobavcev Raoul Follereau. To bosta dva dogodka, kakršnih bi Gorica še dosti potrebovala. Gorica si je namreč pridobila nečasten sloves kot izredno brezbrižno mesto, kot klasičen primer prebivalcev, ki so zadovoljni sami s seboj in se jim zdi, da ne potrebujejo ne življenja v družbi ne delovanja v korist skupnosti. Ne smemo sicer misliti, da bo prihod teh dveh velikih mož krščanske ljubezni in usmiljenja popolnoma prerodil naše mesto, predramil prebivalstvo in očistil to plehko ozračje, toda upati smemo, da bosta ta dva dogodka le zdramila socialno vest prebivalstva. Pa kdo je pravzaprav ta abbe Pierre? (O Follereau-ju bomo pisali pozneje). Dolga brada, stara črna suknja in potna palica, to je na zunaj kapucinski pater abbe Pierre. Bil je francoski minister, a po vojni je pustil svojo službo, ko je videl revščino in moralno pokvarjenost v pariških predmestjih. Nekoč je naletel na nesrečneža, ki si je v obupu hotel vzeti življenje. Pregovoril ga je, da je šel z njim in mu pomagal, da si je zopet opomogel in začel spet dostojno živeti. Ta dogodek je tudi abbe-ju zganil srce. Od tedaj naprej je iskal po Parizu reveže in jih zbiral Rast Cerkve v Gabonu Vseh katoličanov v Gabonu je okrog 230.000; predstavljajo 41% vsega prebivalstva v deželi. Gabon ima trenutno dve škofiji: v Librervillu in v Motrili. Domačih duhovnikov je 30, domačinov-redovnikov pa 58. Pred petdesetimi -leti je bilo katoličanov v tej deželi samo 90.616. Od takrat dalije se je njihovo število potrojilo; na leto se je povprečno povečalo za 7000 oseb. Posvetitev duhovnikov domačinov Z zadnjo posvetitvijo desetih bogoslovcev v mašnike je število duhovnikov domačinov v Nigeriji naraslo na 176. V število je vključenih tudi osem škafov. Z domačo duhovščino vrši trenutno svoj apostolat v tej deželi 944 tujih misijonarjev. okoli sebe, jim preskrbel zaposlitev, hkrati pa jih je tudi moralno prevzgajal s svojim zgledom. Tako je nastala bratovščina »les chiffoniers d’Emmaus« — Cunjarji iz Emavsa. Mnogi, katerim je abbe pomagal, so postali njegovi sotrudniki in zaživeli po njegovem zgledu. Kristus se je spet rodil najprej v pariških predmestjih, nato pa še drugod po Franciji in po svetu. Abbe Pierre je Kristusovo ljubezen znova odkril svetu in jo oznanja, koderkoli hodi. Ko bo prišel tudi v Gorico, naše ljudstvo ne sme ostati brezbrižno. On naj bo iskra, ki bo vžgala srca prebivalcev za novo življenje. Na to je mislil nadškof msgr. Co-colin, ko je dal pobudo, naj se mladinske organizacije združijo in ob tej priložnosti pokažejo, česa so zmožne. V tem smislu se že od 12. januarja vsak teden vršijo v zavodu »Stella Matutina« sestanki med predstavniki goriških mladinskih združenj. Pobude za prihod abbe-ja so bile med drugim naslednje: pridige o usmiljenju po cerkvah, članki po vseh časopisih, lepaki, srečanje z abbe-jem, večerno bedenje z branjem psalmov in petjem, predvajanje filma o delavnosti abbe-ja Pierra, nabiranje starega železa, steklenic, stare obleke, papirja itd. po mestu za dobrodelne namene. Tudi slovenske mladinske organizacije, skavti in deloma SKAD sodelujejo pri teh pripravah. Zagotovili smo obilno udeležbo Slovencev pri srečanjih in smo dosegli, da bodo lepaki tudi v slovenščini, da bomo med večernim bedenjem molili in peli tudi po slovensko, da bomo vrteli film tudi po slovenskih dvoranah; glede nabiranja starih predmetov pa smo se obvezali, da bomo nabirko izvedli po slovenskih vaseh (štandrež, Sovodnje, Podgora itd.). Konec meseca februarja in ves marec bodo torej dnevi velikega človekoljubja v Gorici. Osrednja točka bo pa srečanje z abbe Pierrom 29. februarja v eni goriških dvoran. Dne 7. marca bo večerno bedenje, 16., 17. in 18. marca pa nabirka po hišah. V teh dneh tudi Slovenci dokažimo svojo prisotnost in da nam je ta zadeva zelo pri srcu. Zlasti pa naj tudi med nami vzklije nov duh krščanskega usmiljenja, ki naj postane gibalo za vse naše nadaljnje delovanje. Peter Špacapan Prava ofenziva vietnamskih partizanov se je pa pričela 23. januarja letos z napadom na ameriško oporišče Khe Sanh. Kraj je oddaljen 28 km od meje s Severnim Vietnamom in 8 km od meje z Laosom. Okrog tega taborišča, ki ga brani pet tisoč ameriških mornariških strelcev, so se vneli srditi boji, ki še vedno trajajo in v katerih imata obe strani hude izgube. Nato je prišel 30. januar. Po vsem Južnem Vietnamu je završal vojni vihar, ki je presenetil ameriško poveljstvo, vlado v Saigonu in ves svet. Enote Vietkonga so hkrati napadle devet mest, med katerimi jih je pet sedež pokrajin. Zlasti presenetljiv in drzen je bil vdor v glavno mesto Saigon, kjer se gverilci v nekaterih predelih še vedno drže. Dva tedna že minevata od te skrbno pripravljene komunistične ofenzive, pa se še vedno ne da presoditi, ali je ofenziva že dosegla svoj višek in kakšen bo njen nadaljnji potek. Vietkong ima pobudo v glavnem v svojih rokah, medtem ko se ameriške in saigonske čete na splošno le branijo. Komunistični borci uporabljajo vse bolj sodobno tehniko in orožje. To je vsekakor posledica vedno večje pomoči, ki jo nudi zlasti Sovjetska zveza. Posebno učinkovito orožje so se izkazali številni minometi. Z njimi uničujejo letala na tleh in razbijajo utrdbe na položajih. Medtem ko so bile za obdobje pred zadnjo ofenzivo značilne zasede s kratkotrajnimi hudimi boji, pa se sedaj spopadi, v katerih sodelujejo bataljoni in polki, vršijo kar podne- vi in trajajo po več dni. POSLEDICE ZADNJE OFENZIVE Psihološko bo imela ta še nedokončana ofenziva tako v Vietnamu kakor v Severni Ameriki in drugod po svetu lahko zelo pomembne in dolgotrajne posledice. Prebivalci Vietnama prihajajo do spoznanja, da niti največja vojaška in atomska sila sveta — ZDA — ni zmožna streti odpora relativno majhne gverile; vedno bolj se bodo vezali, kolikor se že do sedaj niso, na sile Vietkonga, saigonska vlada pa bo postajala vedno bolj osamljena. V Severni Ameriki pa bodo še bolj dvignili glas tisti, ki trdijo, da je postala vojaška rešitev v Vietnamu nemogoča in da jo je treba nadomestiti s politično, to je s pogajanji. Ofenziva komunističnih čet je tudi ovrgla optimistične napovedi ameriških vojaških krogov, češ da bo vojna kmalu dobljena in končana. Najbolj pa je v zadregi sam ameriški predsednik Johnson. Jeseni so na sporedu volitve za novega predsednika, on pa prav v tem volilnem letu prejema udarec za udarcem. Zadnje čase je bil kakor svetopisemski očak Job, do katerega so prihajale novice ena slabša od druge: ameriški bombnik je strmoglavil nad Gronlandijo, otovorjen s štirimi atomskimi bombami; Severnokorejci so zaplenili severnoameriško vohunsko ladjo »Pueblo«, ne da bi jo ZDA mogle rešiti ali izzivalce prisiliti k vrnitvi ladje; v Saigonu so rdeči gverilci šest ur gospodarili po poslopju severnoameriškega poslaništva, ki se je zdela neosvojljiva trdnjava; vsaj tako je bilo grajeno. KDO BO ZDRŽAL DALJ C AS A? In sedaj straši po Washingtonu privid Dien Bien Phuja. Leta 1954 je v tem oporišču poveljnik sever-novietnamske vojske general Giap Francoze prisilil k predaji. S tem je bilo konec francoske Indokine. Ta »demon vietnamske džungle«, kot so tega moža strogih in asketskih potez imenovali francoski generali, sedaj ne da pokoja Johnsonu in ameriškemu poveljstvu. Ali bo postojanka Khe Sanh doživela usodo Dien Bien Phuja? Predsednik Johnson je že svojim generalom odločno povedal, da noče imeti nobenega novega Dien Bien Phuja. »Smo sposobni braniti in obdržati Khe Sanh?« jih je vprašal z nasršenim pogledom. In ko so mu rekli da, je od vsakega člana ameriškega generalštaba zahteval, da mu to pismeno potrdi. Na vso to trdno odločenost predsednika Johnsona, vztrajati v Vietnamu, dokler komunisti ne bodo spoznali, da je nadaljevanje gverile nesmisel, pa general Giap, podpredsednik severnovietnamske vlade, obrambni minister ter glavni poveljnik severnovietnamske vojske, ko drži ameriško oporišče Khe Sanh v jeklenem obroču, ponavlja besede, ki jih je izrekel svoj čas že ob priliki borbe zoper Francoze: »Zmagali bomo tisti trenutek, ko bo nasprotnik spoznal, da ne more zmagati. In ta trenutek je že blizu!