C. C6rr. con la Pbsta
IZHAJA VSAK ČETRTEK
NaroCnlna:		Letno	poletno	četrtletne
ITALIJA		... Lir	10 40	5-20	260
INOZEMSTVO		• ... *	18-20	910	4-60
Uredniitvo in apravuištvo : Trst, Via Maioliea 10-18, Telefon 1690. Uradne ure za stranke ob pondeljklh in petkih od 10—1*2. Oglasi : Za vsak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm : finančni oglasi l L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 6o cent. — Plača se vnaprej. — Posamezni izvod 80 cent.
Trst, I. maja 1924. — Leto V. - Štev. 204.
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
JPredstraža vsega proletariata kliče svoje pristaše k neumornemu delovanju za njih usposobljene k na daljnim borbam.
'Vsak naj bo torej na svojem mestu, vsak naj postane voditelj nepreglednih množic izkoriščanih delavcev in kmetov.
Naj živi Prvi maj, dan borbe vseh zatiranih!
Nal se vsi izkoriščani oborožilo s trdno volio9 da ho{eio» da moralo zmagati! Naj se povsod razlega gromoviti klic: 99Živila enotna fronta vseh trpinov*'!
Prvi maj
Ali poznate Spartakovo zgodbo? Sužnja so ga pripeljali Rimljani z Grškega in ker je bil zdrav in silen, so ga izvežbali za gladiatorja. Boril se jie z drugimi sužnji, svobodnim v zabavo. To niso bile nedolžne igre. Kdor je izgubil, je dal življenje, zakaj kri gladiatorjev je imorala škropiti pojedine njihovih gospodarjev.
Sužnju Spartaku pa se je rodila težka misel v možganih, zaželel je svobode, zaželel je stresti okove suženjstva s telesa, uprl se; je. Uprl se je z dvesto bojevniki in hotel kot prost mož domov, v zemljo, kjier je bil rojen svoboden.
In glej čudo! Iz dveh sto jih je zrastlo tisoč, stotisoč, od vseh strani so kipeli na dan, vsi sužnji so vstali in jih je bilo več, veliko več kot gospodarjev.
Šli so proti severu, a niso došli, kjer bi bili svobodni. Vrnili so se na jug in niso zapazili nevarnosti. Niso bili dosegli polne svobode, okrog njih se 'je zapiral železen obroč. Njihovi prejšnji gospodarji so navalili nanje, prišla je noč. Pettisoč jih je bilo pribitih na križe>, ki so stali ob cesti iz Rima v Apulijo. Spartak je h sreči že prej, v velikem ^.poslednjem bojni našel svojo smrt.
*	* *
Srednji vek se je nagnil h koncu. Ljudem ni bilo dobro, le plemstvo je živelo brezskrbno.
Želo je na polju, ki ga je v potu svojega obraza obdelal trpin. Dokler se ni trpin zavedal, da je pod stopalom, ni bil suženj. Ali... zemlja je ' pričela nekje goneti, veliki ognji so odsevali na nebu, pošastna znamenja so govorila z vetrovi in klicala kri. Prišle so vstaje in so stresale Evropo od enega morja do druzega. Dolga leta ni bilo več pokoja. Komaj je plamen ponehal tu, se je tam spet vrgel izpod pepela in obsvetljeval vasi in mesta in dežele.
Takrat je umrlo nasilne smrti stoin-stotisoč kmetov in ž njimi je sklonil kronano glavo tudi Gubec Matija. Prišli so in so šli in ni bilo več sledov za njimi_____
•vendarle po vsej zemlji, kjter je zaveden proletariat, je to dokaz, da je tudi moč delovnega ljudstva ogromno na-rastla tekomj zadnjih desetletij in da vedno strašneje udarja ob nasilniško trdnjavo kapitalističnega reda, z blatom in krvjo pokritega. Spartak se je dvignil iz groba in za njim gre nepregledna vrsta sužnjev, padlih pod mečem divjih in krutih.
Usodno je, povodenj sužnjev narašča.	*	*	*
Prvi maj praznujemo, toda mi —■ s kolenom reakcije na prsih. Naš dan, plačan z velikimi žrtvami, hočejo vreči v temo pozabljenja in ne vedo, da to ni več mogoče. (Jei bi hoteli ta dan res uničiti, bi morali zadeti same sebe, bi morali najprej podreti pošastno stavbo kapitalističnega izkoriščanja. To je edino orožje, ki bi izda-
lo	proti dnevu poveličanja pravic dela. Dokler pa bo moralo težiti delovno ljudstvo k osvobojenju izpod jarma, bo tudi viden njegov prapor, ki ga dviga s praznovanjem prvega maja.
Marsikje ne bo mogoče delavcu proslaviti dneva svojih zahtev, ker bi ga brez usmiljenja vrgli na cesto. Radi tega ne bo prvi maj brez slaviteljev. Na mesta delavcev stopajo kmetje, ki so pri nas svobodnejši od delavcev. Naš dan ne izgine, ker ga vedno večji krogi priznavajo za svojega.
Prvi maj praznujemo s kolenom reakcije na prsih, a smo živi in vemo, da bomo vstali.
vanju pri ktlerem se fe izreklo TO odstotkov za republiko, se novi. vlastodrž-ci no čutijo varne.- Bil je izdan zakon za zaščito republike, ki določa težke kazni za tiskovne prestopke. Prepove-
dano je celo razpravljati o zadnjih vo litvah. Te mere so podvzete tudi in še posebno v to, da se potom njih pritiska na proletariat, ki je toliko pretrpel radi imperialističnih konfliktov.
Vojna ognjišča
••••
Dvatisoč let se je preokrenilo v zgodovini in Spartak se je dvignil iz groba. Ž njim so vstali njegovi sužnji, križani na rimski cesti, in za njimi so se uvrstili možje kmečkih puntov, z meči posekani, po drevju povešeni in pognani v valove rek.
Vstal jie Gubec in visoko dvignil glavo, glavo z znamenjem razbeljenega obroča. Vstal je in pogledal od vzhoda do zahoda in ugasli obraz mu je oživel.
Niso bili šli v večno temo on in dru-govi. Samo legli so, da se oddahnejo po borbi, pa da zopet pridejo kot silni vodniki, kadar zemljo prepoji njih krib
Niso utonili v Smrt. Samo oči so zaprli in zdaj sije iz teh oči velika luč žrtve za tlačene in trudne,, za bedne in bolne vseh zemelj, vseh narodov.	#	! I ! |
Padli so, a glej, zdaj stopajo nepremagljivi po širpki cesti sveta in krvni-' ki se umikajo pred njimi. Njih moč je kakor moč viharja. Pokosili so jih bili, da bodo še večji jn pokončali so jih, da ne izginejo več. Mrtvi vstajajo, vsi mrtvi, ki niso umrli naravne smrti, ki so nasilno umrli zaradi pravice.
★ * *
V	temi je pomen prvega majnika. Prvi maj je praznik vseh, ki so kjerkoli in kadarkoli vstali proti tlačiteljem, proti krivičnikom,proti nasilnikom. Zato je razumljivo sovraštvo mogočnih do tega dne, ki je objel vso zemljo in vse njeno delovno ljudstvo. Kjer se giblje delavna roka in kjer niso tudi misli zasužnjene, tam vedo za praznik dela.
Vendar je komaj en človeški rod, da se praznuje ta dan. A tudi ta dan ni bil ljudstvu brez ugovora prepuščen, iztrgati ga je moralo vladarju kapitalu s silo in s svojo krvjo, v j&. čah se jie rodil prvi majnik in z delavsko krvjo je bil zaznamovan kot praznik vstajenja tlačenih in izkoriščanih.Ni ga velikega človeškega nase-lišča, da bi ne bila njegovih tal močila kri ubitih bojevnikov za prvi maj.
