150. številka. Ljubljana, sredo 6. julija. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vaak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter veija |m pusti prejemali za .-»\ s 11 o Oftferfke detel« KI celo leto 16 jrh, M pol leta 8 gL. ca ćetrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez poAiljanja na doni /.» celo leto IB ^Id. kn eetrt lira .'i trlil. ."O kr.. ra en mesec 1 ^ld. 1<> kr. Za poiiljaaja na dom He fotona 10 ki. za mesec, 30 kr. za ćetrt letii." — Za tuji- det 11« toliko več, koliki.r polti ina ,/nasa. Za fotpode učitelje nu ljudskih šolah in ca d i jake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za ćetrt leta "2 pld. .F>0 k:., po pošti prejemati Ka <* ttrt leta "» f(oU. — Za oznanila M plačuje od četiristopuc petit-vrste U kr., če se oznanilo enkrat tiska, "» kr., ee »e dvakrat, in 1 kr., <"•»• M trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se lavora trsoikirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U m- d ii i s t v o )o v Ljubljani v Frane Kolmanovej bifii .gledališka stolba". 0 p r a v ni s t v o, na katero  naj »a blagovolijo polUjat] naročnine, 11 k lama« i j r. o/iiHiiila. t. j. administrativne *t\ari, je v .Narodnoj  tiskarni" v Kolmanovej hili.
Položaj Avstrije.
Pravijo, da Človeku nij dobro samemu biti. Prijatelja potrebuje v nesreči, tolaJ-ilne besede, ko mu preti vihar za viharjem. In blagor njemu, ki ima srce, katero ga ume in mogočno roko, ki ščiti njegovo bitje in imenje. Jednako je v zgodovini narodov. Dandanes ko je narodno vprašanje v prvej vrsti na dnevnem redu, bi slabejše države ne mogle eksi-stirati, ko bi se ne naslanjale na prijaznost ali prijateljstvo svojih sosedov. Iskati in dobiti si pa pravih prijateljev in zaščitnikov, to je ono, kar se zove umna zunanja politika. Žalibože, kar se tiče poslednjega nij naša Avstrija v prvej vrsti mej srečnimi. Mi nehčemo trditi, da bi jej manjkalo umnih politika rjev, a zaslepljenost, napačen princip je ono, kar jo vodi v naročje prijateljev, o katerih bi se lehko reklo, da jej škodujejo mnogo več kot njeni očitni sovražniki.
Kakovo veselje je bilo pred nekimi leti M ve da me.) takozvanimi liberalnimi politi-karji, ko se je porodila in po pohodu Bismar-kovem na Dunaji celo konsolidirala zveza Avstrije z Nemčijo. „Na Nem^tvo se moramo naslanjati, le ono nam more in bode nam pomagalo zoper izburjene hudobne duhove, ki se zovejo slavizem", tako se je prepevalo od dne do dne in zidalo zlate gradove o lepšej bodočnosti države. Kako ahotno! Politikarja nij treba za takove modre Čine, nasprotno, nobe den šolarček, ki je prečital samo površno zgodovino narodov in ima trohico domačega razuma ne more ustvarjati tako nelogičnih kombinacij.
Nemčija je strogo nemško-narodna država,
Romarska pisma.
V Rimu, 30. junij:«. — n. Včeraj je bil praznik sv. Petra in Pavla, tedaj največi praznik rimski. Vse polno je bilo ljudi na ulicah. Fijakarjov, ki so ljudi vozili v cerkev sv. Petra, je bilo najmanj tisoč, zraven pa še množina omnibuBOV in privatnih kočij. Hiše pred trgom sv. Petra so bile dekorirane, a cerkev sama je bila v žalosti, kajti papež zdaj nikdar ne mašuje v baziliki; včeraj je imel slovesno mašo kardinal Borro-meo. Pri tem kardinalu smo se sinoči zbrali v posvetovanje.
Danes dopoludne smo obiskali Vatikan; nikdo si ne more misliti, koliko umetnosti hrani ta velikanska palača v svojej pinakoteki, knjižnici in muzeji. Gledal sem in strmel spre-hajaje se po dvoranah, kajti za natančneje opazovanje bi bilo treba več tednov, za študi-
to trdi sama in tudi naši politikarji to naglasajo. Kaj pa Avstrija? Ali je'„nemška* tudi ona ? Nemčija in Avstrija mejita jedna ob drugo in jedna se okrepi z oslabljenjem druge. A to naj bi bila umna zveza! Povrhu Se napredek devetnajstega veka in izbujeno narodno vprašanje in narodov duh, ki jasno kaže Nemčiji in avstrij-skej politiki, da so tri četrti Avstrijcev ne-nemške narodnosti in da je mej njimi največ Slovanov. In vendar bi avstrijska politika morala biti nemška!
Sad te racijonelne politike se uže kaže v dosti jasnih podobah in se zove popolno izoliranje Avstrije, ne le od druži h držav, temuč v istini od Nemčije same. Kako poštenega za-vtznika ima Avstrija v Nemčiji, svedoči najbolje podunavsko vprašanje, ki je velikanskega pomena za nas, pa se vsled trmoglavosti Ru-munije odlaga od dne do dne. kar živo priča, da Nemčija podpira na tihem Romunijo. D.ilje, se imamo-li zahvaliti prijateljstvu Nemčije za famozno colno zvezo, ki uničuje našo indu-shijo in obubožuje cele dežele? Pa ne samo da nam vseskozi nasprotuje zvesta zaveznica Nemčija, odstranjuje nam povrhu simpatije ostalih velevlastij. Kako bode Rusija naša prijateljica, če vidi, da se protežira le Nein^tvo a prezira, kar je slovanskega, ni čist in veselje Nemčiji! Kaj si more misliti Francoska o nas, ki smo zaljubljeni v njeno najhujšo sovražnico, s. katero ima na dolgu velik račun? In zdaj smo pri konci.