« Vojna v Vietnamu je brez dvoma na odločilni prelomnici. Orožje govori svojo govorico, ki seka rane, pušča mrliče, povzroča razdejanje. Zato razumemo sv. očeta, ki dela na tem, da orožje utihne in spet spregovori razum. Kajti vedno bo držalo, kar je dejal papež Pij XII. ob izbruhu zadnje svetovne vojne: »Z mirom se ne izgubi ničesar, z vojno vse!« Kardinal Lercaro odhaja Ze lansko leto je kardinal Jakob Lercaro, ki je vodil nadškofijo v Bologni od leta 1952, izrazil sv. očetu željo, da bi ga odpoklical z nadškofijskega sedeža, ker je prekoračil kanonično starost za škofe 75 let. Sv. oče kardinalu tedaj ni ustregel, temveč mu je dal v pomoč 56-letnega škofa iz Mantove, Antona Poma, ki je službo nastopil s pravico nasledstva. Sedaj je prišla vest, da je sv. oče na Lercarovo željo pristal. Kardinal Lercaro se je želel odpovedati tudi kardinalski časti, kar pa je sv. oče zavrnil. V spremnem pismu se je papež Pavel VI. odhajajočemu nadškofu zali valil za veliko delo, ki ga je izvršil v korist ubogih, pri širjenju socialnega nauka Cerkve, s stikom z delavskimi krogi, pri oblikovanju mladih apostolov in na liturgičnem področju. Kot znano, je bil do lanskega leta Lercaro tu- di predsednik koncilske komisije za liturgična vprašanja »Consilium«, položaj, ki mu je prinesel več razočaranj kot zadoščenja. Bil je nedvomno mož dejanj, dostikrat impulziven, a vedno soglasen s svojo globoko duhovnostjo. Sv. oče se je sestal s poslaniki pri Vatikanu Sv. oče je sprejel enajst novih poslanikov pri Sv. sedežu. Najprej je sprejel vsakega posebej, nato jih je pa v skupni avdienci nagovoril. Izrazil je svoje veselje nad zaupanjem, ki ga imajo do njega njihove vlade. Poudaril je ponovno potrebo po miru in po prizadevanju za mir, ki najde svoj izraz tudi v skrbi za manj razvite države. Stran 2 ■H * Slovenska manjšina na Tržaškem terja svoje pravice V spomin patru Otokarju Drnovščku N V petek, 9. februarja 1968 je bilo v tržaškem občinskem svetu glasovanje o proračunu za leto 1968. Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar se je glasovanja vzdržal in s tem omogočil, da je bil izglasovan s potrebno večino. Liberalci in misovci so bili zato, ker je mestni proračun pogojen od glasu slovenskega svetovalca tako razburjeni, da so v znak protesta zapustili sejno dvorano. Sledili so jim komunisti in neodvisneži. Dr. Dolhar je svoj vzdržani glas utemeljil in obrazložil s sledečim govorom: GOVOR OBČINSKEGA SVETOVALCA DR. DOLHARJA Da ne bi biilo nesporazumov in za preprečitev sleherne špekulacije, moram takoj predočiti nekaj bistvenih ugotovitev. Predvsem želim poudariti vse, kar sem povedal med razpravo o občinskem proračunu za leto 1967. Slovenska skupnost je globoko prepričana, da predstavlja obsežno širjenje površine EPIT-a velikansko gospodarsko škodo za prebivalstvo dolinske občine ter nepopravljivo škodo za slovensko manjšino. To stališče sem obširno orisal v svojem govoru med razpravo o proračunu z namenom, da bi zastopniki političnih strank v tem svetu jasno zavzeli svoje stališče in odgovornost. Ugotovil sem, da so se vse politične stranke, katerih predstavniki so v tem svetu, izrekle za razširitev EPIT-a. Nihče ni zavzel nasprotnega stališča in nihče se ni pridružil akciji Slovenske skupnosti za zaščito pravic in koristi slovenske manjšine v tem pogledu. Ker važnosti te zadeve, ki je življenjskega pomena za manjšino, niso razumele niti stranke leve sredine niti opozicija — kar globoko obžalujemo — je moja stranka zavzela logično stališče, to je, da podpira levo sredino povsod tam, kjer bo to koristilo slovenski manjšini, da pa bo odločno nasprotovala vsem ukrepom, ki bi škodovali pravicam in koristim tržaških Slovencev. Istočasno moram ugotoviti, da je leva sredina mnogo prispevala k ustvaritvi ugodnega ozračja za reševanje življenjskih vprašanj slovenske narodne manjšine — če izvzamemo zadnji spor okrog EPIT-a —kar predstavlja pogoj za uresničitev naših ustavno in mednarodno zajamčenih pravic. Vendar pa smo stalno opozarjali, da ni dovolj sklicevati se na ugodno ozračje, če temu ne sledita uresničitev naših pravic in izpolnitev mednarodnih obveznosti. Stanje zamejskih Slovencev ne dopušča namreč, da bi čakali v nedogled na uresničitev naših pravic. NEKATERA NOVA DEJSTVA Ce je Slovenska skupnost danes pripravljena ohraniti pri življenju to in druge izvoljene uprave v tržaški pokrajini, se je to zgodilo zaradi nekaterih novih dejstev v našem mestu od decembra do danes. Šele v zadnjem času, to je po mojem odklonilnem glasovanju v svetu, se je namreč vprašanje stvarnega uresničevanja naših pravic nekoliko premaknilo z mrtve točke. Priznati moram, da so pristojne oblasti rešile v zadnjem času določene zadeve manjšega in srednjega obsega, ki so mesece ali celo leta čakale na rešitev. Tako ugotavljam, da je zadnje dni izšel odlok predsednika republike o ustanovitvi stolic na slovenskih srednjih šolah; da sta poslanca Belci in Bressani predložila zakonski predlog o ureditvi staležev za slovenske didaktične ravnatelje in šolskega nadzornika; da je bil imenovan za člana upravnega sveta ERSE slovenski izvedenec; da bodo na deželni ravni v bodoče mnogo bolj upoštevali vprašanje podpiranja slovenskih prosvetnih športnih in dobrodelnih ustanov kot sta zagotovila v deželnem svetu predsednik Berzanti in odbornik Stopper v mesecu decembru 1967, in da so pristojni krogi dali ponovno konkretno zagotovilo o sprejemu v službo deželne uprave osebja, ki obvlada slovenski jezik. Tudi na pokrajinski ravni so bile nekatere naše zahteve zadovoljivo rešene. V prvi vrsti naj omenimo ustanovitev ocenjevalnih komisij za javne natečaje asistentov na višjih slovenskih srednjih šolah in ureditev cest v krajih, kjer prebivajo Slovenci. Ne smemo pozabiti, da se je pokrajinska uprava obvezala sklicati konferenco o kmetijstvu, ki bo valorizirala to zanimivo področje našega gospodarstva in bo dala napotke za umnejše kmetovanje, in da je pokrajinska uprava že sprejela v službo nekaj ljudi z znanjem slovenščine. Vendar tudi tu ostaja še vrsta nerešenih vprašanj, med katerimi so v pr- vi vrsti dvojezični napisi na pokrajinskih cestah. Končno so v občinskem okviru sklenili, da se ustanovi urad za prevajanje, ki se bo v najkrajšem času razširil v urad za odnošaje s slovenskim občinstvom. Istočasno bodo rešili neke naše stare zahteve, kot npr. psihopedagoško posvetovalnico v slovenščini. Poleg tega ugotavljam, da so bile tri ulice poimenovane po slovenskih osebnostih, kar pomeni začetek uveljavljanja naših pravic na tem področju. Bilo je sprejetih nekaj Slovencev v službo občinske uprave. Vse te izpolnjene ali delno izpolnjene zadeve so obveznosti, ki so bile predmet naših sporazumov s strankami leve sredine. V kolikor so jih stranke leve sredine izpolnile, pomeni, da so delno sanirale dolgove, ki so jih imele z našo stranko. NEREŠENO VPRAŠANJE USTANOVE EPIT Ostaja pa nerešeno vprašanje širjenja EPIT-a, ki, kot sem že poudaril, pomeni življenjsko vprašanje narodne manjšine. Do danes vse politične stranke, ki so zastopane v tem svetu, niso spremenile svojega stališča do tega vprašanja in so vse, poudarjam vse, za razširitev EPIT-a. Na podlagi te žalostne ugotovitve je moja stranka sklenila, da bo v skladu s svojim poslanstvom in politično stvarnostjo, v kateri živi slovenska narodna manjšina, pospeševala in podpirala uresničevanje pravic slovenskega prebivalstva na vseh tistih področjih in ravneh, ki kažejo za to politično voljo, da pa bo odločno nasprotovala vsem ustanovam in ukrepom, ki delujejo v škodo naših pravic in koristi. Ker so stranke leve sredine in zaradi svojih stališč do EPIT-a tudi opozicijske stranke odgovorne ali soodgovorne za širjenje EPIT-a in ker so stranke leve sredine na drugih ravneh pokazale vsaj nekaj