Borba zanj pa še ni odločena. Sem in tja valovi, ker šie ni zlomljena velika sila obstoječega gospodarskega reda. Če še danes praznuje prvi maj,
Ruska inozemska politika
Ko je pred meseci Mac Donaldova vlada pripoznala Sovjetsko Rusijo, ni prišlo tedaj do nikakih pogajanj glede raznih trgovskih pogodb in še posebe radi visečih vprašanj o starih dolgovih. V zadnjih tednih pa je prišlo do pogajanj za vspostavitev normalnih odnošajev med ohemi državami. Seveda se gre angleškim ka pitalistom predvsem za to, da bi dobi
li	v Rusiji take koncesije, ki bi jim pripomogle do udejstvitve njih namer. ki stremijo za napadom na sovjetsko gospodarstvo. Angleška vlada pa bi hotela s temi pogajanji rešiti kredite ki so bili dovoljeni bivši cari-stični vladi.
Ob pričetku pogajanj, ki so se pričela v Londonu še pred velikonočnimi prazniki in pri katerih zastopa Sovjetsko Rusijo sodr. Rakovski, so bile postavljene/ z ruske strani proti-zahteve, namreč glede starih dolgov. Te protizahteve so bile sledeče: povrnitev zlata, ki so ga ugrabili Kolčakov-ci in drugi protirevolucionarji; odškodnina za porušene stavbe, železnice, itd. ki so bile porušene za časa bojev s protirevolucionarnimi četami; nadalje so bile zahtevane primerne svote za plačevanje pokojnimi žrtvam meščanske vojne in za poravnanje ško de, izvirajoče vsled blokade. Upravičenost teh zahtev je očividna, ako se vzaime v poštev okolnost, da je bila Anglija najbolj soudeležena pri napadih na proletarsko vlado. .
Zahteve angleških bankirjev glede koncesij v Rusiji so bile take, da .o vzbudile silno ogorčenje, posebno v krogih industrijskega proletariata. Delavci so energično zahtevali, da se odvrnejo te nakane in da Se na vsak način ohranijo pridobitve revolucije.
Sodr. Rakovski ja izjavil, da je za tako mednarodno organizacijo, ki izključuje vsakršno prisilno mero in ki ne stoji v službi kapitalističnih velesil, kakor Zveza narodov. Povdarjal jei še posebe, da Sovjetska vlada smatra za potrebno, zato da bo mir trajen, da se organizacija vse Evrope postavi na komunistično podlago.
(Op. Ko to pišemo, prihajajo vesti, da so se dela konference, ki so bila začasno prekinjena, zopet pričela. O končnem izidu bomo p sr očali prihodnjič).
Grška republika
Grška je bila vedno žoga v rokah evropskih velevlasti, ki tekmujejo med seboj, za prvenstvo na bližnjem vzhodu.
Tekom svetovne vojne se je antanta posluževala sil te mate države za boj proti centralnim velesilam. Po svetovni v°jni pa so se morale njene čete boriti proti turkom, dokler se ni posrečilo Kemal Pa&i jih popolnoma poraziti.
Tem dogodkom so sledile ustaje, v katerih so bili postreljeni bivši ministri. V zadnjih časih je bila kraljeva družina izgnana ter jo bila proglašena republika. Pa kljub ljudskemu glaso-
V zadnji številki našega lista smo pisali o današnjem položaju Jul. Krajine ter omenili nekoliko važnih točk, ki morejo jutri postati vzrok novih oboroženih konfliktov med narodi Evrope in celega sveta. Z ozirom na važnost vprašanja in na resnost položaja je potrebno, da se zopet in zopet ustavimo pri teh točkah ter se bavimo z njimi da vemo potem v vsakem trenotku pravilno oceniti situacijo Oglejmo si danes tri najresnejša ognjišča, novih svetovnih vojen !
Z Versaillesko mirovno pogodbo so hotele zapadne imperialistične sile re šiti predvsem tri veljka vprašanja : sankcionirati pogin Nemčije in si zagotoviti njeno nadaljno nesposobnost v konkurenčnem boju med kapitalističnimi velesilami; zaustaviti prodiranje boljševizma na zapad in se tako rešiti pred nevarnostjo proletarske revolucije; končno ustvariti nekako ravnovesje med državami — zmagovalkami samimi. Današnji položaj sam nam prav nazorno kaže, koliko se je to posrečilo in pred kakšno brezdno je pravzaprav spravil šele Versailleski mir celo Evropo.
Ruhrsko vprašanje
Kot garancijo za izplačanje ogromnih reparacij s- strani Nemčije, je Francija zasedla v januarju preteklega leta Ruhrsko kotlino, ki pomenja za nemško gospodarstvo — srce industrije. Nemčija, ki jo je že itak svetovna vojna spravila gospodarsko na rob propada in ki že itak ni| mogla ugoditi zahtevam ententnega imperializma, je bila potisnjena še bolj v pogin. Udala se je brezupnemu boju pasivne rezistence in žrtvovala v ta namen- ogromne vsote denarja. Toda s tem denarjem so se okoriščali nemški bankirji, ki so imeli tajne sporazume s francoskimi kapitalisti, njihove špekulacije so imele za posledico padec marke, finančni . bankrot, splošno katastrofo. Delavske mase, videe pasivno zadržanje soc. demokracije, so začele trumoma prehajati v komunistične vrste, na drugi strani je za-elo naraščati fašistično gibanje, gospodarska katastrofa je imela za posledico razpad srednjih plasti in te so se začele udnjati iluziji, da bo Nemčijo rešila le politika «trde pesti«, ki bo v stanu napovedati Franciji levanšno vojno. V mesecih od avgusta do novembra je bila cela Nemčija pozorišče do skrajnosti zaostrenih notranjih borb; no, kriza v oktobru vendar ni dovedla do odločilne bitke, Komunistična stranka se ni čutila še dovolj pripravljena in se je umaknila iz boja. Fašisti so v svojem Miinchenskem puču, hoteč nekako opičje posnemati blufistični «pohod na Rim« — neslavno propadli — nemška buržoazija ni bila voljna predati svojo usodo v njihove roke.
V	nadaljnih mesecih je sledila poostrena reakcija, Komunistična in fašistična stranka postavljeni izven zako
na, vojaška diktatura, na eni strani, na drugi napad na delavske pozicije, znižanje plač, odprava osemurnega, delavnika itd. Danes se vršijo po celi Nemčiji borbe proti odpravi osemurnega lelavnika, štrajki, boji brezposelnih in poluzaposlenih delaeev, (ki jih je skupaj okrog 7 milijonov) in politično vodstvo vseh teh bojev je v rokah Komunistične stranke, ki si je medtem že pridobila možnost legalnega delovanja. Soc. demokracija in meščanske demo kratične stranke nadalje izgubljajo na terenu in v znamenju teh pojavov se vrše. 4. maja državnoborske volitve v Nemčiji, ki bodo prinesle gotovo velike uspehe na eni strani komunistom, na drugi strani fašistom, h katerim se zateka propadajoče malomeščanstvo Zatišje, ki vlada danes v Nemčiji nikakor ne pomenja stabilizacije. Padec marke je le umetno zaustavljen in prvi sunek, ki pride, bp pomenjal končno in definitivno katastrofo in odločilno bitko med reakcijo in revolucijo.
V	Franciji sami se že pojavljajo prvi znaki neizbežne katastrofe, ki jo bo imela za posledico Poincarejeva ruhr-ska politika. Nedavni padec franka, katerega zopetni dvig pomenja le umetno mahinacijo je prvi pojav. Miliarde in miliarde, ki jih je Poincare potrosil za zasedbo Poruhrja in za vzdrževanje lastnega in tujega militarizma, niso do-sedaj doprinesle najmanjših uspehov Francoska nacionalistična mala bur-žuazija se že sedaj čuti ogroženo po vrtoglavi imperialistični	Poincare j evi
politiki in prehaja bolj in bolj v tabor «bloka levice«, bloka mcščansko-radikalne in socialne demokracije. V znamenju tega preokreta se bodo tudi vršile v kratkem volitve v parlament, ki bodp prinesle gotovo levici velikih uspehov. Kaj vse to pomeni, je najbolje pogodil oni reakcionarni poslanec v francoskem parlamentu, ki je takole nekako govoril : Ako pride pri nas levica na vlado, bo pomenjalo to isto, kot v Rusiji prihod Korenskega na površje; in kaj je za njim sledilo ? Lenin in boljševizem. Ne pozabimo torej, da preti tudi pri nas po zmagi levice zmaga boljševizma in rešimo domovino, prod to nevarnostjo ! — Mislim, da ne potrebujejo te besede nobenega komentarja. Bilanca zasedbe Poruhrja je torej : polom Nemčije in preteči polom Francije — triumf1 militarizma, ki si hoče le vojne in prelivanja krvi, ki sta mu potrebna kot ribi voda.