Kaj sme Avstrija pričakovati od Italije, ki čaka le trenotka, da stegne svoje roke po irredentovskih provincijali? Kaj od Turčije onemogle in zapučene od vsega sveta, celo od dunajskih   obrezanih piscev,  odkar  ne more
I plačevati več simpatičnih člankov? Kaj od j Anglije, katera vedno skrbi  le   M  -voj lep?
Naj bolj žalosten dokai izoliranja in kritične situvucije avstrijske je pa naj nov j^a ruska politika. Mi smo uže prej nekaterimi tedni dokazovali, da si ruski car neče ve/a ti rok s podeljenjem ustave in da ruska politika gleda le na zunanje zadeve in to iz faznih uzrokov. Paš zdaj je to pomenljivo, ko je postal Ignacijev minister. Kaj se pravi to, vedo baje najbolje nafti liberalci, ki blede pred stvariteljem zadnje turške vojske, pred nare-kovalcem mirovnih pogojev  sv. Štefanskih.
V resnici, neka soparica, nekaj hudournih oblakov se zbira na severi i in uboga Avstrija je samn, tako sama in z;.puščena!
Kedo je kriv tega, nas poduči uže politika Cicerona, ki pravi: „Kedor le za ena stranko v državi skrbi, drugo pa zanem; rja ali celo preganja, fe kriv nesloge in upora*'. In kedo se je zanemarjali, kedo preganjan v Avstriji kot vse veke zvesti Slovan? Mi mislimo, da pokažemo s tem najlepše svoj avstrijski patriotizem, ako v državnem položaji, ka-koršen j;» denes, ob popolnem i/nliranjl Avstrije, opominjamo, naj se zunajne naše popečitetj-stvo vrne s potu, po katerem hodi. naj se uči iz zgodovinskih fakt, katerih si lehko nabere od sedemletne vojske do denalnjega dne, da nemflko-pruska politika in pa avstrijska ne more biti ena in ista, da ne moremo iskati mi zaščitja pri BOsedu, ki čaka komaj dne in ure. da odpre svoje žrelo po aaših provincijali. Avstrijski drŽava ima svoj obstanek V izhodu, oprta na slavji nski živelj, ali pa nikjer, ker po vseh  drugih   stran.-h   jo okle-
ranje bi pa ne zadostovala, mislim, leta in moči navadnega človeka. Opoludne smo šli na kupijo, ki je 117 metrov visoka. Kdor nij dosti trden v glavi, temu se začne malo vrteti, ko pride na vrhunec poslopja, ki se je delalo več stoletij in ki nema para na svetu. Od tod je kaj lep razgled po  vsem Rimu in okolici.
Zdaj snio uže vsi romarji tu; danes dopoludne so prišli zadnji. Veliko nas je in različno oblečenih; tu vidiš Bošnjaka s lesom zraven Bošnjakinje ozke. Bpodvezano rizo, tam frančiškana z brkami, drugod fino obleti nega meščana, duhovna v talarji ali sinki, tam moža v kranjskih irhastih hlačah poleg navadno opravljene Slovenke. „L' Italie" popisujoč včerajšnjo slavuost pri sv. Petru pravi, da so slovanski romarji vzbujali občno pozornost „avec leur costumes pittoresques."
Včerajšnji in današnji dan je za nas tu bivajoče Slovence jako vesel. Še včeraj zjutraj smo žalovali, kajti mislili smo, da bodemo mi Slovenci najslabše zastopani  in brez pro-
igramo, nekako peto kolo pri Hrvatih. In evo, ; proti našemu pričakovanju jih y včeraj in da-: neg toliko došlo, da nas je kacih sedemdeset« Zategadelj   bodemo   imeli   drevi v  hotelu de Rome posvetovanje, kaj in kako ceno ukreniti.
V Rimu, 2.julija, n. Inienitnejše  cerkve  sem   si dozdaj
J skoro vse ogledal; opisoval jih ne hodein, jednr* je lepša od druge. Poseben vtis je naredil na. me Pantheon posvečen nekdaj vsem bogovom
j a zdaj vsem mučenikom. Ta cerkev je ro-tunda ali bolj umevno rečeno velika kuplja z jednim samim oknom na vrhu in pred vhodom ima velik atrium. V starem mestu se vitli marsikateri še do zdaj dobro ohranjen slovolok kakor Titov, Konstantinov i. dr. Ohranjena premda samo na pol je tudi velikanska zgradba kolizej.
Najbolj so me pa zanimale katakombe, ki so jedno uro oddaljene od zdanjega mesta. Ko hodiš po  teh ozkih podzemeljskih rovih z
Upati je, da se bodo tudi drugi kraji mirno odstopili.
Celo Tuuezljo in meje Mftcrljl prepluli so valovi vstaje. Bu-Amema, voditelj vstaje, ki si je z zadnjimi zmagami pridobil ime, dela pridno in vnema duhove. Za naseljence nij varnosti. V Sfaksu je morala evropska kolonija bežati ni ladije in francoskemu konzulu so zlomili roko.
V Irskoj šo zmirom nij popolnega miru. Policiji, ki ima nalog izvršiti sila mnogo eksmisij, ustavljajo se prebivalci in pri takih prilikah pride do krvavih prizorov.
Za prihodnje volitve izdajeje pruski konservativci uže volilne oklice. Tu hočemo navesti le jeden stavek iz takega oklica: Nekaj vinarjev več za kruh, meso in sol se vam ne pozna toliko, pač pa, če vam davkar naje-denkrat deset mark za četrtletje ali še več odvzame ....   To bode zopet politično gibanje.