dobre volje pri reševanju slovenskih vprašanj; ker se je v zadnjih časih gospodarsko stanje našega mesta še posebno poslabšalo zaradi krize Felzegi, kar predstavlja težak gospodarski in socialni problem tudi za številne slovenske delavce in obrtnike ter številna mala industrijska podjetja, Slovenska skupnost sodi, da je treba dati tej upravi priložnost, da ukrene vse potrebno za reševanje nastalega težkega vprašanja. Upoštevajoč vsa ta dejstva najavljam vzdržanje pri glasovanju o proračunu za letošnje leto. To ne pomeni in ne more pomeniti obnovitve vnaprej dogovorjene večine. Slovenska skupnost čaka na nadaljnje stvarno reševanje pravic slovenske narodne manjšine in se bo ravnala kakor v preteklosti na podlagi samostojnega ocenjevanja ukrepov strank leve sredine do slovenskega prebivalstva. Moja stranka ponovno protestira proti širjenju EPIT-a in razlaščanju, ter si pridržuje pravico, da bo s sredstvi in načini, ki se bodo zdeli najprimernejši, nastopala proti kakršnemu koli krivičnemu ravnanju. Upamo, da se bodo tudi druge politične stranke vsaj tokrat pridružile Slovenski skupnosti v njeni akciji za preprečitev razširitve EPIT-a v dolinski občini. To pričakujemo zlasti od tistih strank, ki se potegujejo za slovenske glasove, predvsem pa od strank, ki so zastopane v dolinskem občinskem svetu. Ko so po sklenjenem videmskem sporazumu odprli italijansko-jugoslovansko mejo in so začeli slovenski ljudje prihajati v Gorico, je bilo pogosto videti po gori-skih ulicah moža srednjih let, šibkega telesa, nekoliko nemarno oblečenega, ki je vedno nosil oprtan nahrbtnik. Meščani, ki ga niso poznali in stražniki na meji so sklepali: »Un montanaro di la dal confi-ne.« Hribovec z onstran meje. Toda, ko so stražniki nekega dne zvedeli, da je ta »montanaro« gvardijan, to je predstojnik svetišča na Sv. gori, so ga drugače cenili. Prijazno so ga pozdravljali in mu včasih tudi kaj stisnili v roko ali zaprli eno oko, saj so vedeli, da ima v nabasanem nahrbtniku potrebščine za svetišče na Sv. gori. Takšen je bil pok. pater Otokar na videz. Mislil bi, da ga bo močnejši sunek burje odpihal, ko se je po tedaj vratolomnih poteh spuščal s Sv. gore. Toda čisto drugačen je bil po značaju in močni volji. Nekoliko grob in hudomušen v nastopu je nosil v prsih zlato srce. Glasan v govoru je bil zelo obziren in poln razumevanja kot človek in kot predstojnik. Nekoč je prišel domov ves našpičen. Z ihto vrže nahrbtnik na mizo in se zazre v delavce, ki so bili ravno v kuhinji pri večerji. Ti ga začudeno gledajo, saj niso bili navajeni takih nastopov pri p. Otokarju: »Kaj ste tako slabe volje?« ga vprašajo. »Kaj bi ne bil,« jim odvrne. »Vsi pravijo, da delavci na Sv. gori samo delajo, molijo pa da ne nič in da nič ne hodijo k zakramentom. Treba bo to pohujšanje odstraniti. Zato danes vsi k spovedi!« »Toda saj danes ni praznik,« se branijo delavci. »Vsak dan je Gospodov dan,« se odreže pater. »Saj bi, no, a ni spovednikov,« se opravičujejo delavci. »Kaj sem pa jaz?« »No, no, ravno k vam...« se branijo. »Da, ravno k meni, da vidim, koliko žganja ste popili v svetogorski kleti.« Ni bilo mogoče ugovarjati. Vsi so morali za njim k spovedi. Toda kam? V klet, tam je bila »spoved«. Naslednje jutro so pa vsi prišli in res opravili svojo dolžnost kot pobožni romarji na Sv. gori. Ta prizor nam pove, kakšen je bil p. Otokar. Dobričina skoz in skoz. Pri tem pa neutruden noč in dan. Tista leta, to je od 1953 do 1959, ko je bil p. Otokar za predstojnika na Sv. gori, so bila precej težka leta za Marijino svetišče, ki je bilo zaradi vojnih razmer še vedno zelo razmajano vsepovsod. Cesta na goro polna lukenj in skal, stavbe na gori potrebne vsemogočih popravil od strehe do kleti in do temeljev. Oknice, ki so razpadale, pohištvo, ki ga ni bilo. Za vse je bilo treba poskrbeti in po večini tudi vse znositi v nahrbtniku iz doline, saj kombija takrat niso imeli in vozila so sploh težko pripeljala do vrha. Pri obilnem delu in skrbeh je pa užil tudi veliko zadoščenja na Sv. gori. Saj smemo reči, da je za časa njegovega gospodarjenja doživela Sv. gora herojske čase. Leta 1954 so obhajali Marijino leto in je bilo romarjev vsako nedeljo prepolno. Višek so slavnosti dosegle na mali šmaren, ko je z apostolskim administratorjem dr. Torošem priromalo 15.000 romarjev in so imeli 52 maš od polnoči do 2" popoldne. In takrat niso mogli na Sv. goro z avtobusi niti ne z avti. Še celo vlak ni vozil, saj so vagone z romarji odklopili že v Ajdovščini. Na hribu pa ni bilo gostišča. Kako je p. Otokar za vse romarje poskrbel, da jim najnujnejšega ni zmanjkalo, je ostala njegova skrivnost. Na rožnovensko nedeljo so se ponovili skoro isti prizori. Res nepozabni časi. Trditi smemo, da se je za časa p. Otokarja začelo redno romanje na Sv. goro in poteg tega še tečaji duhovnih vaj za duhovnike, ki se še danes nadaljujejo. Zgodovinar Sv. gore ne bo mogel mimo dela, ki ga je v najtežjih pogojih opravil p. Otokar v šestih letih, kar je vodil svetišče in samostan na Sv. gori. * * * P. Otokar Derrtovšček je bil rojen 20. aprila 1913 v Podbrdu v goriški nadškofiji. Med prvo svefzvno vojno je bil begunec v Kidričevem na Štajerskem. Po prvi svetovni vojni so se naselili starši na železniški čuvajnici blizu Črnomlja. V frančiškanski red je stopil 2. septembra 1931 in napravil obljube 3. septembra 1931. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in v Ljubljani, kjer je tudi napravil slovesne redovne obljube 17. avgusta 1936. Mašni-ško posvečenje je prejel v Ljubljani 7. ju- llllllllltllillllllllltlllllllllllllllllllllllllltllllltllllllllllllllllllllltllltlllllllllllillllllltllllillllllltlllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllitlllllllllllitllllillllllllllllflllllllllll! Škofov vikar je obiskal Marijino družbo v ulici Risorta V nedeljo, 4. februarja je škofov vikar msgr. dr. Škerl obiskal našo Marijino družbo. Pozdravila ga je v imenu Družbe gdč. Tončka Curk. Škofov vikar je naznanil spremembo v vodstvu. G. msgr. Omersa je izrazil željo, da bi ga razrešili skrbi voditelja. Na njegovo mesto je bil imenovan msgr. dr. Jože Prešeren, zastopnik pred civilnimi oblastmi pa bo škofov vikar. G. msgrju. Omersu, ki je Družbo vodil 31 let, se je v imenu vseh zahvalila Tončka Cruk, ki je med drugim dejala: »Prijeli ste vodstvo, ko je bilo družbeno delovanje v polnem razmahu. Naša dvorana je lllllllllllllltliiillilllllltllllltllllllltlillllllilllllllllilillllllllllliitiiiiiliiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti Klice razdora Vlada Sev. Amerike je brez dvoma z zaplembo vohunske ladje »Pueblo« doživela hudo moralno klofuto. Komunistična Severna Koreja je lahko nekaznovano ponižala Amerikance, ker je vedela, da ti druge fronte v danih razmerah, tudi če bi hoteli, ne morejo odpirati. Dovolj jim je ena — tista v Vietnamu. Ameriške zadrege ne morejo prikriti niti pogajanja v Panmunionu s Severnokorejci. Severna Koreja pa je dosegla še drug uspeh. Uspelo ji je zasejati klice nezaupanja med južnokorejsko antikomunistično vlado v Seulu in med VVashingtonom. Korejska vlada v Soulu ie ogorčena »nad pomirjevalno in popustljivo« politiko do severnokorejskih komunistov ter da se Američani tajno pogajajo s Severno Korejo, ne da bi bili zraven predstavniki seulske vlade. Skratka seulska vlada očita Američanom, da so klecnili pred »ladijskimi pirati«. V sami Sev. Ameriki je pa vedno več takih, ki se norčujejo iz uradnih izjav, da se »položaj v Vietnamu vendarle obrača na bolje«. Nezaupanje do teh izjav se neprestano širi. Senator Robert Kennedy je dal duška tej skepsi pretekli teden, ko je dejal: »Naš šef obveščevalne službe nam pravi, da je izmed 60.000 mož, kolikor jih je sodelovalo, v nedavni ofenzivi na vietnamska mesta, padlo nad 20.000. Ce prideta na vsakega padlega samo dva huje ranjena borca, potem nasprotnikovih sil praktično ni več. Kdo se torej še bojuje?