Besarab«ko vprašanje
Zasedba Poruhrja tvori vzrok bodočih konfliktov med Francijo in Nemčijo. Ravnotako tvori danes besarabski konflikt oporno točko novega vojnega navala, ki ga pripravljajo zapadnoevrop-ske kapitalistične države na Zvezo Sov. republik. Ena izmed največjih skrbi teh držav je bila koncem vojne ta, da se ustvari okrog revolucionarnih prole tarskih držav na ozemlju bivše caristič-
ne Rusije močan jez, ki naj bi prepre čil prodiranje socialne revolucije na zapad in ki naj bi v ugodnem trenotku zadušil vrat proletarski revoluciji v Rusiji sami. Finska, Baltiške države Poljska, Rumunija, Gehoslovaška in Jugoslavija so one države, ki so nasta le kot utrdbe kapitalističnih velesil njihovem boju proti prodiranju prole tarske revolucije. No, te države same niso mnogo pripomogle kot jez proti prodiranju soc. revolucije, njihova nalo ga pa, da udušijo Sov. Rusijo samo je žela velikanski polom. Začasno zaustavitev pohoda proletarske revolucije na zapadu in sedanjo zmago buržuazne re akcije je povzročila izdajalska politika soc. demokracije, ne pa oborožena sila kapitalističnih držav. Tako je imelo petletno oboroževanje, upadanje v Sov, Rusijo, podpiranje kontrarevolueionar n ih tolp itd. za posledico moralni polom te politike, kajti*Sov. republike so se vedno bolj utrjale in stopile danes kot ogromna velesila na gospodarskem politično-diplomatskem in vojaškem polju nasproti zapadnim kapitalističnim državam. K temu se pridružuje še razkol med ententnimi državami samimi, pri katerem je igralo ravno rusko vprašanje eno najvažnejših ulog. Anglija in Italija sta opustili vsako nadaljno militaristično politiko napram Rusiji, jo de jure (pravno) priznali in pričeli vzpo stavi jati normalne gospodarske stike. Francoski kapital pa personificiran Poincarčju, ki je podoben onemu oslu, ki se ne more odločiti med senom starih kreditov in ovsem novih profitov (kakor ga je lepo karakteriziral Radek) se je odloeil za nadaljevanje stare avanturistične politike in to deloma vsled nasprotja napram Angliji, v prvi vrsti pa vsled nemogočnosti, da bi preokre-nil na drugo pot. Kajti ogromni militaristični aparat, ki ga vzdržuje danes Francija ima le dve možnosti razvoja ali premaga v krvavih vojnah vse nasprotnike in pribori Franciji ogromni svetovni.imperij, ki bi bil v stanu izprašati iz tlačenih ljudstev vse one svote, ki jih ja Francija v ta namen potrosila in ki bi bil tudi v stanu pre-šati iz teh ljudstev nove in nove svote, da bi zadosti dobičkaželjuosti francoskega kapitala — ali se pa zruši in potegne za seboj v prepad francoski kapitalizem z vsemi razvalinami «Mali ententi«. Ti dve možnosti star tudi edina mogoča izhoda v ruhrskem vprašanju in rusko-romunska konferenca na Dunaju nam je to še posebno potrdila- Ona pomenja popolni politično moralni polom francoskega imperializma in ogromno politično zmago ruske revolucionarne diplomacije. Fakt, da Rumunija ni hotela ničesar slišati niti o kakem nedolžnem plebiscitu v Besarabiji, ki naj odloči, da-li postane Besarabija samostojna republika v okrilju Sov. Unije, ali naj ostane še nadalje v pesteh bojarske in militaristične Rumunije, je pomenjal že polom trditve, da je samoodločba besarabskega ljulstva samega prisilila Rumunijo da si je vzela Besarabijo, ne pa rop, nasilje, umor, požig, kot je dokazala Sov. delegacija na konferenci. Po pre-kinjenju pogajanj, se je začela Rumunija pripravljati na vojno, sedaj pripravlja konvencije s Poljsko in FrancU jo in popolnoma nič bi ne bilo čudno, če bi se v najbližji prihodnosti zopet cela Evropa ne nahajala v plamenih. Sov. Rusija gotovo ne stoji križem rok spričo teh dejstev in zre mimo v oči vsem tem dogodkom. Kajti danes je njena sila drugačna kot je bila pred leti in danes so se nasprotja med kapitalističnimi državami tudi že tako zelo razvila, da niso te sposobne več vzpostaviti enotne fronte nasproti ruski proletarski revoluciji. Ako se Francija res že sedaj odloči vreči svoj militarizem v boj proti Rusiji — in prej ali sloj se bo morala odločiti — se bo ta boj gotovo v kratkem končal s popolnim njegovim polomom in z zmago de-lavsko-kmetsko revolucije v dobrem, delu evropskih držav.
Macedonsko vprašanje
Po zlomu nemške konkurence na svetovnem trgu, se je začela pojavljati konkurenca med ententnimi .državami samimi, V Evropi se je začel boj za premoč med francoskim in angleškim kapitalizmom in ta boj je bolj in bolj jemal v svoje območje celokupno politično življenje Evrope. V poslednjih dveh letih se je ta boj tako zaostril, da jo danes že gotovo, da se bo moral rešiti z oboroženo silo. In če je včeraj eh del Angleške buržoazije dovedel Mac
Donalda na vlado in če je že danes v Franciji en del buržoazije pripravljen pustiti jutri «levico» na vlado, je to vsled tega ker čuti, kako daleč sta obe državi že prijadrali in ker noče sprejeti nase odgovornosti za nadaljne dogodke, upajoč, da bo mogoče pacifistična mala buržoazija in soc. demokracija še za-mogla vojno nevarnost odstraniti, oziroma, da vrže v nasprotnem slučaju vso odgovornost in težo vse krivde na rame delavskega razreda, ki sledi v obeh državah še vedno po svoji večini, političnemu vodstvu soc. demokracije in malo meščansko-demokratičnih in radikalnih strank. Tudi v ruhrskem in besarabskem vprašanju stopa v ospredje ta konflikt med obema državama, kakor tudi v nestevilnih manj važnih in manj aktualnih vprašanjih evropske in svetovne politike.
Eden najizrazitejših pojavov tega konflikta se nahaja danes brez dvoma na balkonu, v macedonskem vprašanju. Srbska buržoazija bi hotela igrati v malem, na Balkanu isto ulogo, kot jo hoče v Evropi francoska in je v tem svojem stremljenju tudi izdatno podpirana od imperialistične Francije. Sama ekonomsko šibkejša, si skuša zagotovit; najprej v državi sami hegemonijo med Hrvati in Slovenci in se zateka k istim metodam, ki jih je uporabljala že stara Avstrija, da se zavaruje pred razvojem svojih narodov : centralistični ustav, ki ji omogoča držati v svojih rokah cel državni aparat, zasigurati si s politično hegemonijo gospodarsko nadvlado. Na zunaj stremi srbska bur-žcazija predvsem za tem, da uniči svojo tekmovalko Bolgarijo in da si odpre preko Macedonije pot do morja, do Soluna, Boj macedonskega ljudstva, za svojo svobodo ji tvori pri tem njenem stremljenju največjo zapreko in ona se ne straši tudi najhujših sredstev, da le uduši macedonski pokret. Nasilja la-šizma v Jul. Krajini niso niti v malem to, kar so nasilja srbskega žandarja v Macedoniji.