Najnovejša poročila iz Amerike glase se precej ugodno; izreka se nada, da bode Oar-fleld okreval. Napadnik njegov je baje priseljen Francoz imenom Guiteau, pravijo, da je duševno bolan; prav bi bilo, da bi se ta slednja vest tudi uresničila.
Dopisi.
Iz Ljubljane 30. junija. [Izv. dopis.] (Stenografična vest.) Prve dni t. m. izšla je v založbi J. Giontinija lična molitvena knjižica v stenografičnem pismu, katerej je naslov: „Stenografisches Gebetbuch ftir katho-lische Studirende" in katera obseza razen mnogovrstnih molitev in duhovnih pesnij v nemškem jeziku tudi pet s'ovensk'h pesnij v stenografičnem pismu in sicer: Pred stolom — Pred Bogom — Pred govorom — Po govoru — Cesarska pesen. To knjižico je stenogra-foval, kakor nam predgovor pove, tukajšnji učitelj stenografiji g. prof. Heinrich. Pred slovenskimi pesnimi, katere so od str. 135—144, je kratka opazka, ki nam pove, v čem se raz-loča slovenska stenografija od nemške. A ta opazka je jako skromna. Kakor je videti, je g. prof. Heinrich, ali kdor je uže stenografoval s'ovenske pesni, hotel držati se sistema Be-zenšekovega, kateri je, kakor je znano, Ga-belsbergerjev zistem preustrojil za vse jugoslovanske jezike: slovenski, hrvatski, srbski in zadnji čas tudi bolgarski. V tej opazki omeni g. II. črke, katere so v jugoslovanskej stenografiji drugačne nego v nemškej. A mej njimi omenja tudi skupino „nj", o katerej pravi, da je jednaka nemškej „ngu. A Bezenšek ima v svojej stenografiji nemški nng" za slov. „nm", a za slov. „nj" ima nemški zategnjen „n" ali „einH. Mej druzimi razločki pravi dalje g. H.,
da se začetna vokalizacija večkrat rabi in navede dva izgleda: zatemnjen „nu pravi pomeni v slovenskem „an" in „na", zatemnjen (ver-dichtet) z, „az" in BzaH, kar zopet nij res, kajti po Bezenšek u se „au v začetku vselej piše izvzemši jedino črko .1", kjer se „au v začetku s zatemnenjem označi, kakor v nemškem n. pr. alpe. V vseh družili slučajih se „aw v začetku vedno piše. Mej ziglami omenja dalje g. H. v opazki glagol „biti" t. j. „itu nad črto; a zraven pristavi „bil". Od kodi naj znači nitu nad črto „bilu? Kje je v „bil" „t" črka, katera je tu značivna? Bezenšek ima „itu nad črto za ziglo „biti" a „1" nad črto za „bil". — Tudi prosti „tu na črti ima B. za „to" a za „ta" ima „a" nad črto, kar je v tej opazki zopet drugačno.
To je par opazek iz .opazke k slovenskim pesnim."
Kar se tiče pesnij samih, je veliko ste-nografičnih nedoslednoBtij v njih, bodisi v zna-čenji samoglasnikov, bodisi v skupinah in sestavah soglasnikov. Tako n. pr. ne vem, zakaj se nij držal stenograf Bezenšeka pri značenju črke „a" ? Nadejam se, da mi bo stenograf priznal, da je v slovanskej stenografiji veliko bolj pripravno, da se pred „au stoječi »oglasnik zatemni, nego za njim stoječi, kakor v nemškem. To pa radi tega, ker ima slovan-ščina mnogo besedi j, ki se končujejo na „au, v katerih slučajih bi se po nemškej stenografiji „au kot na konci besedi stoječ vedno moral pisati. Nasprotno pa ima malo besedij, ki se začenjajo z „a".
Pri črki „uK je tudi stenograf zelo nedosleden. Jedenkrat stavi pred „u" stoječo črko na pol pod črto, drugokrat za njo stoječo.
Za slovenski „f" ima Bezenšek nemški „vu, zpto pa piše „tu na črti in pod črto, kar je v slovanščini jako priležno, kajti koliko besedi ima slovanščina, v katerih se nahaja po več rt"-jev! Kako te pisati le z nemškim „t" nad črto? Nasprotno pa črke „fw slovanski jeziki prav za prav nij maj o in se nahaja le v tujkah. V omenjene j knjižici pa rabi stenograf „f" in „t" prav kakor v nemškem, kar za slovansko stenografijo gotovo nij priležno.
To je le nekoliko glavnih napak, ki se nahajajo v stenogramu imenovane molitvene knjižice. A omeniti bi jih mogel še precej več.
In slednjič zakaj vse to besedovanje, zna me kdo vprašati ? Se li moram jaz Bezenšeka držati v stenografiji, zna me vprašati omenjeni g, stenograf?  V odgovor bi jaz rekel: „da"!
pajo neodkrito, sočni mogočni sosedje se svojo ekspanzivno politiko.
„Kedor se ustavlja vsakej spremembi v politiki zato, ker bi bilo to kaj nepričakovanega, bode lehko prisiljen ukreniti kaj nepričakovanega, kar niti dobro ne bode", pravi Can-ning v svojih političnih govorih in mi si upamo opominjati še en pot, da so te imenitne besede govorjene kakor nalašč sedanjemu avstrijskemu položaju.
Ko bi bili mi Slovenci „panslavisti, ruski hlapci", kakor nas zovejo slepi naši sovražniki, ne govorili bi tako, veselili bi se celo časa, ko spozna naša vlada svoje pogreške, kadar bi bilo žalibože prepozno.