« Glavni uspeh ofenzive komunističnih čet v Vietnamu je bil ta, da je še bolj povečal razdor v ameriškem javnem mnenju. Pristaši vojne do zmagovitega konca, »jastrebi« imenovani, so mnenja, da ZDA v sedanjem trenutku ne smejo iti na pogajanja, ker bi bilo to znamenje slabosti. Nasprotnik in svetovno javno mnenje bi utegnila oceniti, da je bila ameriška vlada prisiljena k pogajanjem. Res je zato predsednik Johnson že izdal ukaz, naj ameriške letalske sile obnovijo napade na Sev. Vietnam. Pristaši pogajanj, »golobi«, pa Johnsona opozarjajo, naj ne posluša le vojakov. Tudi severnoameriško ljudstvo si želi konca bojev. Naj se spomni, da je Eisenhovver zmagal leta 1951 na volitvah, ker je volivcem obljubil mir na Koreji in je to obljubo tudi izpolnil. Predsedniške volitve so pa v ZDA tudi letos. Johnson bo znova kandidiral. Naj zato ne pozabi, zakaj je Eisenhovver zmagal. bila v tistih časih vsako nedeljo natrpana deklet in žena, ki so z odprtim srcem poslušale božjo besedo. Z zunanje strani pa so bili tedaj hudi časi fašističnega nasilja. Potrebna je bila velika modrost in previdnost voditi to daleč naokrog znano Marijino družbo s svojim lastnim domom. In vi ste jo popeljali brez nezgod skozi težki predvojni, vojni in povojni čas. Sedaj odlagate skrbi Marte, prevzemite pa vlogo njene sestre Marije. Želimo, da bi ostali v naši sredi pri vseh naših pobožnostih in prireditvah... Življenje se razvija naprej, ne nazaj. Marijin dom, kakršen je sedaj, ko vsepovsod preurejajo društvene domove po potrebah časa, bi bil dober bolj za muzej. Treba ga je prenoviti. In tu lahko pomaga vsaka družbenica, če ne z denarnimi sredstvi pa z molitvijo. Novi Marijin dom mora biti naš ponos, kakor je bil sedanji dom v ponos tistim, ki so ga pred 56 leti zgradili.« Tudi škofov vikar je izrazil vso pohvalo in zalivalo msgr. Omersu za dolgoletno vodstvo Marijine družbe. Dejal je tudi, da je pogumna zamisel prenovitve Marijinega doma za nove potrebe ženske mladine. Vse družbenice naj bi pri prenovitvi sodelovale, pomagali pa naj bi jim tudi drugi. V novem domu sc bodo zbirali bodoči rodovi slovenskih deklet in žena. Tu se bodo izobraževale, se bodo šolale v dobre gospodinje, bodo prejemale versko in moralno vzgojo. V njem bodo našle pošteno zabavo. Doslej se Družba nikdar v svojem skoro sedemdesetletnem delovanju ni obračala do nikogar za kakšno materialno pomoč. Pač pa je veliko v razne namene prispevala. Prenovitev doma pa presega njene moči. Zato računa na pomoč drugih, ki jim je kaj na tem, da se ženski mladini nudi možnost za potrebno pripravo na življenje, za izobrazbo in primerno razvedrilo. V januarju je Marijina družba pod režijo ge. Officie dvakrat igrala igro »Premagana«. Na pustno nedeljo, 25. februarja, bo uprizorila veseloigro Leopolda Turšiča »Jurčki«. lija 1940. Po končanem bogoslovju je L 1942 nastavljen za kaplana na Viču, I 1944 pa za kaplana pri sv. Cirilu in < todu za Bežigradom v Ljubljani. Po ki čani drugi svetovni vojni je odšel na I Ijo škofije za župnika na Veliko Doli kjer je ostal do l. 1952. Ko je bilo red obnovljeno svetišče, ki je bilo med voj porušeno, je moral nazaj v samostan sicer zopet za kaplana in kateheta za BI grad v Ljubljani. L. 1952 je odšel za prt stojnika na Sv. goro pri Gorici, kjer ostal šest let, ko je odšel za gvardijana rektorja božjepotne cerkve na Brezjah. ! ta 1961 je odšel za gvardijana in župd na Vič v Ljubljani. Od 1962 do 1965 je definitor provincije, nato pa tajnik pi vincije. Umrl je 22. decembra 1967 v J* vem mestu zaradi sladkorne bolezni, ga je mučila že od leta 1952 dalje. Nazt> nje je Že skoraj oslepel. Pokopan je * na sveti večer v Novem mestu. (r+ UTRIP CERKVE, iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiii Spet en kardinal manj V starosti 88 let je umrl 29. januat v Bevrutu (država Libanon) kardinal I nacij Gabrijel Tappouni, antiohijski triarh in voditelj sirskih kristjanov, 1 njegovi smrti šteje kardinalski kolegij 111 članov. Sam je postal kardinal lel 1935 pod papežem Pijem XII. Izhajal iz starodavne sirske družine, ki je že 17. stoletju postala katoliška. Rodil se leta 1879 v Mosulu, sedaj država Irajj Leta 1921 je postal sirski škof v m< Aleppo, leta 1929 pa je bil izvoljen za $ tiohijskega patriarha s sedežem v Bevruf Mašni kanon v slovenščini Istočasno kot po italijanskih cerkvah italijanščini bodo lahko začeli tudi venski duhovniki brati od 4. letošnje po5 ne nedelje, t. j. od 24 marca, mašni kan® za svoje vernike v slovenskem jeziku. $ vodilo pravi, da je glasna recitacija * nona pridržana le mašniku. On naj bes dilo čita počasi, z jasnim glasom, ra2l° no in natančno, da ga bodo iahko sliši |^j vsi navzoči. Zlasti naj celebrant s pouda kom izgovori posvetilne besede. Verni) pri recitaciji kanona ne sodelujejo, pa naj besedam pozorno sledijo ter P končani doksologiji, pred molitvijo »0& naša«, glasno izrečejo svoj »Amen«. Ref tacija kanona maše je dovoljena le P1 občestvenih mašah, torej predvsem ob deljah in praznikih, ko je udeležba ve1 nikov večja. Župnijski sveti Italijanski tednik »Settimana dal Cler01 ki je namenjen duhovnikom, piše v njih številkah zelo veliko o župnij®^ svetih in o raznih poskusili, kako bi lai* v župniji čim bolj usposobili in pripra^ za sodelovanje z dušnimi pastirji. Vsi žuf ljami naj bi se čutili soodgovorne pri v<^ stvu župnije, pri dostojnem in vredni sodelovanju pri liturgičnih opravilih in ^ pomoč v potrebah. Gre za nove poti, ki obetajo dobre uspehe. Pre IS lltS; srn. % niš; ho\ i: hi »1*1: rad sla! Vso Že škL obč je dol P irš res otr 26. krs V i jev Ne, del dn< sto Zai Hill * t>oi tra ki Pojasnilo ..Novemu listo »Novi list« je dne 25. januarja napi^ uvodnik o Slovenski demokratski zve21 Ker ne pozna Slovenske demokratske zv‘ ze in njenega programa ali pa ga mol^ tudi noče poznati, je njegov uvodnih dne 25. januarja zelo daleč od resnih Skuša sicer dajati smernice izvoljen'11’ predstavnikom Slovenske demokratske Zv‘ ze, toda z argumenti, ki so brez podla? Morda zato, ker se nikoli ni hotel vživ*1' v delovanje SDZ v splošno korist sloVC' ske stvari! Ko gre za naše narodne potrebe, zn3)1 biti slovenski izvoljeni predstavniki odl^ no in nesebično na svojem mestu. Tudi glede protosinhrotrona se je »N°' list« zaletel. Piše namreč, da je prvi ^ pred tremi meseci dvignil glas in oposjl jal na nevarnost raznarodovanja naše$ strnjenega etničnega ozemlja. »Novi list« kaže pri tem kratek sponi’11 kajti resnica je, da so izvoljeni svetov^ Slovenske liste, na sklep vodstva SDZ, t;1! glas dvignili v samih upravnih svetih 'T' jeseni lota 1966, tako Marija FerletičevJ v Doberdobu in prof. Kranner v pokraji*1 skem svetu, letos 26. januarja pa še n^ trije goriški občinski svetovalci. Čudimo se. da je o vseh teh nastop* »Novi list« vztrajno molčal. Goriški deniokr11 v o p I. p k v v *llll 10; t>f£ Ste sli] otr hcir “je vo< S ie ob, Sv< ( to 'Sl( NOVICE IZ ZAMBIJSKEGA MISIJONA SLOV. KATOLIŠKO AKAD. DRUŠTVO V GORICI vabi na tretje predavanje o sodobni slovenski zgodovini: politično zadrzanje goriskih 'N TRŽAŠKIH SLOVENCEV Pon FASISTIČNO DIKTATURO ki bo v četrtek, 22. februarja ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Govoril bo prof. dr. Rado Bednarik. nesel prijetno osvežitev zraka. Zdaj bomo imeli veliko dežja, posebno še v januarju in februarju. Naša »zima« pa bo nastopila šele konec deževne ciobe. Med številnimi pismi, ki jih dnevno dobivamo, so nas posebno razveselila pisma vseh troh slovenskih škofov, ki nam piše-jo, da so sprejeli z veseljem naše naznanilo o slovenskem zambijskem misijonu. Dalje izražamo tudi po tej poti svojo zahvalo vsem dobrotnikom in dobrotnicam, ki so se nas spomnili s kakim darom. Bog jim povrni! Še in še se jim priporočamo. Naj zlasti slovensko misijonsko delo povezuje vse verne Slovence, razmetane po vseh delih sveta! Taiko je prav in Bogu gotovo po volji. P. JOŽE KOKALJ DJ Novi odbor društva »Slomšek« Rimski Slovenci, povezani v društvu »Slomšek«, so