Macedonsko gibanje ima svojega najizrazitejšega voditelja v Todoru Alek-sandrovu, ki se opira na oboroženo si-
lo	svojih komitaških organizacij, na pomoe bolgarske buržoazije in indirektno tudi italijanske in Angleške, katera gotovo ne more gledati z mirnimi očmi širjenja francoskega upliva na Balkanu, in ki si skuša ustvariti ravno Bolgariji oporno točko svojega imperializma Napetost med Jugoslavijo in Bolgarijo je rastla z vsakim dnenu Beogradska vlada je odkrila nekje priprave macedonskih organizacij na vsta-
o	v Macedoniji in v albanskih predelih Južne Srbije, ki bi se imela začeti na letošnjo pomlad. Takoj se je začela velika protibolgarska kampanija in položaj se je ostril od dne do dne. Z rimskim sporazumom z Italijo si je Pa-šič zavaroval hrbet in s tem* zadobil svobodnejše roke za svoje operacije na ugovzliodu. In mi bi se že danes nahajali sredi novega vojnega vrtinca, da ni Macdonaldova vlada pozvala bolgarske vlade, naj provizorično ugodi zahtevam Jugoslavije. S tem pa vprašanje še daleko ni rešeno in o prvi priliki bo zopet s poostreno vehemenco bruhnilo na dan.
Medtem pa se nahajata obe državi v ostri notranji krizi, ki bo morala dovesti do novih zapletijajev na Balkanu. V Jugoslaviji visi vprašanje srbske hegemonije na vrvici, v Bolgariji pa vprašanje Cankovovega režima in situacija postaja tako vedno bolj revolucionarna. Ako se utrže tu ali tam, bodo posledice občutne v celi Evropi.
Na teh treh zgledih vidimo, kako je dandanašnji mednarodni položaj negotov in kako izgleda pravzaprav današnje evropsko ravnovesje. Kjer se le majhen kamenček premakne, bo to pomenjalo zrušitev celokupnega ravnotežja, majhna iskra zadoštuje, da zažari zopet cela Evropa v krvavih plamenih. Danes je gotovo, da kapitalistična politika ne more več rešiti brez oboroženih konfliktov ne rubrskega ne besarabskega ne macedonskega vprašanja. Za komuniste je jasno, da more edino delavsko-kmetska revolucija rešiti vsa tri pereča vprašanja. Zato so tudi v tem praven usmorili svojo politiko. Ako bo ipa prišlo poprej do vojne, bodo storili vse mogoče, da izpremenijo vojno čim prej v revolucijo in dovedejo delavca in kmeta do zmago, V obeh slučajih bodo postala gotovo ta. tri današnja ognjišča vojnih konfliktov med evropskimi ljudstvi ognjišča revoluci-e, ognjišča bodočega miru med narodi.
u Volodja.
2
DELO
Komunistična stranka Italije
(Sekcija Kom. internacionale)
Delavcem Italije!
Sodrugi!
Fašizem je napravil volitve v goto vosti, da mu bo uspelo, na podlagi istih, dati utis, kakor da so bile eno dušni izraz pripoznavanja njegovega režima, s strani italijanskega prebivalstva. Mesto tega pa so volitve dokazale, da obstojijo v deželi ogromne sile, ki so pripravljene napovedati fašizmu svoje nasprotstvo. Tekom dveh let in pol je fašistovska diktatura razsajala proti razredu delavcev in kmetov. Odvzela mu je najelementamejše svoboščine, podvrgla jo režimu samovoljnosti in nezaslišanih nasilstev. Pri silila je na desetine tisočev, da zapustijo deželo ter da iščejo zavetje v tu jini. Skušala je odvzeti proletarskim strankam možnost razvijati njih propagando, za politično predpripravo. In vendar! Po dveh letih in pol tega režima so delavci in kmetje s stotinami tisočev glasov dokazali, da imajo še vedno voljo se postaviti proti fašizmu, dokazali so, da so sila, ki sc ne da uničiti, to je opozicijska sila proti razredni diktaturi buržoazijc.
Komunistična stranka Italije, ki. je takoj ko se je pričela očrtaoali mo žnost volitev, izdala parolo boja do skrajnosti, se borila pioti akstenzioni stičnim stremljenjam, toliko volilnih skupin kolikor enega dela delavske mase, ima danes zadovoljnost nad tem, da konstatira dejstvo, da je masa čutila potrebo sprejeti boj, za vsako ceno. Komunistična stranka vidi v tem znak — na katerega obrača vašo pozornost — da proces razpršenja in potlačevanja eneržij je prišel na mrtvo točko in da imajo proletarske stran ke, kakor tudi celokupni delavski razred dolžnost gledati na to, da ne ostanejo volitve osamljen fakt, brez nikakršnih posledic, mavec da naj zaznamujejo pričetek trajno oživljenega boja za vašo osvoboditev.
Mi smo vas pozvali v boj s tem, da smo izdali parolo o združitvi vseh razrednih revolucionarnih sil. Kljub temu, da so takozvane «prolelarske» stranke odklonile noš poziv in da so ga sprejeli samo tretjeinternacionalni elementi Socialistične stranke, je vendar naša lista dobila kompaktno število glasov-, to je število, ki je bilo le za zpoznanje nižje od onega, ki ga je dobila Komunistična stranka leta 1921. Na ta uspeh, ki so ga dosegle sile, ki so ostale zveste Komunistični internacionali, obračamo vašo pozornost. In vredno je obračati pozornost nanj radi tega, ker potrjuje pravilnost primenitve programa Internacionale, to je edine poti, po kateri je mogoče priklicati na bojno polje najširše plasti delavcev in kmetov Italije, dati jim zopet upanje v lastne sile, povzdigniti stalno usode razrednega boja v Italiji.
Pod praporom Internacionale, ki ga naša stranka že tri leta drži visoko, med vami, močna proti napadom in preganjanju reakcije, ne oziraje se na klevete izdajalskih voditeljev reformistične in maksimalislične socialdemokracije, vas še enkrat poziva, da sklenete vaše vrste.
Delavci in kmetje l
Zadnje volitve so tudi zaznamovale največji poraz starih meščanskih opozicionalnih in ustavnih meščanskih skupin. Pokazale so istočasno njih programatično trhlost in nezmožnost udejstviti razvrstitev opozi cionatnih sil proti fašistovski diktaturi. V narodnem merilu prehaja funkcija opozicije proti fašizmu, ne da bi se prekoračilo meje ustavnosti h reformistični socialdemokraciji, ki je dobila največji del svojih glasov med meščanskimi in malomeščanskimi e-lementi. In od teh elementov, kalwr tudi od volje svojih (socialdemokratu? nih) voditeljev bo siljena v to, da se poda vedno bolj izven razrednega polja, toliko časa, da bo postala eno kri-
lo	meščanstva, da bo sodelovala s fašizmom v to, da prepreči delavskemu razredu svoj boj do skrajnosti, do strmoglavljenja razredne meščanske diktature in do vspostavitve vlade de lovcev in kmetov, fidinole vaš razred, delavci, je v stanu pripoznati, da uka se ne strmoglavi fašistovski režim, ni mogoče podvzeti nobenega koraka za zboljšanje gospodarskega in političnega položaja širokih mm. Da }c edinole vaš razred, pod vou-*ii o m revolucionarne stranke, v stan v pripraviti siln m vodtu boj.
Ne zadostuje pa pripozmmje te potrebe, ako se jo ne izpremeni v željo po razširjenju namere med delavske mase, in sicer namere, trdne volje boriti se proti fašizmu, povzeti odpor proti nasilslvam, dali vedno večjemu številu bojevnikov upanje v energije in življenjske sile njihovega razreda. To delo moramo izvrševati dan za dne vom. Vas pozivamo torej, da ga vodite ter ponavljamo še enkrat bojno parolo ki smo jo vam dali ob priliki volilnega boja: parola o enotnosti vseh sil, ki stojijo na terenu revolucionarnega razrednega boja.
Od pridobitve svobode gibanja za
vaše sindikalne ustanove, do obrambe vašega življenja proti naraščajoči draginji; od problema, da se preprečijo znižanja vaših plač ter da se dela za njih povišanje, do enega drugega, to je, da se da vašim gospodarskim organizacijam možnost'kontrole o prejemanju in razdelitvi delovne sile, pa do vprašanja zopetne vpostavitve o-semurnega delovnika, ne bo mogoče napraviti niti enega samega koraka, ako se delavske sile ne zberejo skupaj, ako se ne sklenejo v vedno bolj kompaktne vrste.
Parola o enotnosti mas v boju proti fašizmu mora postati bojna parola nas vseh. Iz vseh teh problemov se moramo okoristiti za to, da razširimo prepričanje, da edinole enotnost je predpogoj za zopetno podvzetje boja in za ga povesti do konca.