Nam Slovanom se ne more skoraj sla-beje goditi kakor se nam je in se nam deloma še dan denes godi, a toliko zaupanja imamo v lastno in slovanskih bratov moč in pravi liberalizem sosednih držav, da poginili ne bodemo več. Vendar na srce Avstrije smo vezani uže stoletja, zanjo smo prelili toliko krvi in z veseljem jo bodemo še, ako le ona spozna in spoznati hoče, da smo le mi njeni prijatelji — in da jo bodemo branili le mi in delili njeno osodo, kader pride tist — dan, ko bodo sneli njeni nemški zavezniki krinko raz obraza. Onda ostanemo le mi pri njej, mi zaničevani, teptani Slovani! L—s.
Politični razgled.
\o< rttiftf«- dežele.
V L j u b I j an i 5. juhja.
O p ras k lli izgredih raznesli so ustavo -verni listi mnogo lažij mej svet in razburili z njimi duhove. Zdaj, mislijo si ustavoverci, nametali smo dosta peska ljudem v oči, zdaj začnimo vporab'jati to priliko, da nam donese kaj sadu. Vse „kar leze ino grede" izmej ustavovernih poslancev, poklicano je bilo v BeČi vkup, da kujejo orožje, s katerim mislijo ubiti zdanje ministerstvo. Včeraj zbralo se je v Beči okolo sedemdeset poslancev, da se pomenijo, katere korake morajo storiti zaradi ^preganjanja Nemcev" v Pragi. Toda zmotili se bodo ti gospodje, ker bode preiskavanje sodnijska pokazala, da praški neredi nijso v nikakej zvezi s politiko.
Odbor, ki se je volil v hrvatskem saboru, da razpravlja o reskih peticijah, je dokončal svoje delo; izrekel je željo: vlada naj stori potrebni; korake, da se ohrani varnost osob in lastnine v Reki.
Vllllllj«' driiiic.
Grsko-turško vprašanje rešuje se še dosta hitro. Čete kralja Georgija zasele so uže Punto ; turška vlada se obnaša precej lojalno.
raznimi ovinki in oddelki, spominjaš se vsega, kar si kedaj slišal in čital o gorečnosti in proganjaj i prvih kristijanov, in navdajajo te oni občutki, ki jih je imel kardinal \Visemau, ko je pisal tudi Slovencem znano, ginljivo povest „Fabijola".
Včeraj  popoludne  smo  se Jugoslovanje skupno posvetovali. Volil se je odbor, ki ima skrbeti za red in drugo potrebno.   Izmej Slovencev je voljen kn. škof. kaplan  g. Koblar. Potem se je debatiralo o adresi in sicer precej živahno.  Hrvatje žele, da bi tudi mi Slovenci  podpisali  njihovo adreso; utemeljevali so svojo željo zlasti s tem, da se vsi slovanski romarji dele v tri grupe : Poljaki, Čehi in Jugoslovanje in da bi ne bilo lepo, ko bi se v tako važnem momentu Slovenci od njih ločili. Mi Slovenci bi jim bili gotovo precej pritrdili,  ko  bi  njih  adresa  ne bila specijalno hrvatska,  ko  bi se v njej   govorilo v imenu Jugoslovanov cli v imenu Hrvatov in Slovencev, a zastonj iščeš v njej  imena: slovenski
narod, pač pa čitaš hrvatski narod, hrvatsko svečenstvo i. t. d.
Za pridruženje Slovenca k tej adresi je govoril tudi kanonik dr. Rački ra/jasnjujoč, da se v prvem delu govori sploh o Jugoslo-nih, v drugem delu pa le o Hrvatih, ker se je samo pri njih Še ohranila rimsko slovanska liturgija.
Ob štirih smo imeli Slovenci avdijenco pri biskupu Strossmavru. Rekel je vladika, da ga jako veseli, ka se nas je toliko tu zbralo, da nam bode v vsakej zadevi, kolikor moč, rad pomagal in da nam hoče vračati ljubav z ljubavjo, spoštovanje s spoštovanjem. Obljubil je gospodu dekanu Kožuhu, da, če bodemo mi podpisali lastno adreso, hoče za jedno s hrvatsko predložiti jo sv. Očetu. Slovencev smo zdaj zategadelj malo v zadregi. Če podpišemo hrvatsko adreso smo po polnem ignorirani, če pa svojo oddamo, potem se nam bode, ako-pram ne po pravici, očitalo, da smo secesi-jonisti, — da kalimo slogo. Na pot nam hodi
pa tudi oblika naše adrese; drugi imajo jako krasno osnovane, naša je pa tako priprosta, da ne pristuje za tako slavnost. Tedaj smo v škripci in ne vem, kako bodemo določili.
Včeraj popoludne je bila skupna spoved in danes zjutraj skupno obhajilo pri sv. Petru. Jako veličastno je to bilo! Prvič smo bili zdaj vsi Slovanje zbrani na svetem kraji, pri mizi Gospodovej in nij mi znano, da bi se kdo ne bil udeleževal tega opravila. Peli so mej mašo zdaj Poljaki zdaj Čehi zdaj Hrvatje.   Tu na grobu sv. Petra smo vsi molili, da bi se kmalu naši bratje, ki so dozdaj ločeni, zbrali okolo sv. Očeta, da bi bila jedna čreda in jeden pastir. To željo, to upanje izraža tudi današnja „La Voce", pišoč: „Gli Slavi, nostri fratelli, che ora atteransi aH' Urna dei ss. Apostoli Pietro. e Paolo, non sono che i precursori del sospirato avvenimento".