imeli 14. januarja svoj redni občni zbor. V novi poslovni dobi bo društvo vodil g. Roman Rus kot predsednik. Petje v cerkvi pri slovenski službi božji je prevzel dr. Fr. Šegula, uredništvo društvenega glasila >'Med nami« pa g. Joško Markuža. Pozornost sv očeta Sv', oče Pavel VI. je poklonil tri znanstvene knjige za bodočo knjižnico duhovniškega slovenskega zavoda (Slovenika) v Rimu, g. Pavel Kozina pa je poslal iz Belgije v isti namen »Zbrana dela Vladi-mira Solovjova« v vrednosti sto dolarjev. Predstojnik slovenskega misijona v Zambiji, p. Jože Kokalj DJ Na praznik Brezmadežne nas je obiskal fosaški nadškof Adam Kozlovviecki. Imela smo namreč posebno slovesnost: dve zamejski redovnici sta opravili svoje redovniške zaobljube. Ker smo odgovorni za duhovno vodstvo noviciata, ki je čisto blizu cerkve, je dogodek seveda vse nas 'venske misijonarje močno razveselil, 'riške redovnice imajo namreč izreden vPliv na svoje ljudstvo. Vsi jih imajo radi. Nisem še slišal, da bi kdo rekel kaj slabega o njih. Kjer koli se pojavijo, po-vsod jih sprejmejo kot božje odposlanke. sama redovniška obleka pomeni afriškim ljudem nekaj svetega. Mimo tega občudujejo vsi tudi celibat, t. j. nekaj, kar bilo popolnoma neznano Airikancam, dokler niso prišli k njim prvi misijonarji. Posebno vprašanje v našem misijonu so ščanske sekte, ki jih je kar 25. Vsaka svoj bogoslužni pix>stor. Soglasno s irkvijo za ekumensko sodelovanje in v ji po sodelovanju med državnimi in katoliškimi šolami smo pripravili božično Proslavo za učence, ki so 5. decembra pravili osnovno šolo (sedmi razred). Nastopili so otroci neke državne šole pod vodstvom učitelja, ki je protestant, in otroci dveh katoliških šol. Božičnica je bila v državnem kulturnem domu. Naša župnija je zanjo poskrbela ozvočenje, lo Marsikoga od bralcev zanima, kako in šaT^j Je s krsti v misijonu. No, teh je pa ^es dosti: vsak teden krstimo okrog 15 °trok. Neko soboto sem jih krstil kar 26. Uvedli smo celodnevno pripravo za krst šolarjev-katehumenov. Prvo nedeljo v decembru je p. Rudež krstil 64 šolarji: večina njih je bila iz 6. in 7. razreda, ^ekaj dni zatem je pater na podeželskem delu misijona krstil 12 otrok. V prvih sto dnevih našega misijona smo krstili nad sto šolarjev, vse po temeljiti pripravi. Nadnjo soboto smo krstili sedem poroče-mož in žena. tol Kakšna pa je »zima« v Zambiji? Konec 3? Novembra se je končala suha doba, ki $ tfaja tu od maja do novembra. Prvi dež, ^ nam je oznanil nov letni čas, je pri- v) T> Kapucinske redovnice v misijonih Iz Bergama sta odpotovali v misijone dve kapucinski redovnici. Kakor je znano, pripadajo kapucinske redovnice strogim ženskim kontemplativnim redovom. Gredo v misijone, da z molitvijo in žrtvami podpirajo težko misijonsko delo. Italijanske kapucinske redovnice imajo v misijonih že dva samostana: enega v Siamu in drugega v Čilu. Tretjega bodo kmalu odprle v Asmari v Eritreji (Abesinija). V nedeljo, 18. februarja ob 16.30 bo tržaško Slovensko gledališče ponovilo v Kat. domu v Gorici komedijo O. Wilde-ja KAKO VAŽNO JE BITI RESEN Komedija je žela veliko odobravanje pri goriškem občinstvu že pri prvi predstavi; zato se je uprava Slov. gledališča v Trstu odločila za nedeljsko popoldansko ponovitev. Opozarjamo, da je nosilec ene glavnih vlog Jožko Lukeš, letošnji Prešernov nagrajenec za najboljšo slovensko gledališko kreacijo. Prisrčno vabljeni! K Goričani prikrajšani za eno didaktično ravnateljstvo Slovensko javnost na Goriškem je hudo presenetila vest, da predlagata poslanca Belci in Bressani samo eno didaktično ravnateljstvo za slovenske osnovne šole naše pokrajine. S tem izgubimo goriški Slovenci eno od dveh ravnateljstev, kolikor jih dejanski zdaj imamo. V imenu goriške SDZ je prve dni oktobra 1966 bil dr. Sfiligoj v Rimu, kjer je na ministrstvu za prosveto predložil spomenico z zahtevami za dokončno ureditev vseh vprašanj v zvezi s praktičnim izvajanjem zakona za slovenske šole (Katoliški glas, 13.10.1966). Spomenica je zahtevala pet didaktičnih ravnateljstev za Trst in dve za Goriško. Ali je morda kdo drugače predlagal ali vplival na imenovana poslanca? V omenjeni spomenici je bila tudi zahteva po ureditvi stolic za nižje in višje srednje šole. Uradni list od 1. t. m. objavlja odlok glede stolic za nižje šole. I Drugo predavanje o slovenski zgodovini v Katoliškem domu V ciklusu predavanj o sodobni slovenski zgodovini, ki ga prireja SKAD v Gorici, je prejšnji četrtek govoril dr. Anton Kacin o položaju primorskih, zlasti goriških Slovencev v dobi fašistične strahovlade. Predavatelj je podal zanimivo sliko kulturnega in gospodarskega življenja v dobi med obema vojnama, ko je bil slovenski živelj na Primorskem obsojen na nacionalno smrt. Dr. Kacin je vsa svoja izvajanja podkrepil s citiranjem osebnih spominov in raznih dokumentov, kar je še bolj osvetlilo tedanje težke zgodovinske razmere. Že izredno zanimiva tematika predavanja je nato sprožila razne opombe in vprašanja s strani poslušalcev. Razveseljivo je zlasti dejstvo, da se teh predavanj udeležuje veliko število študirajoče mladine, saj so v prvi vrsti namenjena prav njej, da si tako izpopolni svoje obzorje na tem za nas tako važnem področju. Naslednje predavanje bo 22. februarja, ko bo prof. Rado Bednarik govoril o političnem položaju goriških in tržaških Slovencev med obema vojnama. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Zadnjo nedeljo se je vršil na slovenski državni srednji šoli v Gorici roditeljski sestanek, katerega se je udeležilo izredno veliko število staršev. Ravnateljica prof. Rožica Lojk je prikazala prisotnim nekaj glavnih značilnosti srednje šole ter opozorila na važnejše probleme, ki zadevajo vsakdanji potek šolskega življenja. Nato so se starši oziroma njih namestniki lahko še podrobneje pogovorili s posameznimi profesorji in spoznali boljše ali slabše uspehe svojih otrok. Velika udeležba na roditeljskem sestanku je pokazala, kako se starši živo zanimajo za šolsko življenje svojih otrok, ki si prav na srednji šoli pridobijo širšo splošno izobrazbo. Ta jim bo pozneje vsekakor služila tako pri nadaljnjem študiju kakor tudi v izbranem poklicu. S TRŽAŠKEGA Prešernov dan, naš narodni praznik V preteklem tednu so se povsod na Tržaškem spomnili našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Slovenska katoliška skupnost in Slovenska prosveta sta na predvečer Prešernovega dne priredili sprejem v ul. Donizetti, ki so se ga udeležili zastopniki slovenskih političnih, kulturnih in verskih oblasti. Naslednji dan je priredil podoben sprejem tudi jugoslovanski konzulat, na katerem je bil med drugimi prisoten tudi član izvršnega sveta Slovenije Bojan Lubej. Ze v nedeljo pa je bila Prešernova proslava v Kulturnem domu s pestrim sporedom. Razen tega so počastile Prešerna vse naše šole. Naj omenimo proslavo, ki so jo priredili dijaki višjih srednjih šol, na kateri so recitirali Prešernove pesmi člani Slovenskega gledališča. Zastopniki dijakov in sicer Nataša Sosič za trgovsko akademijo, Aleksander Zupančič za klasično in realno gimnazijo ter Sergij Verč za učiteljišče pa so imeli priložnostne govore. Srednja šola Simon Gregorčič iz Doline pa je priredila v soboto zvečer v nabito polni kino dvorani uspelo proslavo, ki je obsegala govor, deklamacije, petje in dva prizora iz Prešernovega življenja. Radijska postaja je 8. t.m. posvetila Prešernu celo oddajo Umetnost, književnost in prireditve. Člani Slovenskega gledališča pa so zvečer izvajali po radiu Krst pri SavicL Slovenski kulturni klub v ul. Donizetti je zadnji sobotni večer posvetil Prešernu s tem, da so mladi ustvarjalci-dijaki brali svoja literarna dela, drugi pa so v klubskih prostorih razstavili svoje likovne izdelke. Naj omenimo še, da je član Slovenskega gledališča Jožko Lukeš prejel v Ljubljani Prešernovo nagrado za vlogo Baran-ca v Pirandellovi komediji »Saj ni zares«. Novi predsednik EPIT-a Z dekretom generalnega vladnega komisarja je bil imenovan za novega predsednika zavoda za industrijsko pristanišče (EPIT) dr. Sacerdoti. Z istim dekretom je bilo imenovanih tudi 21 članov upravnega sveta. Med njimi ni nobenega Slovenca. Prav tako ni nobenega predstavnika dolinske in miljske občine ter kmečkih organizacij, ki so tako zelo prizadeti zaradi nenehnih razlastitev. Gospodarski stiki med našo deželo in Izraelom Pred kratkim se je vrnila iz Izraela deželna delegacija, ki jo je vodil odbornik za industrijo in trgovino odv. Marpille-ro. Deželna delegacija je imela z izraelskimi predstavniki plodne gospodarske razgovore. Ustanovili bodo predstavništvi pri gospodarskih zbornicah v Trstu in Tel Avivu. V kratkem pa bo prispelo v našo deželo izraelsko gospodarsko odposlanstvo. PREŠERNOVA PROSLAVA v BAZOVICI v nedeljo, 18. februarja ob 17. uri Recitacije: šolska mladina in g. Mira Sardočeva, članica Slovenskega gledališča Petje: otroški zbor, moški pevski zbor »Lipa« in cerkveni mešani pevski zbor Govor: prof. Jože Peterlin Vstop z vabili ITALIJANSKA TELEVIZIJA Spored od 18. do 24. marca 1968 Nedelja: Prvi: 10.00 Sv. maša. 12.00 Verske novice. 