Kmetje ItalijeI
Kakor vaši bratje delavci, tako tudi vi trpite pod fašistovsko diktaturo. Pa edinole od vaših sil, združenimi z oni mi delavskega razreda, morete danes upati pričetek vašega osvobojenja. Nikaka meščanska skufpina nima volje boriti se proti fašizmu s tistim o rožjem ki more zagotoviti uspeh.
Medtem ko udejstvuje Komunistična stranka pod svojim proporom in pod svojimi bojnimi parolami vašo e-notnost z mestnimi proletarci, je v stanu razrešiti probleme vašega življenja na isti način kakor so bili rešeni v Rusiji, kjer oborožena sila proletarcev zagotavlja kmetom posest zemlje, zagotavlja jim možnost jo obdelovati.
V Italiji, ravnotako kakor v Rusiji, ni mogoče, brez enotnosti delavcev in kmetov v boju proti meščanski diktaturi, razrešili problema ustanovitve ene proletarske države in dati vsem proletarcem svobodo, kruh in pravico. K tovarniškim delavcem pod vodstvom revolucionarne stranke, se morate torej pridružiti, zato ker boj enih ne more biti zmagovit brez pomoči drugih.
Delavci Italije, Sodrugi!
Ob pričetku volilnega boja vam smo rekli, da smatramo te volitve e-dinole kot pričetek gibanja za podvig vašega razreda. Vam smo rekli„ da to povzetje bo imelo tembolj vrednosti, kolikor bolj bo parola o enotnosti segla v globoke plasti vašega razreda in bo priklicala raztresene, omahljivce in jim bo dala razumeti, da usoda delavcev je v njihovih rokah. In da je odvisno od energije, od poguma, od hladnokrvnosti, s katero bodo gledali v obraz nasprotniku in mu se bodo zo-prstavili, ob vseh prilikah in na vseh poljih.
S ponosom gleda Komunistična stranka na včerajšnje rezultate. Vendar pa se pripravlja k jutrajšnjim bojem, k katerim vas poziva. Ne bo mirovanja, dokler ne bomo zopet na nogah nasproti našemu nasprotniku, dokler ne bo sila milijonov delavcev, postala podobna povodnji in bo uspela napraviti delavskemu in kmetskemu razredu pot, za pridobitev politične moči in za vspostavitev razredne diktature.
Komunistična stranka vas kliče, za pripravo dneva vaše zmage. Kliče vas le novemu delu, k novim bojem.
Za enotnost vseh proletarskih revolucionarnih sil]
Za Komunistično stranko, zavedno voditeljico proletariata, v boju za njegovo osvoboditevl Za Tretjo internacionalo, proti sovražnikom in izdajalcem vašega razreda, za vašo zmago!
Osrednji odbor Komunistične stranke Italije
Iz Mtu iilimiale
Dhvb! ral pitifli kongresa
Dne petega junija se bodo pričela dela V. kongresa Komunistične internacionale. Dnevni red bo sledeči;
1) Lenin in Komunistična internacionala. Načela in propaganda leninizma (za to temo so določeni (govorniki iz sledečih držav: Rusija, Nemčija, Francija, Indija, Bolgarska),
2) Svetovni gospodarski položaj (poroča Varga).
3) Poročilo o delovanju in taktiki Komunistične internacionale (poroča Zi-novijev).
4) Program Kom internacionale (poročajo Buharin, Thalheimer	in	even-
tuelno en tretji sodrug, ki	ga	bo	dolo-
čila programna komisija).
5) Sindikalna taktika.
6) Narodnostna vprašanja :	a) Stali-
šče strank napram narodnostnemu vprašanju (Rusija, Poljska, Čehoslo-vaska, Balkan). (Poročevalci:	Stalin,
en poljski, en češki in en jugoslovanski sodrug).
b) Revolucionarno gibanje na Vzhodu in v kolonijah. (Poročevalci: Kata5 yama, Roy i. t. d.).
c) Problem emces* (Poročevalce bodo določile francoska in amerikanska
7) Organizacijski problemi : a) Ustroj-stvo strank (celice i. t. d.).
b) Statut Kom. int.
c) Delovanje komunističnih strank med ženskami.
d) Ilegalno delovanje.
e) Delovanje v vojski (Poročevalci :
Pjatnockij, Mickijevič, Kapsukas in en nemški sodrug).
8) Propaganda.
9) Fašizem (Poročajo en italijanski in eh nemški sodrug).
10) Problem intelektualcev (Poročajo:
Zetkin, en francoski sodrug in en zastopnik kolonij).
11) Kmetska internacionala.
12) Omladinsko gibanje.
13) Mednarodna rdeča pomoč.
14) Vprašanja, ki zadevajo razne sekcije :
a) Rusija; b) Nemčija; c) Italija; d)
Bolgarska; e) Angleška; f) Združene države Amerike; g) Japonska. «Poroče-valce bodo določile tozadevne sekcije).
15) Zadružniško vprašanje.
16) Izvolitev Izvrševalnega odbora in predsednika Kom. internacionale.
Tako gnijo izdajalci pioltlaiiala
Belgijski socializdajalec Vandervelde, ki je zavzemal mesto pravosodnega ministra za časa vojne, se je izrazil na letnem kongresu belgijske delavske stranke (socialdemokratov), ki se je vršila na velikonočno nedeljo v Bru-selju, tako, kakor se pristoja pravemu izdajalcu delavstva. Med drugim je rekel :
«Ne smemo dati preveč važnosti delovanju belgijskih nacionalistov, ki hočejo zvariti belgijski fašizem, po vzorcu italijanskega. Priporočam torej stranki, da ima zaupanje v splošno vo lilno pravico in v demokracijo, potom katere si bo proletariat Belgije pridobil oblast.«
Prav lepo 1
Belgijska buržuazija organizira fašizem in za g. Vandervelda je to igrača ako se hoče zasužniti delavstvo tako, kakor se ga je zasužnilo drugod, v Italiji, na Španskem, na Ogrskem, v Bolgariji.
Nadalje je hvalil delo nemške socialdemokracije, «kfc Ja storila vse kar ji je bilo mogoče». Tudi prav ! Storila je vse, da je izročila nemški proletariat v pest buržuazije.
Na kongresu je bil prisoten Vander-veldov vredni bratec, italijanski social-unitarec Matteotti, ki mu ja sekundi-ral v približno istem tonu.
(Par dni pred dnevom tega kongresa smo čitali v nekem listu, da je ita- in proti masi».
Ujanska vlada odrekla Matteo/tiju do valjenje potnega lista, da se poda na kongres. Menda so se potem spametovali in uvideli, da vendar napravijo uslugo... sebi ako mu o a dovolijo. Ker socialpatriotje vseh kalibrov bra ni j o ljudstvo ... pred nevarnostjo bolj ševiškega pohujšanja!)
Za ubijalce proletarcev
in proletarskih voditeljev ni zakonov l
V	monakovskih delavskih krogih je vzbudila silno ogorčenje vest, da je bil spuščen na svobodo ubijalec starega komunističnega voditelja Kurt Eisner-ja, predsednika bavarske sovjetske republike.
Njegov morilec grof Arco je bil spočetka obsojen na smrt. Ta kazen je bila potem spremenjena na petnajst let prisilnih del. Ker je pa zakon za morilce proletarcev in proletarskih voditeljev samo na papirju, je bil Arco. zaprt v zaporih v Landsbergu, kjer ni samo delal nikakih prisilnih del, ampak se je ravnalo z njim z vso obzirnostjo. Slednjič pa je bil spuščen na svobodo iri je zapustil zapore.
i	Takšna je buržuazna pravica, s katero bo proletaska revolucija temeljito obračunala.
Fašisti-branitelji socialistov
Ruski socialisti - protirevolucionarji so našli res izborne branitelje v italijanskih fašistih. Saj ni nič čudnega. Vse kar je reakcionarnega gre skupaj.
Fašistovski tiskovni urad poroča namreč, da bo izdal dva milijona letakov, vsebujočih apel, katerega so izdale inozemske delegacije ruske socialre-volucioname stranke in drugih »demokratičnih«, v resnici pa protirevolucionarnih strank. Ta apel go>' >ri proti ta-kozvanemu «komunističnemu terorju«, ki je seveda za vso buržuazijo neprijeten, ker pomeni to udrihanje po njenih grabežljivih krempljih. Pomeni obrambo pridobljene svobode, pred napadami notranjih in zunanjih sovražnikov.