Kakor slišim, nas je vseh slovanskih romarjev kacih 1200 in v tem številu Slovencev 84. Izmej odličnjakov sem dozdaj spoznal ra-
Kajti BezenŠekova stenografija, katero je priredil za vse jugoslovanske jezike, je — reči smemo — jako dobra, da pa nij popolna, to ve vsak stenograf in to priznava g. Bezenšek sam. A pomisliti treba, da je to delo prvo na Jugoslovanskem v tej stroki, in je li mar nemška stenografija v par letih dospela do te popolnosti ? Tudi jugoslovanska se bode zboljšala in dopolnila, kadar se bode začela rabiti v javnem življenji. Največ vrednosti pa daje Be-zenšekovej stenografiji to, da veže vse Jugoslovane, da smo vsi, Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari vsaj v tem oziru jedini. Druga prednost pa jej je ta, da je osnovaua na češko-slovanskej podlagi, tedaj nas veže tudi se severnimi Slovani. Vsacemu slovenskemu stenografu je namreč znano, da je gospod Bezenšek skozi več mesecev slušal stenografijo na vseučilišči v Pragi in po tem uku priredil jugo-slovunsko stenografijo na češkej podlagi. Ti prednosti ima tedaj Bezenšekov sostav, zatorej bi se ga moral vsak jugoslovanski stenograf vestno držati. In kam pridemo slednjič z ved-nim novotarjenjem ? Zidajmo tedaj na tem, kar uže imamo, dalje in ne podirajmo uže obstoječega, sicer ne pridemo nikamor.       J. Š.
Domače stvari.
— (Praznik sv. Cirila in Metoda) se je včeraj po vseh ljubljanskih cerkvah slovesno obhajal in je bilo povsodi mnogo pobožnega ljudstva. V stolnej cerkvi je pel č. g. prost Zupan z veliko azistencijo pon tifikalno mašo, na konci pa zahvalno pesem. Cerkev je bila lepo razvitljena in okinčana.
— („Črešnjev" semenj) zadnji ponedeljek je bil srednje obiskan, pa tudi čre-šer.j nij bilo toliko ko druga leta. Goveje živine se je prignalo kakih 400 glav. Cene so bile visoke. Par volov lepih se je plačevalo po 300 gld. in više. Kupčija je bila posebno mej kmeti živahna. Tuji kupci iz Trsta, Pulja in Gorice nakupili so kakih 130 goved. Konj je bilo nad 400 in so jih kupci s Koroškega mnogno nakupili. — V obče pa je bilo ljudstva malo, ker imajo kmetje zdaj na polji dosti opravila.
— (Godba) komunalnega gledališča iz Trsta igra danes zvečer v čitalničnej restavraciji. Vstopnina je 15 kr.
— (Meteor,) o katerem so kakor „S1. Nar." pot očali še mnogi časniki, da ga je bilo videti na večer 23. m. m., opazovali so tudi v Istri, in v tržaškej okolici gre neki govorica, da je ta meteor na tla pal blizu Boljunca pri Dolini. Neki
zun biskupa Strossmavra in dr. Račkega nadškofa Sembratoviča, škofa Busoniča, Vuičiča, poslanca Vitezica in dr.
Pri kardinalu Borromeo je bil koncert sinoči in bode zopet drevi. Dnevni red za prihodnje dui je naslednji. Jutri v nedeljo ob osmih zjutraj: Velika maša po grški-slovanskein obredu in ruska pridiga v cerkvi sv. Klementa; popoludne ob šestih ravno tam poljska pridiga in večernice. V ponedeljek ob osmih velika maša po bolgarskem obredu in slovenska pridiga; popoludne češka pridiga in večernice. V torek velika maša po latinskem obredu in hrvatska pridiga; opoludne avdijenca pri sv. Očetu; ob petih popoludne italijanska pridiga, večernice, potem bode pel jeden kardinalov „Te Deum" in dal blagoslov s presv. Rešnjim Telesom. V sredo velika maša po rimski-slo-vanskem obredu; pel jo bode biskup Stross-mayr s pripomočjo slovanskega kapitola pri sv. Jeronimu.
voznik, ki je bil ravno na cesti, se je jako ustrašil ognjene kepe" in trdi, da je izginila v nje-govej bližini za nekim vrhom proti jugu. Drugi pa so pripovedavali, da je meteor šumeče pal na neko drevo pri Bolj unci in ga mahoma upepeld. Prijatelj našega lista nam je naznanil, da mu je obljubljeno zanesljivo poročilo, koliko je resnice v tem.
— (Ž ivi no zdrav nikom.) Za Kranjsko na novo ustanovljene tri službe ces. okrajnih živinozdravnikov v Črnomlji, Krškem in Kranji s plačo jednajstega čina so zdaj razpisane. Prošnje s potrebnimi dokazili je vložiti do 20. avgusta t. 1. pri c. kr. deželnem predsedstvu v Ljubljani.
— (Duhovenske spremembe v ljubljanskej škofiji.) G.Valentin Ber-gant kaplan v Šmartnem pri Litiji, je postal župnik v Brusnicah. Gospoda Simon Voj voda, župnik v Nemškej loki in Josip Bel ar, župnik v Hoteršici gresta v stalni pokoj. Razpisane so fare: Rudnik in Nemška loka 25., Hoteršica pa 26. junija.
— (Iz Toplic.) Po zadnjih izkazih je Slatino letos uže pohodilo 496, Laško pa 70 osob.
— (Čitalnica v Gornjem gradu) priredi v 17. dan t. m. tombolo in ples. Društveni odbor vabi k obilnej udeležbi.
— („Slovensko literarno društvo na Dunaj i") ima jutri svoje 17 redno zborovanje s tem le sporedom: 1. Prečita se zapisnik. 2. a) „0 ledenej jami" Čita g. A. Trstenjak, b) „Moj brat!" — podoba čita g. D. Maj ar on. 3. Slučajnosti. Lokal: Kaisers Restauration zur heilg. Dreifaltigkeit (III. Ungargasse 27.) Začetek ob 8. uri zvečer. V to zborovanje uljudno vabi ude in prijatelje društvu odbor.