21.00 Pivvvick, 3. nadaljevanje. 22.15 Športne novice. — Drugi: 17.00 Evro-vizija, prenos zimskih olimpijskih iger. 21.15 Ura s carillonom, tv film. 22.05 Pestra glasbena oddaja. Ponedeljek: Prvi: 21.00 Samotar, ameriški vvest-film. — Drugi: 21.15 Sprint. 22.00 Gospodarski pregled. Torek: Prvi: 18.45 Verski problemi. 21.00 Gospa Perl je izginila, komedija. — Drugi: 21.15 Pestra oddaja. Sreda: Prvi: 21.00 Serijska oddaja. 22.00 Šport ob sredah. — Drugi: 21.15 21.15 Zimske počitnice, film. četrtek: Prvi: 21.00 Strašna noč. 22.00 Politična tribuna. — Drugi: 21.15 Pestra glasbena oddaja. 22.15 Gledališka in filmska kronika. Petek: Prvi: 21.00 TV 7. 22.00 Krog se pretrže, policijski film. — Drugi: 21.15 Maršal pripoveduje, nadaljevanje. 22.15 Iz sveta znanosti in tehnike. Sobota: Prvi: 1935 Verska misel za nedeljo. 21.00 Delia Scala Story. 22.15 Serijska oddaja. — Drugi: 22.15 Kaj se dogaja?, dokumentarij iz New Yorka. 22.00 Kapitanova hči, nadaljevanje. ★ SLOVENSKA TELEVIZIJA Spored od 18. do 24. marca 1968 Nedelja: 9.30 Dobro nedeljo voščimo z Zadovoljnimi Kranjci. 11.30 Njegova ekscelenca - jugoslov. kratki film. 12.45 Gre-noble: Smučarski skoki na 90 m - prenos do 14.00. 17.45 Človek s filmsko kamero »Pariz 1900«. 19.10 Srečanje - film iz serije Bela in Sebastian. 22.05 Slovesni zaključek olimpijade v Grenoblu - posnetek Ponedeljek: 17.30 Arhitektura Leningrada - sovjetski dokum. film. 18.30 Domači antibiotik - oddaja iz cikla Znanost in mi. 19.20 Poklici v gozdarstvu. 19.45 Vokalno instrumentalni solisti. ZVEZA SLOV. KAT. PROSVETE V GORICI priredi v nedeljo, 25. februarja ob 16.30 v Katoliškem domu PUSTNO PRIREDITEV ob sodelovanju številnih skupin iz mesta in dežele. Že sedaj lepo vabljeni! Torek: 18.10 Roke proč od princeske -češki lutkovni film. 1830 Svet na zaslonu. 20.10 čez noč rojena - ameriški celovečerni film. Sreda: 17.15 Kljukec kot Indijanec -zgodba iz serije Kljukčeve dogodivščine. 21.35 Cirkus v hiši - serijski film. 22.05 Košarka Olimpija : Slavija (Praga). četrtek: 18.20 Komorni zbor RTV Ljubljana - oddaja iz cikla Naši zbori. 18.45 Kalejdoskop. 20.35 L. Pirandello: Saj ni zares - tv drama. Petek: 17.30 Moj prijatelj Flicka - serijski film. 19.05 Baletka Maja Plisetskaja. 19.35 Niso samo rdeče rože - glasbena oddaja. 20.35 Obtoženi - češki celoveč. film. Sobota: 22.25 Zgodovina frivolnosti -špansko zabavno glasbena oddaja. VATIKANSKI RADIO V SLOVENŠČINI Na k.v. 48,47, 41,38 in na s.v. 196 m: v ponedeljek in petek ob 2130; v torek, četrtek in soboto ob 18.15. Na k.v. 4138, 31,10 in na s.v. 196 m: v nedeljo ob 1130. Naslov: Radio Vaticana, Via Concilia-zicme - Slovenske oddaje - Vaticano. ""oiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ............................................................................................................................................................................................................................................................................ NiiiiiiiiiiiiniiiuimmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiniiiiiiiminimimimiiiiiiiiiiimmiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii lQSEFINE STEGBAUER Prevedel J. P. 52 ‘Daj, sloci svoj plašček, če ne se boš ^ehladila. Tu je vroče, zunaj pa še po-kno mraz* Marjetica je brž slekla sivi plašček in ^tala v novi žametni obleki ob očetu. *^ako srčkan otrok!« si je na tihem milila gospa Thom. »Če bi imela takega ^lroka...« si je v srcu zaželela. Kot bi ^•tela odgnati te misli, ki so jo le spominjale na lastno dete, se je brž obrnila k dgarju Carotliju in vprašala: »Bi smela ''“deti, kaj vas je pripeljalo k meni?« »Ne-sem vam nazaj prinesel. Vaša hčerka včeraj pri mojem konju izgubila tale °k®sek.« Pri teh besedah je vzel iz žepa Sv°tinjico. '•Ospa Thom se je prestrašila: »Zares, !° svetinjico je nosila moja hčerka! Prav 'skrena hvala, da ste prinesli!« »Še nekaj bi vas rad vprašal, milostljiva gospa!« »Saj vendar nisem milostljiva. Kar gospa Thorn mi recite!« Cirkuškemu jahalcu je bilo prav. Že zaradi te besede mu je bila gospa Thorn ljubša in mfkavnojša. »če doivolite, prav rad, gospa Thorn. Vprašal bi vas, od kod ima vaš otrok to svetinjico. Ali ste mu jo kupili?« »Ne smete zameriti, če vam namesto odgovora najprej stavim drugo vprašanje: Čemu me to vprašujete?« »Kaj bom zameril? Upaan, da boste moje malo čudno in morda celo predrzno vprašanje razumeli, če vam povem, da je to svetinjico nekoč nosila moja mati.« »Vaša mati?« Gospa Thom je postala od začudenja kar trda. »Da, moja mati. Veste, lo pri cirkusu imam to ime Edgar Carotti. To zveni bolj cirkuško ali umetniško, če hočete. Moje pravo ime je Joahim Poli.« »To je vendar...« Zdaj pa gospa Thom od začudenja ni mogla več govoriti. Za hip ji je vzelo besedo. Šele čez čas je dodala: »Zares čudno! To svetinjico je dobila Gretica od vdove po tajnem svetniku Pollu. Gospa Poli ji je dala to svetinjico, ker ji je Gretica po njenem prepričanju vsaj, rešila življenje.« »Potlej moja maiti še živi?« je vprašal Edgar Carotti ganjen. Zdelo se je, da komaj zadržuje solze. »Seveda še živi. šele pred kratkim je pisala Gretici. Kakšna sreča, da je Gretica vsa njena pisma hranila. Prav rada bi vam jih takoj pokazala, da bi videli, ali je to pisava vaše matere. Zal, da ne vem, kje jih Gretica hrani. Sama je sedaj pri nedeljski maši. Če hočete počakati...« Pa še kako rad je počakal Edgar Carotti. Gospa Thom je znala tako domače govoriti, da se je še on otajal in vedno več povedal iz svojega življenja, še sam bi ne vedel, kdaj in kako je razodel, zakaj je v mladosti zbežal od doma, kako je izgubil svojo mater izpred oči... Potlej je pravil o svojem otroku, o svoji umrli ženi, Sam se je čudil, kako je mogel vse to zaupati tuji ženi. Gospa Thom se je potlej brž sprijate-ljila z malo Marjetico, ki je med očetovim pripovedovanjem tiho slonela ob očetovem kolenu in ves čas strmela z lepimi modrimi očmi v tujo gospo. Ker je znala gospa Thorn tako prijazno govoriti z otrokom, se je ta kmalu zaupno nasmejal in pogumno odgovarjal na vsa vprašanja. Zato pa še opazili niso v tem pogovoru, da je že pretekla ura. šele ko je Gretica prišla od maše, so se začudeno spogledali, kako je mogoče, da je čas tako hitro minil. Nič manj začudena ni bila Gretica, ko je zagledala Edgarja Carotti, tega občudovanega cirkuškega jahalca pri gospe Thom na obisku. Srce ji je prav močno bilo, ko je stopila k njemu in mu z rahlim poklonom ponudila roko v pozdrav. Morda je že prišel, da jo povabi, da gre z njim jezdit na njegovem krasnem žrebcu. »Svetinjico si izgubila, Gretica,« jo je gospa Thom zbudila iz njenega začudenja. »Mar nisi tega opazila?« »Seveda sem, mama... samo povedati si nisem upala.« Pri tem priznanju je Gretica vsa zardela. »Mislila sem, da jo bom spet našla in se tei>i ne bo treba jeziti.