KOLONIJA NEMŠKIH DELAVCEV V RUSIJI. Tisoč kovinarskih de' i>’cfcv iz Solingena je dobilo s strani moskovskega komisarjata dovoljenje, da se smejo naseliti v Rusiji in ustanoviti tam svobodno komuno.
uOportunizem je žrtvovanje, za tre-nolni interes in v prid neznatni manjšini delavcev, bistvenih in poglavitnih interesov celokupne mase, ali sporazum enega dela delavcev z buržoazijo
Lenin
Par misli k našim nalogam
stranka).
yiZM09
i i
trami	irt
t
Dobo, v kateri se momentalno nahajamo, dobo malega zatišja v revolucionarni razredni borbi proletarskih mas, mora proletarska stranka uporabiti v to, da se po krvavih izkušnjah triletne, borbe vsestransko orientira, reorganizira in tako usposobi za prihodnje bližnje boje. Najelementarnej-šo potrebo našega sedanjega delovanja, dober ilegalni organizacijski aparat, smo ustvarili, sedaj je torej glavna naša naloga ideologične narave; precizirati moramo prvič svojo na-daljno taktiko, drugič dati nagim so-drugom potrebno teoretično podlago, da tako ustvarimo oni kader revolucionarnih borcev, ki bodo sposobni v vsakem trenutku tvoriti predstražo, vodilno gardo širših proletarskih mas: z eno besedo (da rabimo danieis toliko rabljeni izraz v naši Internacionali) moramo boljševizirati naše vrste, Vodstvo naše stranke je uvidelo to potrebo :	člani naših organizacij
smatrajo strankin aparat vse preveč le kot vojaški aparat, t. j. v teni smislu, da kot vojaki čakajo disciplinirano na povelje od zgoraj, ne da bi sami premišljevali o stvareh ki se tičejo pokreta in tudi soodločali pri tem, kolikor je seveda to v danih razmerah mogoče. Zato je položilo vodstvo strankei važnost predvsem na to, da aei dvigne nivč našega članstva,, poskrbelo je za kulturno delovanje j n otvorilo tudi diskusijo o vprašanjih strankine taktike, da vzanima sodru-ge za politična vprašanja našega pokrejta.
V Julijski Krajini
čutimo to potrebo mogoče- bolj kot drugod. V slovanskem delu pokrajine smo uspel i ustvariti precej dobro organizacijsko mrežo — manjka pa tem bolj ideološka izgradnja pokneita. Tudi širša mase smo že uspeli zbrati pod našo zastavo, naša naloga je, da pridobimo večino delovnega ljudstva, ali obenem moramo paziti, da sorazmerno razvijamo predstražo, da ne zapademo napaki, ki postane lahko usodna za nas: da pridobimo visokei mase, ne cla bi bili v stanu jih usposobiti za boj, kot se je to zgodilo prejšnjemu socialdemokratskemu pokretu v vseh deželah: mase so prihitele navdušeno pod socialistično zastavo, pričakujoč od stranke, da jih povede do zmage, ta pa v odločilnem momentu ni vedela kaj hoče, dogodki so jo prehiteli, komunistično! gibanje je bilo še preslabo, nasprotnik je napadel in za-mogel premagati razmeroma lahko razočaranci in razcepljene delavske mase, ki so nato zapadle večji in večji depresiji. Potrebo idieplogiČne izgrad-
nje naše stranke smo pri nas uvideli že preteklega tata in smo se tudi energično lotili dela, pri čemur je služil v prvi vrsti naš list kot najprimitivnej-še tozadevno orožje. Prepričani smo pa, da bo naš list postal kmalu preozek za tako nalogo, posebno pa ker bo moral odgovarjati bolj in bolj svoji nalogi kot agitacijsko sredstvo za širše masia. Težišče našega izobraževalnega in teoretičnega dela bodo morale postati torej naše sekcije, dokler nam razmere in sredstva ne bodo dovoljevala omisliti si n. pr. kako tako revijo, kot jo imajo naši italijanski sodrugi v torinskem «Ordine Nuovo«.
Značaj naše stranke
mora zaveti torej čim izrazitejše komunistično lice, vsak član se mora razviti in usposobiti v voditelja širših mas, ki so danes še nezavedne, a bodo morale priti polagoma na našo pot. Ruskim boljševikom je uspelo pod carizmom ustvariti tako gardo in to je bil prvi subjektivni predpogoj njihove zmagiei, med tem ko je socialna-de-mokracija postavila težišče svojega delovanja na demagogijo, kar je tvorilo prvi subjektivni predpogoj za poraz vsega delavskega gibanja na za-padu.
Sedaj, ko smo uspeli pridobiti si simpatije mnogih malih kmetov razočaranih po nacionalistični politiki, moramo paziti, da stvori mo iz teh prvih kmetov ki so prišli k nam, predstražo naša stranke med kmetskim prebivalstvom. Naš list se bo moral več in več baviti s kmetskimi vprašanji, misliti bomo morali na to, da dobimo stalno rubriko «Kmetski vestnik«, ki naj postane zbirališče dopisov revnega kmetskega ljudstva in ki naj sei bavi predvsem z njegovimi vprašanji. Širiti bomo morali poljudne bro&ure, ki jih žal doslej še nimamo, ali za katere upamo da jih bomo dobili. Z nedeljskimi izleti bo morala predvsem naša mladina vzdrževati stalne stike med mestom in deželo. Kjer je to in kolikor je to mogoče, bo moral predvaefmi »Ljudski oder» zanesti naše ideje med revne kmete. Sedaj ko snjo uspeli pridobiti in organizirati slovenske proletarce in polpro-letarce, mora biti naša pozornost obrnjena predvsem na kmeta, da realiziramo tudi pri nas fdejo ruske revolucije, izraženo v njenem znaku: zvezo kladiva s srpom. Seveda nikdar pa ne smemo izgubiti izpred oči potrebe po konsolidaciji delavskih organizacij, kajti one so jedro, okrog katerega se morajo zbirati ostali sloji in široke mase delovnega ljudstva.	V.
NIKOLAJ LENIN (1913):
Karl Mara in njegov nauk
Življenjepisne črtice.
Karl Marx se je rodil 5. maja 1818. v Trieru v obrenski Prusiji; njegov pee je bil židovski odvetnik, ki je prestopil leta 1824. v protestantizem; družina je bila premožna ter je prihajala iz sloja nerevolucionarae inteligence.
Po dovršeni gimnaziji v Trieru, se je upisal Marx najprej na univerzo v Bonn-u, potem v Berlin-u, ter je študiral pravno vedo a zanimal se je zlasti za zgodovino in filozofijo; leta 1841. je bil z razpravo o Epikurjavi filozofiji promoviran za doktorja. Ta čas je bil Marx po svojem naziranju še hegeljanski idealist. V Berlinu je pripadal krožku «levih Hegeljancev« (Bruno Bauer i. dr.) ki so si prizadevali izvajati ateistične in 2-evolucioname nauke iz He-gelove filozofije.
Ko je končal Marx univerzo se je preselil v Bonn. Hotel se je posvetiti učiteljskemu stanu; ampak vladna reakcionarna	politika, ki	je vzela	lata	1832.