— (G. Vesteneckova kazinska afera) je obrnila nase pozornost tudi oddaljenih slovanskih novin. Mej drugimi nam je prišla v roke te dni Ivovska „Gazeta Na-rodovva" od 22. m. m., katera ima splošno po ročilo o sodnej obravnavi in prevod znamenitega „diskurza" mej g. Vesteneckom in g. Lapajnetom v kazinskej kavarni.
— (Mariborska „ S ti d st e i r iseh e Post",) na katero smo uže parkrat opozorili zadnji čas, se je tako priljubila na Spodnjem Štirskem, da se izreka želja, naj bi izhajala vsaj po trikrat na teden. Dozdaj namreč izhaja ta vse hvale vredni, v mnogem obziru zanimljivi in c^lo ilustrirani list le vsak vto-rek in vsako soboto. Gradivo mu je pa uže zdaj jako mnogovrstno. Z vseh krajev Spodnje Štirske ima dopise in kratka naznanila, razen tega pa tudi redna poročila s Kranjskega in izvrstne članke. Zato toplo priporočamo ta list tistim našim ljudem, ki radi bero kak po* šten nemšk časnik. Naročnina znaša 60 kr. na mesec, 1 gld. 70 kr. za četrt leta.
— (Jugoslovanski Stenograf.) j V jeduej od poslednjih številk našega lista go* vorili smo za ta list, in priporočali smo ga živo našej inteligenciji posebno mlajšej, da bi ga marljivo podpirala ter mu tako daljno življenje osigurala. Te dni dobili smo iz Sofije vest, da je listu daljni obstanek popolno uže osiguran, kajti bolgarsko ministerstvo nauka mu je dalo kot strokovnemu, dobro ure-dovanem listu znatno letno podporo. Za to bo „Jugoslov. Stenograf" od septembra naprej izhajal v večnem obsegu in z bogatejšim ter raznovrstnim sodržajem vsak mesec. Vstopil bo krepko iz nova na poprišče in bo zastopal z novimi duševnimi in materijalnimi močmi
iivo svojo stvar, a tudi jugoslavjansko idejo po mogočnosti. Hazven strokovnih Mankov o bolgarskej, hrvatsko-srbskej in slo-venskej stenografiji bode donašal tudi literarne vesti iz vseh navedenih pokrajin. Služil bode torej kot glasilo strokovno in literarno za mejsebojno izpoznavanje jugoslavjanskih plemen. Zaradi tega bo imel zanimivih rečij tudi za nestenografe. Zadača listov je torej v dvojnem oziru važna: v strokovnem, ker skuša stari sovražnik bratske sloge sejati ljuljko razdora tudi na polju stenografije mej južne Slavjane, — čemur se treba energično v bran postaviti; drugo, ker so nastopili časi, ko nam treba mejsobojnega poznavanja južnih Slavjanov v vsakem obziru bolj kot nekdaj. — Cena listu je jako nizka: za vse leto 2 gold. za pol leta 1 gold. A dijakom, ako se jih naroči več skupaj, dava se samo za 1 goldinar 50 novč. na celo leto. Mislimo torej, da tako po ceni vsakomesečnega lista, posebno strokovnega, nij najti; » to se imamo mnogo zahvaliti tudi materijalnej podpori bolgarske vlade, katera bi se svojim cenjenjem znano-stij in umetnostij mogla služiti za vzgled mnogim drugim „evropskim" vladam. — Naročnina se lehko pošilja v avstrijskih bankovcih v novčanih ali priporočenih pismih g. A. Bezen-šeku v Sof ij o.
Razne vesti.
* (Šolstvo na Ogrskem.) Leta 1879. je bilo na Ogrskem in Erdeljskem 2,114.864 otrok, ki bi morali hoditi v šolo. Hodilo jih je pa v resnici 1,644.803, t. j. 78%. Od teh šolo obiskujočih otrok je po narodnosti 794*915 Magjarov, 37.7.007 Slovanov (in sicer 263.624 Slovakov, 45.591 Rusinov. 36.716 Srbov, 27.076 Hrvatov), 271.513 Nemcev in 205.374 Romunov. Ljudskih šol je bilo \ 5.710: magjarskih 7.17 U, slovanskih  2.034 (in  sicer slovaških
I. 887, rusinskih 471, srbskih 200, hrvatskih 160), nemških 953 in rumunskih 2.874, Koliko je slovenskih šol iti šolarjev na Ogrskem, o tem nikjer nij poročila.
* (Sladoledom se otrovali.) V nekej slaščičarni v Peštu ostrupilo se je dvanajst osob s sladoledom. Vendar hitra pomoč zdravnikova jih je rešila. Policija je dotični lokal takoj zaprla in zdravniki so konstatirali, da je bil sladoled narejen iz gnjiloga ovni-j a (sadja) in da se je primešala strupena barva, in to zato, da bi se dala sladoledu bolj živa boja.
* (Naj star eja pisana biblija) nahaja se zdaj v mesteci Nablus (Samarija) v Palestini. Pisana je na pergament in napisal jo je velikega svečenika Aarona sin. Na konci sv. pisma stoji opazka: ,,Jaz, Pinchas, sin velikega duhovnika Aarona, napisal sem to sveto knjigo." — Samaritani eujavajo z veliko skrb-ljivostjo to knjigo in ne prodade jo za no-bedno, še tako veliko svoto.
* (Ognjenik Aetna) je zopet nemiren. Iz Sicilije se poroča, da so se na za-padnej strani ognjenika pokazali vznemirjajoči znaki. Več dni uže se kadi iz njega in iz sebe meče blato ki teče v podnožje. Lava poplavila je uže precej okolice Palemija in naredila cela jezera okolo mesta. Prebivalstvo je v velikem strahu boječ se večje nevarnosti.