« »Se je že našla, dete moje! In zdaj pa še neko posebno novico: ali veš, da je gospod Edgar Carotti sin tvoje ljube gospe Poli?« Nak, tega pa Gretica ni mogla takoj razumeti. Kar ni ji moglo v glavo, da bi bil tak imeniten cirkuški jahalec sin stare, dobre gospe Poli. Saj se vendar drugače piše... Ko pa so ji povedali! o vsem, je bila takoj pripravljena, da pokaže tista pisma. Poleg tega je imela še fotografijo, ki jo ji je stara gospa poslala. Dolgo si je Joahim Poli ogledoval sliko svoje matere. Drugi so molče sledili, da ga ne bi motili. Edgar Carotti pa je videl na fotografiji svojo mater na tistem vozičku na kolesih. Tak, tako slaba je že postala mati, da ne more več hoditi. Na njenem obrazu je iskal tistih ljubih potez, ki se jih je še spominjal izza mladih tet. Potlej si je ogledal še pisma. Da, tudi pisavo je poznal, še vedno so bile črke pokončne, nekam ostre in oglate kakor nekdaj. Potlej je vrnil pisma Gretici: »Še misliti si ne morete, kaj pomeni zame, da sam spet našel mater. Mnogo sem zagrešil proti njej in zato sam Bogu res iz srca hvaležen, da še živi. Tako bom vsaj malo lahko popravil... Kako čudovito je bilo vendar vse to: vaš otrok je izgubil svetinjico in prav po tej svetinjici sam jaz našel mater* (se nadaljuje) Poštni Župnija sv. Vincencija V preteklem tednu smo obhajali v prostorih »Ognjišča« Baragovo proslavo. G. Štuhec nam je na živahen način orisal življenje in delovanje našega svetniškega misijonarja. Sledil je lep dokumentarni film o delovanju katoliških misijonarjev v Indiji, katerega nam je pokazal p. Anton, misijonar kongregacije PIME, ki je vse do lanskega leta deloval v raznih misijonskih deželah. Prisotni so ganjeni sledili prikazu žalostne usode ubogih gobavcev in občudovali junaško delo katoliških misijonarjev. Navzoči so darovali g. misijonarju lepo denarno zbirko v prid misijonov. Vsakih štirinajst dni se zbiramo k našim rednim bibličnim sestankom. Prihodnji torek bo v prostorih »Ognjišča« v ulici Re-voltella 4, ob 20. uri govora o temi: »Kristjan v sodobnem svetu na podlagi evangeljskih besedi«. Prisrčno vabljeni. V nedeljo, 18. februarja bodo naši verniki slavili svoj pomemben dan. Zjutraj po maši bo g. župnik blagoslovil prostore »Ognjišča«, v katerih se zbiramo že več mesecev. Popoldne bo v zvezi z blagoslovitvijo posebna prireditev ob 17. uri, na Seja odbora Slovenske katoliške skupnosti člani odbora Slovenske katoliške skupnosti, zbrani na seji dne 9. februarja 1968, so temeljito preučili politični položaj, v katerem se danes nahaja slovenska manjšina v Italiji. Da se pospeši reševanje njenih problemov so sklenili, da skličejo za 3. marec 1968 zbor Slovenske katoliške skupnosti. Novi glavni tajnik Sindikata slovenske šole Na seji glavnega odbora Sindikata slovenske šole, ki je imel pred kratkim 12. redni letni občni zbor, so izvolili za glavnega tajnika prof. Franca Škerlja. Prav tako so izvolili tudi posamezne referate. Knjiga za naše šole Na srednji šoli Srečko Kosovel na Opčinah so pred kratkim predali za vse slovenske srednje šole na Tržaškem okrog 2000 izvodov knjig. Knjige so slovenske šole prejele na podlagi kulturnih izmenjav na šolskem področju, ki jih določa mešana italijansko-jugoslovanska komisija. Ob otvoritvi novega mladinskega sedeža v ul. Revoltella 4 vljudno vabimo na PRIREDITEV ki bo v nedeljo, 18. februarja ob 17. uri v župnijski kino dvorani v ulici Ananian 5 (takoj za cerkvija sv. Vincencija). SPORED 1. Baletni nastopi; 2. Zborno petje; 3. Otroški vijolinski koncert; 4. Veseloigra: SOKRATOV GOD; 5. Šaljivi prizori; 6. Ansambel »Pleyades« z Opčin. — Vstopnina 200 lir. VODSTVO »OGNJIŠČA« katero opozarjamo na drugem mestu. Vsi prijatelji našega delovanja vljudno vabljeni ! Poroka V ponedeljek, 12. t. m. se je poročil pokrajinski odbornik v Trstu Saša Rudolf z gdč. Valerijo Mikuluš. Novoporočencema želimo na novi življenjski poti obilo božjega blagoslova. Sv. Ivan Dne 23. januarja je umrla v visoki starosti Matilda Trošt, članica mestne Marijine družbe, ki se je odlikovala po svoji dobroti ter vernosti in je že nekaj let prebivala v naši župniji. Bratu in sorodnikom iskreno sožalje! Izgubili smo tudi dolgoletno članico Marijine družbe in cerkveno pevko Herme-negildo Slavec, ki je umrla 6. februarja in ki smo jo pospremili ob veliki udeležbi od doma poleg cerkve na zadnjo pot. Dokler je mogla, je bila vsak dan pri sv. maši in obhajilu. Prisrčno sožalje možu in sorodnikom! Pokojnicama, ki sta nam bili lep zgled krščanskega življenja, želimo večni pokoj! S P R T SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU gostuje ta četrtek, 15. februarja ob 18. uri v KOMNU Luigi Pirandello SAJ NI ZARES v sredo, 21. februarja ob 20.30 v župnijski dvorani v DOLINI Jaka Štoka ANARHIST (burka v dveh dejanjih) KULTURNI DOM V TRSTU V četrtek, 15. februarja ob 20.30 uri PONOVITEV STUDIO SLOV. GLED. V TRSTU RUSI MOST Izbor iz literature tržaških ustvarjalcev: A. Rebula, B. Pahor, M. Košuta, J. Tavčar, F. Benedetič, M. Kravos, I. Žerjal-Pučnik, S. Verč, B. Pertot, I. Tuta, F. Fišer, M. Mijot. DRAMATIKA, POEZIJA, PROZA Prvi nastop gojencev Studia: Bogateč L., Colja S., Gašperlin D., Jankovič N., Kravos A., Kravos M., Morelj P., Oficija M., Sancin S., Verč S. - Režija: J. Babič - Glasba: A. Vodopivec. Lepi uspehi goriških smučarjev Odkar se je smučanje tako razmahnilo, so se tudi mnogi goriški slovenski mladinci posvetili temu športu. Nekateri so se udeležili raznih tekem in se bolj ali manj uveljavili. Marjan Kranner (letnik 1950) je bil zaradi uspehov lanskega leta uvrščen v tako imenovano kategorijo »zaslužnih« (»di merito«) in je dvanajsti na lestvici med 60 smučarji-mladinci karnij-sko-julijske cone (ki obsega kraje Sappa-da, Tolmezzo, Trbiž, Videm, Pordenone, Trst in Gorica) ter edini iz goriške province. To mu daje možnost, da lahko tekmuje skupaj s kategorijo starejših (se-niores), čeprav je še mladinec (junior). Naj navedemo nekaj letošnjih njegovih uspehov. V nedeljo 21.1. je tekmoval na Trbižu v veleslalomu na mednarodni tekmi »Coppa Meneghini« in je zasedel 63. mesto med 130 tekmovalci. V soboto 3.2. in v nedeljo 4.2. pa je v Ravasclettu dosegel svoj najboljši rezultat: v conalnem mladinskem prvenstvu za leto 1968 (Camp. Zonali Giovani) se je v slalomu uvrstil na dvanajsto mesto s časom 112”8 (tekmovalcev je bilo 86 in čas prvega je bil 101"6); v veleslalomu je bil spet dvanajsti s časom 3'34”2 (udeležencev je bilo 94, čas zmagovalca je bil 3’25”). Lepe uspehe so dosegli dijaki slovenskih srednjih šol tako na izbirnih tekmah za sestavo reprezentance goriškega šolskega skrbništva za tekmovanje v Cortini (vršila se je 28.1. na Trbižu) kot na pokrajinskem šolskem prvenstvu 11.2. v Ravasclettu. Na Trbižu so se slovenski dijaki takole uvrstili: 1. Marjan Kranner (učit.), 1’04”5; 5. France Mermolja (ki. g.), 1 '53”5. — Dijakinje: 2. Mirjam Koren (ki. g.), 2’45”5; Marjan Kranner je bil uvrščen v reprezentanco za tekme v Cortini. V Ravasclettu pa so bili rezultati naslednji: Višje šole - mladinci: 1. Marjan Kranner (učit.), 2’14” - prvak za leto 1967/68; 4. France Mermolja (ki. g.), 2’48”5. Nižje srednje šole - naraščajniki: 1. Peter Lovišček (nižja g.), 3’25”7 - prvak za šol-leto 1967/68; 3. Niko Kocjančič (nižja g.), 5’32”3; 4. Ivan Plesničar (nižja g.), 5'22”7. Proga je bila dolga 2000 m in je imela 50 vrat. Dekleta - višja šola - mladinke: 2. Mirjam Leban (učit.), 5'10”. Proga je merila 1600 m in je imela 42 vrat. Na podlagi gornjih rezultatov bosta v reprezentanco za vsedržavne dijaške tekme, ki se bodo vršile 5. in 6. marca v Pon-te di Legno, sprejeta Kranner in Mermolja in morda tudi Lebanova. RADIO TRST A Spored od 18. do 24. marca 1968 Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15, 1130 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17.15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15. Dejstva in mnenja: 14.15 (samo ob delavnikih). Šport: (dnevno) ob 20.00 uri. V DOBERDOBU bo v nedeljo, 18. februarja tradicionalni kulturni večer posvečen KATOLIŠKEMU TISKU Na sporedu govor, petje in veseli nastopi Nedelja: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Oddaja za najmlajše: »Zajček Lisko«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Glasba po željah. 