Ludviku	Feuerbachu	stolico, ki je	leta
183G. ravnoistemu Feuerbach-ti odrekla povratek	na univerzo	in ki je	leta	1841.
mlademu	profesorju	Bruno	Bauer-ju
prepovedala predavati v Bonn-u, je dala Marxu povod, da se je odpovedal znanstvenemu delovanju. Nazori hegeljanske levice so se zelo hitro širili v Nemčiji; Ludvik Feuerbach je začel, posebno od leta 1836. dalje, kritizirati teologijo in se je jel nagibati h materializmu, ki ga je leta 1841. v knjigi cBistvo krščanstva« popolnoma sprejel; leta 1843. je izšla druga knjiga Feuer-bachova «Temelji, bodoče filozofije«. «Treba je bilo občutiti osvobojujoče dej-stvovanje teh knijg — tako je poročal Engels nanašajoč se na dela Feuerba-chova. — Mi (to je hegeljanska levica z Marsom vred) smo postali na mah Feuerbachovci.i)
Meščanski radikalci obrenskih pokrajin’, ki so se v nekaterih točkah stikali s hegeljansko levico, so osnovali v tem času opozicionalen list «Renski list« ki je pričel izhajati v Kolnu s 1. januarjem 1842; Marx in Bruno Bauer sta bila sprejeta kot glavna sotrudnika; a oktobra leta 1842. je postal Marx glavni urednik ter se je preselil iz Bonna v Koln. Pod Marxovim vodstvom je postajala demokratično-revolucionarna smer lista vedno bolj izrazita; vlada je postavila sprva list pod dve in tudi tri cenzure, potem pa (1. januar. 1843.) je sklenila ga popolnoma ustaviti : Marx e moral tedaj pustiti uredništvo; ali niti njegov odhod ni mogel rešiti lista, ki je bil konečno ukinjen v marcu leta 1843. Pri časnikarskem delu je Mara spoznal, kako pomanjkljivo je njegovo znanje o politični ekonomiji; sklenil je z vso vnemo jo proučevati.
Leta 1843. se je poročil Marx v Kreutz-nach-u z Jenni von Westphalen, ki je bila njegova prijateljica iz otroških let in s katero se je zaročil že kot dijak; njegova žena je prihajala iz družine pruskih reakcionarnih plemičev : Jen-nin starejši brat je bil notranji minister v Prusiji v dobi najsilnejše reak cije, to je : v letih 1850—1858.
Jeseni leta 1843. se je preselil Manc v P&riz, z namenom, da bi v zvezi z Arnoldom Ruge izdajal v tujini radikalen obzor «Nemško-Francoski Letopis«, ko-jega je izšel samo prvi zvezek; ukinjen je bil vsled težkoč tajnega razširjeva-nja po Nemčiji in vsled nesoglasja med Marxom in Riige-om. V člankih priobčenih v «Letopisu» nastopa Marx že kot revolucionaree, ki se proglaša «za neizprosnega kritika, vsega, kar obstoja« in ki se sklicuje na mase in na proletariat.
Meseca septembra leta 1844. je prišel za nekaj dni v Pariz Fridrih Engels, ter je poslal od tedaj napi*6j najintimnejši prijatelj Marxov. Udeleževala sta se skupno z vso vnemo takrat najži-vahnejsega gibanja pariških revolucionarnih skupin — posebno važnost je imela Proudhonova šola, s koje je Marx v svoji knjigi «Uboštvo filozofije« leta 1847. temeljito obračunal — in sta izdelala v ostri borbi z raznimi šolami malomeščanskega socializma, teoretične in taktične temelje proletarskega socializma ali komunizma. Leta 1844. je bil Marx na pritisk pruske vlade izgnan iz Pariza kot nevaren revolucionar ter se je preselil v Bruselj.
Spomladi leta 1847., sta pristopila Marx in Engels h tajni propagandni zvezi «Zveza Komunistov«; nastopila sta aktivno na njenem drugem kongresu v Londonu meseca novembra 1. 1847. in po nalogu kongresa sta spisala slav-noznani «Manifešt komunistične stranke« ki je bil objavljen meseca februarja leta 1848. V tem delu sta podala z genijalno jasnostjo in razboritostjo novo pojmovanje sveta; Konsekventen (dosleden) materializem, ki obsega razu n poprišča socialnega življenja tudi dialektiko, kot najpopolnejši hi najglo-bokejši nauk evolucije, ter teorijo razrednega boja in zgodovinsko svetovno revolucionarno poslanstvo proletariata kot stvarnika nove komunistične družbe.
Ko je izbruhnila meseca februarja leta 1848. revolucija so pregnali Marxa iz Belgije; šel je zopet v Pariz in od tu, po marčni revoluciji, v Nemčijo in sicer v Koln, kjer je izhajal od 1. junija
1848.	do 19. maja 1849. «Nov porenskl
list«, ki mu je bil Marx glavni urednik Nova teorija se je izborno osvedočila pri vseh nasledujočih proletarskih in demokratičnih gibanjih po vseh krajih sveta. Zmagujoča kontrarevolucija je postavila Marxa sprva pred kazensko sodišče (oproščen 9. febr. 1849.; Marx je odpotoval tedaj v Pariš; bil je ponovno izgnan po demonstracijah 13. junija
1849.	ter se je nastanil v Londonu, kjer je bival do svoje smrti.
Položaj njegovega življenja kot begunca, (po svedočbi korespondence z Engelsom, ki je bila objavljena ieta 1913), je bil skrajno težaven: beda jg naravnost morila Marxa in njegovo družino in le stalna denarna pomoč od strani Engelsa je omogočila Marxu do vršiti «Kapital«; zraven tega se je moral Marx — vsled prevladajočih šol in struj malomeščanskega in v splošnem neproletarskega socializma — neumorno, brez prestanka, bojevati in marsi-katerikrat zavračajoč najbolj divjaške in fanatične osebne napade, je moral sam napadati (na prim. «Herr Vogt«). Živeč oddaljen od krogov beguncev, je utemeljil Marx v celi vrsti historičnih del svojo materialistično teorijo; pri tem pa je posvečal vse svoje moči posebno proučevanju politične ekonomije, to je one vede, ki jo je zrevolucioniral v svojih delih «H kritiki politične ekonomije« (1859.) in «Kapital» (I zvezek 1867.).	(Dalje prihodnjič).
Poslanci Proletarskega udruženia
Kot izvoljeni so proglašeni sledeči sodrugi; Graziadei (izvoljen v dveh volilnih okrajih), Bendini, Maffl, Forti-chiari, Repossi, Riboldi, Borin, Gram-sci, Gennari, Srebrnič, Vicelli D’Amen, Molinelli, Volpi, Alfani, Giorgio, Gullo, Lo Sardo (vseh skupaj 19).
Mimogrede
Za časa volitev, ko so možje spičili svinčnike, tuhtali volilne znake in študirali predpise po katerih je bilo treba upogniti in zalejflti glasovnico, se je zgodil pri nas velik zgodovinski čin. Eden izmed tistih velikih činov, ki so navadno z zlatimi črkami zapisani v zgodovini našega milega slovenskega naroda. Škoda, da nam je u-šel iz spomina dan v katere/m se je ta veliki čin zgodil. «Novice», tedensko glasilo slovenskih narodnjakov in nMali list», glasilo slovenskih krščanskih socialcev, sta si segla v roke in naredila pogodbo,, da ves čas volilne borbe si ne bosta segla v lase. Pravilna je bila in poštena ta pogodba, zapisana in podpisana. To je bil tisti veliki zgodovinski čin od katerega smo si pričakovali vse, kar smo hoteli. In gospodje so se držali podpisane pogodbe kakor delajo to spodobni ljudje. Pač je: bil nekoliko težavno iri razumljivo težavno. Toliko je bilo očitkov nabranih in jeziki so morali molčati. Ni čuda, da so možje težko čakali dan 6. aprila in so ga končno tudi dočakali.
Ta dan je bil konec pogodbe. Očitki so smeli iz predalov in jeziki so dobi-
li	vrnjeno prostost. «Mali listn in «No-vice» sta si zopet v laseh in sicer zato, ker je sedaj narod rešen. In sedaj smo izvedeli zakaj se pravzaprav gre. Gre se za komunizem. «Novice» so namreč antikomunistične. To je razumljivo ker je dokaj naravno in je narodno. Pišejo jih bogati in v socialnih vedah globoko naobraženi akademičarji in skoroakademičarji. Denar dobivajo od dobičkarjev in zato očitajo komunizem ((Malemu listu», ki je na dobičkarje hudo jezen. «Mali list» se tudi brani in očita «Novicam» vohunstvo češ, da je nevarno očitali ljudem komunizem zlasti še kadar ljudje niso komunisti. Policija itak ne dela razlike med že in skorokomunisli. Nam se Šček smili ker zares nima nobene krivde nad lem,, da so ga «Novice» prelevile v komunista. Revež Se je potrudil kar je mogel da je narodu po-m-agal. Še celo v eno in isto volilno li sto z dobičkarji se je združil, da bi pomagal narod reševati pred dobičkarji. Sedaj pa taka nehvaležnost. Dobro da je pogodbe konec tudi za ((Mali listu.