* (Koliko se piva popije.) Francoski pivarji imeli so pred kratkim kongres in tu so se sestavile naslednje statistične date: Evropa šteje zdaj 40.000 pivovarov, ki izdelajo na leto 102 milijona hektolitrov piva ; od teh 102 milijonov pripade 35,682.591 hektolitrov Velikej   Britanci,   14,4H0.909 Prusiji,
II, 852.591 Franciji, 1,200.000 Rusiji. Istinito, visoke številke so to!
Poslano.
Na zborovanji „S1 ovenije" v 2. dan julija t. 1. predlagala se je v podpisanih imeni ta le resolucija:
,,Akad. društvo „Slovenija na Dunaji" perhore-scira dopis z Dunaja v .^Slovenskem Narodu" 5t 142 letnik XIV,  kakor obsojujo vse  dopis«-,  ki kalijo
slogo mej „Slovenijo" in pa „slovenskim 1 i* t«-ran. i iu društvom na Dunaj i".
Ta predlog je brez debate — pr o pal! Podpisanim se pa zdi potrebno, da se ognemo vsemu sumnjičenju, povedati javno, da z denasnjim dnem prenehamo biti udje „Slovenije*' za toliko časa, kar dolgo imajo vladati v „Sloveniji" taka načela in take — težnje!
Na Dunaj i, v 3. dan julija 1881. Danilo MajarOn, Josip Škoflč, Ivan Lončar,               Franjo Mayr, Anton Mikua             Ivan Kavčnlk, _Kari StrekelJ,
PONlisltO.
Ker ao g. Jožeta Petelina, župana v Preserji, po časnikih prijemati začeli, mislijo mnogi ljudje, da to mene zadene, ker se tudi jaz Petelin pišem in ker sem bil prej 30 let župan v Preserji. Ker na svojem
Eoštenem imenu nečem nobenega madeža, zato naj ode vsem povedano, da zdaj nijsem več župan in da mi je Andrej ime, ne pa Jože, da se sedanjim županom Jožetoiu Petelinom nijsem nič v rodu, torej jaz nijsem prizadet.
V Kamniku, preserske fare, dnč 4. julija 1881 -A.iKlr"««) r*«r-tel in, (395) po domače Erjavce k, posestnik.
Hiša št 25 v ImM
z vrtom in hlevom, ki ima v pritličji sobo s kuhinjo, shrambo in dvema kletmi,  v prvem nadstropji pa 3 sobe, se takoj produ. — Natančneje pove opravni Štvo „Slovenskega Naroda". (394—1)
Dunajska borza 5. julija
(Izvirno tetegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   77 gld.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   78 „
Zlat* renta.........93 ,
1860 drž. posojilo.....132 „
Akcije narodne banke.....                   840 r
Kreditne akcije.......                            354 ,
London..........116 „
Srebro..........— „
Napol...........9 B
C. kr. cekini........6 „
Državna maike.......57 „
45
60 85 75
80 90
267. 50
kr.
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, Ščipanje po trebuhu, zaslinjenjo, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosi in vročino, če se zavživajo po '/, žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Svobod« v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—16)
Podpisano glavno opravilstvo si jemlje čast ♦
zdaj o žetvi p. n. gospode kmetovalce uljudno T
opozoriti, da prevzema poleg zavarovanj pobi- X
Štev, mobilij vsake vrste, zalog, živino itd. tudi ♦
zavarovanje pridelkov f
J ii Ji- |>ol j i in   Lia*i.vnilf ili J
J  proti nožarnej KktMli pod  kolikor možno J
Jugodnimi  pogoji.  Dotična pojasnila se rado- *
voljno dajejo v pisarni  glavnega opravilstva, ♦
X  kakor tudi pri podopravilstvib in tu se spre- ^
+ jemajo tudi zavarovalne ponudbe. +
X Glavno opravilstvo X
l ogrsko -fraic. zavarovalnega iroštva f
+ t7* l_0"\a.t>ljetni +-
♦ pri (369—1) ♦ X        TIIUIIi iii liKKKKP, t
♦ glavni trg it. 10. ♦
5
..Dunajsko zavarovalno društvo" na Dunaji.
Dunajsko zavarovalno draitvo" poklicalo je v življenje „Prvo ogersko vzsjcmno-zavarovatno društvo", ki je sedaj sklemlo svoje operacije v (Jizlajtaniji popolnem opustiti, s popolno vplačanim akcijskim kapitalom štirih milijonov goldinarjev av. velj. in specijalno ter premijno rezervo 600.000 goldinarjev av. velj., torej z jamčevalnim fondom
goldinarjev 4,500.000 av. velj.,
in to društvo začno 1. Julija 1.1. svoje delovanje.
,,Dunajsko zavarovalno društvo" sprejema zavarovalnino:
a) proti škodi pri požaru, ki jo je pouzročil blisk, eksplozija ali kaj druzega;
b) proti škodi pri toči;
c) proti nevarnostim pri transportu blaga po vodi in po suhem.
.Dunajsko zavarovalno društvo" zavaruje dalje
^p-alis prvo leto
za 6 let, bivališča in gospodarska poslopja; začne se torej vplačevanje premij pri takih zavarovanjih stoprv v drugem letu, v 5letne obroke razdeljeno.
Pouzročena škoda vsake vrste se takoj zabeleži in plača se tudi koj.
Pojasnila se radovoljno dajejo. — Programi se pošiljajo gratis in zavarovalne ponudbo se
sprejemajo
pri dosedanjem gospodu agentu „1. ogrskega zavarovalnega društva", kakor tudi pri novih zastopnikih Dunajskega zavarovalnega društva".