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah. 14.30 Nedeljski vestnik. 14.45 San-remo 1968. 15.30 »Zlomljena kitara«. Radijska fantazija, ki jo je napisal Jožko Lukeš. 17.30 Prijatelji zborovskega petja. 19.15 Sedem dni v svetu. 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico februarja«. 22.10 Sodobna glasba. Iz koncerta, ki je bil 13. maja 1967 v okviru Zagrebškega glasbenega bienala. Ponedeljek: 11.40 Radio za šole (za srednje šole). Ponovitev ob 17.40. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 18.30 Iz Bachovega in Voglovega opusa. 20.50 Pripovedniki naše dežele: Josip Tavčar: »Usodna noč«. 22.30 Ljudske pesmi iz Medjimurja v predelavi Vinka Žganca. Torek: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico februarja«. 17.20 Slovenščina za Slovence. 17.40 Radijska univerza: Bruno Nice: Veliki pomorščaki: (6) »Evropske ladje v Zahodni Indiji«. 17.50 Ljudske pesmi v izvedbi otroških zborov Glasbene Matice iz Trsta. 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja. 20.35 Maurice Ravel: »Otrok in njegov začarani svet«, lirska fantazija v dveh delih. Sreda: 12.10 Liki iz naše preteklosti: »Baron Andrej Winkler«. 17.20 Odvetnik za vsakogar, pravna posvetovalnica. 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol). 19.10 Zdravniška posvetovalnica. 20.35 Simfonični koncert. četrtek 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 17.20 Pregled zgodovine italijanskega slovstva: Marija Kacin: »Carlo Goldoni in Carlo Gozzi«. 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. 20.35 »Veter«, radijska igra. 22.30 Skladbe davnih dob brazilskih skladateljev. Petek: 12.10 Gospodinja nakupuje. 17.20 Ne vse, toda o vsem. 17.40 Radio za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol). 18.30 Otroški zbor iz Lesc na Gorenjskem. 19.10 Novele 20. stoletja: Ivo Šorli: »Miška v pasti«. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. 22.30 Igrajo člani tržaškega komornega ansambla. Sobota: 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.00 Iz starih časov. 15.00 Glasbena oddaja za mladino. 16.00 Oddaja za avtomobiliste. 16.10 Pregled slovenske dramatike. 16. oddaja. Dramatika Otona Župančiča. 17.20 Cerkev v sodobnem svetu. 17.40 Slovenski znanstveni delavci z univerze: dr. Lojzka Bratuž: »Slavjanofilstvo in panslavizem Fjodora Ivanoviča Tjutčeva«. 19.10 Družinski obzornik. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 Tri in ena - sobotni variete. |J za KULTURNI DOM V TRSTU Gostovanje Goriškega gledališča iz Nove Gorice V soboto, 17. februarja ob 21. uri V nedeljo, 18. februarja ob 16. uri Moliere ŠOLA ZA LJUBOSUMNE IN NEUMNE (Ljubosumni godrnjav in zdravnik po sili) Prevod: Janko Moder - Josip Vidmar. Prolog in vezni tekst: Mirko Mahnič. Režiser in scenograf: Viktor Molka V torek, 20. februarja ob 17. uri Oscar Wilde KAKO VAŽNO JE BITI RESEN (komedija v treh dejanjih) Prodaja vstopnic za predstave v Kulturnem domu je vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih pa samb eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Odbor Goriške Mohorjeve družbe razpisuje natečaj za izvirno slovensko povest. Dogajanje naj se po možnosti razpleta sredi primorskih Slovencev. Povest ' naj obsega od 100 do 120 strani. Natečaja se lahko udeležijo vsi slovenski ljudje, pa naj živijo kjer koli. Podelila se bo trojna nagrada: za najboljše delo 50.000 lir; za naslednji dve pa nagrada 30.000, odnosno 20.000 lir. Rok za izročitev povesti: do 31. maja 1968 (Mohorjeva pisarna, Riva Piazzutta 18, Gorizia). Gorica, 14. februarja 1968 Msgr. France Močnik, predsednik MARIJINA DTU2BA V TRSTU v ul. Risorta, 3 priredi na pustno nedeljo, 25. februarja veseloigro Leopolda Turšiča »JURČKI« Med odmori bo bogat srečolov. Kdor se hoče iz srca nasmejati, naj pride pogledat. OBVESTILA Ob priliki prenosa posmrtnih ostankov pok. msgr. Alojzija Novaka bo v nedeljo, 18. t. m. za vse tiste, ki se nameravajo udeležiti tega prenosa v Črničah, vozil poseben avtobus s Travnika z odhodom ob 13.30. Vpisovanje pri fotografu g. Klein-dienstu. SKPD »F. B. Sedej« - števerjan priredi v soboto ob 20.30 na Križišču kulturni večer. Na programu bo predavanje o Julesu Verne-u. Vstop samo z vabili. Oddaja se v najem za eno osebo stanovanje na Travniku v Gorici. Informacije dobite na naši upravi. ZA KMETOVALCE Statistični popis kmetij Že v decembru preteklega leta so občine začele popisovati po naročilu Evropskega gospodarskega sveta vse kmetije z nad 20 ha, velika živinorejska podjetja četudi brez zemlje in nekatere kmetije z izpod 20 ha površine. Popis je zelo obširen in natančen ter zadeva ne samo običajne podatke o površini, kulturah, živini, pač pa tudi stopnjo strokovne izobrazbe in tehničnega znanja kmetovalca ter višino stroškov in dohodkov kmetije. V ta namen bi bilo potrebno knjigovodstvo, ki pa je zaenkrat prav malo znano večini kmetij. Čemu naj služijo vsi ti podatki? Predvsem želijo odgovorni krogi na podlagi številnih popisov najti nekako vzorno obliko bodočega kmetijskega posestva. Pri tem ni važna velikost obdelovalne površine, gozdov ali število živine, pač pa so važnejši dohodki, ki naj zagotovijo kmečki družini dostojno in varno življenje. Mnogokrat se pojavi vprašanje, kako velika naj bo kmetija. Odgovori so zelo različni. Vemo, da živinorejsko posestvo zahteva obsežne površine za pridelovanje krme. Nasprotno pa lahko donosno gojimo perutnino, ne da bi razpolagali z obdelovalno zemljo. Drugi primer so poljske rastline kot žito, krompir itd., ki nujno rabijo precejšnje površine; dočim enake dohodke lahko dosežemo na mnogo manjši površini, če gojimo cvetlice, še posebno na varnem v rastlinjakih. Prav o idealni površini kmetijskega posestva so se v preteklosti razvnemale brezkončne debate, ki niso privedle do nobenega zaključka. Vsa ta različna mnenja bodo splahnela, ko se bo tudi v Evropi kot v Ameriki uvedel nov način ocenjevanja kmetij, po katerem ni važna površina zemljišč pač pa je važen dohodek od pridelka prodanega na trgu. Inž. Janko Košir OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 70, osmrtnice L. 100, več &% davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo DAROVI : Za tiskovni sklad: N. Ivanka 1.000; H> bert Močnik namesto cvetja v spomin pol Minke Tušar 2.000 lir. Za Alojzijevišče: P. Močnik, Firenze, ni mesto cvetja na grob gdč. M. Tušarje* 5.000; A. Toroš v isti namen 3.000; Vike v isti namen 2.000; M. Goričan v blag sp< min in v molitev za gdč. M. Tušarje^ 1.500; prof. Anton Pavšič namesto cvetj na grob M. Tušarjevi 5.000; F. M. namesti cvetja na grob Frančiški Žigon 3.000' & Ivanka 1.000 lir. I 3411 341; Leto K (O Za Zavod sv. Družine: Namesto cvetj1 na grob pok. gdč. Minki Tušar: gdč. Hv» la Pavla 5.000, Novak L. 3.000, M. K. 1.0® gdč. Goričan 1.500 lir; družina Bens* Oslavje, namesto cvetja na grob pok. Cotiču Antonu 5.000 lir; družina Galassi spomin Komaca Antona 5.000 lir; F. 1 namesto cvetja na grob pok. Žigon Fra! čiške 3.000 lir; ob 92. rojstnem dnevu Eifl1 lije Prinčič 2.500 lir; župnik Mirko Zorf Mernik, 9.000 lir; N. Ivanka 2.000 lir. Za župnijski dom v Števerjanu: Na®f sto cvetja na grob g. župnika Cirila Sedej1 darujejo farani: Felička Gabrovec 5.00® Zvonko Simčič 1.500; Anka Simčič 2.00® Hadrijan Hlede 1.000; družina Tomaž*1 5.000; družina Maraž, Ščedno 3, 1.000; dr1* žina Simčič 3.500; družina Hlede, ščedn1!01! i 9, 3.000; družina Gravnar, Ščedno 12, 5.000 »lož dr. Ivo Komjanc 10.000 za Župnijski dotia C »o, Ve< io «al Pri »o lo\ •>0 ba Pri ttu “ji ali le Od til la vi Pi »i st b, ni h, Pi >i Vi h P n v n n n d v t i I