Opravilni s6vet: D. grof Franc Sickingen-Hohenburg, predsednik; Pavel pl. Schdller, podpredsednik; Julij Darier-Key, Kihard vitez pl. Doizauer, Mihael Dumba, Moric Faber, Miroslav pl. llarkanvi, Josip Numvirth, Alojzij Oliva, Friderik Suoss.
Predsedstvo: Henrik pl. Levay, Viljem Ormody, dr. Avgust Weber, Miroslav Benesch, glavni ravnatelj, Miroslav Frank, ravnatelj.
Revizijski odbor: Moric L. vitez pl. Borkenau, Herman Fleseh, Lavrencij Gstettner.
Glavno opraviteljstvo v Gradci: Oh, IvlICOHI,
(392) Herrngasse lO.
Umrli no v YJiiR»l1*in i:
30. junija: Fran Bransberger, 58 let, vodja hlaponu, Dunajska cesta št. 15. V de/.elnej bolnici:
26. junija: Jožefa Kovane, dekla, 21 let za jetiko.— Marija Jenko, gostija, 69 let, za krvi udorom. — .Jurij Karu, dninar, 24 let, za jetiko.
27. junija: Marija Pokosee, dninarjeva žena, 32 let, za jetiko.
28 "junija: Uršula Žagar, gostija, 76 let, za marazmom. — Jera Konjar, gostija, 48 let, — Janez Velepič, dninar, 32 let, za jetiko.
1. julija: Marija Kavčič, črevljarjeva žena, 41 let, za srčno napako.
Bergerjevo medicinično rojilo is smole (Theerseife),
priporočeno po medic, strokovnjakih^ rabi st! v največ evropskih državah sč sijajnim tipehom /.opor
izpuščaje na životu vsake vrste,
osobito zoper hraste, kroničen in hiskinasti lišaj, nalezljive hraste, zoper pihljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rilec nos, ozohljino, potenje nog. — Bernerjevo iiijilo \t. Ninole ima !<>",, koncentr. Ninole i* lena ter se Btvarno od vsega druzega mjila iz smole, ki si! v trgovini nahaja, razlikuje. — Da se prekanjen ju i«o«ne« zahteve naj se odločno Bt»r-goi-jevo uijilo i/. Ninole ter naj hc pazi na znano varstveno marko. Kot milejše m;ilo <»«1 »mole za odstranjenje vseh
aeeiMiostiJ na poli i
zoper izpuščaje na glavi  in koži otrok in  kot neprosežno kosinetično ■ nj i »o zu umivanje in kopanj« pri VKukdanjej rabi služi
Bergerjevo glicerin-mjilo od smole
imejoče 35%, glicerina ter fino diši.
Jeden komad velja 35 kr. z brošur co vred. — Glavno zalogo ima lekar ti. Si K 1,1, v OrtVI.
V zalogi v vseli lekarnah cele države.   C.lavne »aloge pa imajo: V Ljubljani pri gg. lekarjih J. Svoboda, G. Piecoli, W. Mayer in J. pl. Trn k o cz y. V Koeevj' J. K ran ne. V Krškem J. Ii o m e-ker.  V Idriji J. VVarto.   V' Kvanti  K. Savni k.   V Litij! J o s. Bene S. V Novem mesta D. RizzoTi. V ltttdovljiei A. Kob le k.
V Vipavi A Konec n y. (22—12)
JAKOB FL1GL,
klepdr (špengrla,r) *r Tjj-^ToljstrLi, Stari trg- št. 2S,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo vsega v njegovo rokodelstvo spadajočega posodja in druzega jednacega blaga. Prevzema in izvršuje po najnižjej ceni tudi stavbena dela, bodi si v mestu ali na deželi. Popravlja in barva cerkvene zvonike ter prevzema tudi napravo po polnoina novih zvonikov. Vse to izvršuje v občno zadovoljstvo slavnega občinstva in po najnižjej cent. — Tudi se dobivaju pri njem uže izdelane
4
ledenice (Eiskasten)
po najnižjej ceni.
(385 - 2)
► ► ►
► ► ►
3m*KKK*K**KKKKKKKKK*Ktt*K
*        Naj so čita!
4£ Prvi  in   svetovno slavni ameriški  tvorniearji   strojev,  to je,
fff Tla.« Hcwe, Siiiger, zatem W2ieeler dc Wilson jfc so mi uže več let sem prepustili svojo zastopstvo za vso Kranjsko, zato se ti stroji tukaj dobivajo Batno pri meni pravi in nepokvarjeni po izredno znižanih tvorniškio cenah.
Kdor tedaj namerava kupiti soliden, trden in trajen šivalen stroj, naj He obrne do moje firme, ki uže več nego 10 let obstoji D8 tem' mestu, ter naj ne kupuje ponarejenih strojev, ki se morajo Emirom samo popravljati ter nijso za ruho.
Kakšen velikansk razloček je mej pravim strojem in ponarejenim, ki je lep samo za oko. o tem donos skoraj ne treba več govoriti.
Ponarejene stroje,
ki so po drugod vsiljujejo iu ponujajo  po čuda  visokih cenah, ker nema jo pravih, oskrbljujem na zahtev anje tudi jaz in sieer:
1 HOWE A.....40 gld. j 1 SINGER, A.   ...   40 gld.
1 HOWE C.....45   „   I 1 SINGER Medium    .   45 „
1 SIN GER št. IV., takozvan Titania   .   .   66 gld. itd. itd.
■far T^TO?
Se spoštovanjem
(359—3)
fr v LjubljaHi, na mestnem trgn št. 1(58. ^
1/:U!<
M-iks... A r ir- i
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne'
74