Amjnk ... komunizem... «Novice> ne morejo spati in če spe sanjajo rde če. Komunizem'je narodu zelo neva-če. Obenem Pa zelo koristen. Koristen zato ker se v imenu antikomu nizma. sme vse. Če se nima za boj pr o ' ] ti nasprotniku drugih argumentov, pa se mu vrže v obraz ... revežu... psovko vkomunislIn revež pade v omedlevico. Biti antikomunist je danes zelo hvaležno delo, v hali ji in tudi v Jugoslaviji. Vsi junaki so antikomunisti in zlasti vseh učenjaki jrri. «No-vicah». Mi teh učenih in v delu za narod nesebičnih ljudi ne poznamo. Pa bi jih zelo radi. Človek se tako rad nasmeje po cesti. Vraga da se ne bi.
Če se očita Sčeku, da je komunist, kaj se bo pa očitalo komunistom. Menda ja ne da so ščekovci
Ampak, le naj se gospodje med seboj. Drug drugega, grehe dobro poznajo in nič ni nespametnega če si jih pošteno očitajo. Itak nimajo drugega o-pravka. Narod je rešen sedaj pa naj se psuje.	zna
nsod a
<5 uOlSflP
Prvega maja naj poda kmet žuljavo roko svojemu bratu, mestnemu delavcu.
Naj priseže, da bo njegova pravda žmagala!
Glasovi z dežele
Idrija
Obljubil sem že, da vam bom napisal par besied o- »Sindikatu« fašistov v Idriji in sploh o zgrešeni politiki fašističnega sindikalizma.
Koncem leta 1923. smo dobili v I-drijo kakih 20 fašistov iz stare Italije, kot invalide (za pohajače) pri tukajšnjem rudniku. Ti takozvani invalidi tvorijo temelj «Sindikata» in Milice. Koj po prihodu teh elementov so začeli «delovati» s sestanki, pa se jim je marsikateri nepovoljno obnesel. Zakaj? Zato ker Idrijski delavci iimaio že svojo stanovsko federacijo, ki obstoji že desetletja tc-r je vodila in vodi še dans nas delavce skoz in skoz častno, do marsikatere zmage, na podlagi razrednega boja.
Za sestanki je pričela agitacija in grožnje od strani fašistov in njih podrepnikov na vse mogoče načine. Obljubljali so brezposelnim delo pri rudniku, drugim kakšne druge koncesije, recimo rud. stanovanje itd. Grozili so federaciji, ua ne bo več u-poštela pri oblasteh, samo kar bo šlo skozi njih «Sindikat» bo povoljno rešeno itd. Potom direktnega in indirektnega pritiska so nalovili menda o-koli 200 članov z brezposelnimi skupaj. Poglejmo malo natančneje, kdo so ti ljudje in kakšno je njih prepričanje.
Prvi med njimi so bili ljudje sploh brez prepričanja (ovce), drugi so narodnjaki, tretji so klerikalci, četrti so rudniški pisarji, peti so nestalni delavci, šesti se bojijo za svoje koncesije, ali obrti žene, sedmi se bojijo za svoje lahke službe, osmi se bojijo za rud. stanovanja ali bi jih radi imeli, deveti bi bili radi nastavljeni kot rud. priganjači, deseti stanujejo pri fašistih itd.
Človek bi lahko našteval brez konca vzroke te nevedne in hinavske bande, ki se vse skupaj imenuje fa-šistovski «Sindikat». Če vprašaš ((kakšen je vaš program?« stoji pred teboj z odprtimi ustmi in te gleda, kot tele nova vrata v hlevu in končno komaj izjeclja in pravi: «Ne vem».
Nič čudnega. Po dolgem; letanju sem in tja in poizvedovanju se mi je vendar posrečilo končno dobiti fašista, ki mi ga prav v strahu pove. Čuj-i« tovariši!
»Pridno delali, nič zahtevati in nič štrajkatn. Kratek je a jako ugoden za izkoriščevalce. Kaj ne tovariši? Približno enakega sem tudi čital v listu. Izrekli so ga namreč v Rimu, na sestanku zastopnikov delavcev (seveda fašistov) in italijanskih izkoriščevalcev-, ki so poskušali najti način, kako še nadalje izkoriščati delavce, da bi bili ti z izkoriščanjem zadovoljni. Naravno se jim to po vsem trudapolneim umetničenju ni posrečilo. Zakaj? Zato, ker je to popolnoma izključeno in o direktnem nasprotju z zgodovinsko resnico razrednega, boja. «Sindikati» iz takih elementov, ki so s silo skupaj, za lase zvlečeni in končno z gnilim programom, so trajno nemogoči. Taki Sindikati so produkt sile in terorja, dajo se le umetno in za gotov čas držati skupaj ali končno jih pri prvem -unku razredno zavedno delavstvo u-niči. Naj našteijem kot dokaz par vrst iz ((Komunističnega manifesta«: ((Zgodovina vse dosedanje družbe je zgodovina razrednih bojev. Svoboden človek in suženj, patricij in plebejec, fevdalni gospod in tlačan, cehovski mojster in pomočnik, skratka zatiralci in zakranci so si. stali .v večnem nasprotju, vodili brez prestanka, zdaj prikrit, zdaj očiten boj, boj, ki je vselej končal z revolucionarno preo-
brazbo vse družbe ali pa s skupnim propadom bojujočih se razredov». Tako vidimo tudi sedaj večen boj, med industrijskim delavstvom in njih izkoriščevalci veleindustrijci na eni strani in na drugi veleagrarci in njih hlapci in koloni, če jasno premotrimo predstoječe stavke vidimo, da je fašistični sindikalizem naravnost utopija, to je nekaj nemogočega. Z drugimi besedami rečeno, organizacija zgrajena v zraku. Utopisti pa so tudi tisti ljudje, ki hočejo še nadalje izkoriščati delavstvo, pa, da bi jih hvalilo, pelo «Giovinezzo» in držalo batine, kot se je to zgodilo že dvakrat pri Sedeju, ki je še celo njih član. Delavci, v okvirju kapitalistične družbe je svoboda nemogoča. Treba je v neposrednem boju z izkoriščevalci odpraviti kapitalistični sistem, ž njim razrede, nato izgine tudi razredni boj m razredno sovraštvo.
Da pa se to zgodi je treba pravih strokovnih in političnih razrednih organizacij. Zato je nujno potrebno, da se vsi vpišete v naše organizacij©, ki temeljijo na zgodovinski resnici razrednega boja.
Tovariši rudarji, tudi sedaj, v tem času boja in nasilja vam kličem: Rešitev proletariata je delo proletariata samega. Če boste čakali križem rok, da vas bodo rešili vaši izkoriščevalci boste poginili ž njimi vred. Kajti za kapitalističen sistem, njega varuhe ir; podrepnike ni zdravil ne zdravnika, obsojeni so brezpogojno smrti. Torej vsi v naše revolucionarne organizacije, da z internacionalno organiziranim proletariatom celega sveta vpo-stavkno sovjetsko svetovno republiko delavcev in kmetov.
Vsaka druga taktika v boju proti izkoriščevalcem je nesmiselna in neuspešna.
Saj sami čutite, kaj vam je prinesel fašizem in njegovi sindikati.
Neopravičeno so nam odtegnili lansko leto davka na plače čez 189.000 lir. Plačujemo brezposelno podporo, šolo silijo občini z letnimi stroški okoli 200.000 lir, rudnik bo letos plačal približno 250.000 lir manj davka občini, sedaj zahtevajo še osebno dohodnino za nazaj plačali in sicer v obrokih, do 1926. leta. Davek na vse življenjske potrebščine, kakor moka, slanina in celo davek na vodo, vozila, živino itd. Samo še davek na solnce manjka, mogoče: pride tudi ta drugo leto. Kaj hočete tovariši še več uspehov? Le zapiši se v Sindikat, vbogaj lepo, kaj boš štrajkal, voli za fašiste, večkrat zapoj «Giovinezza», pridno delaj in stradaj, tako lahko Vlobiš nag in bos jetiko in končno od samih dobrot umreš, pa še ne bo rešena domovina, ima preveč slabe gospodarje in tudi precej dolga. No, jo bodo pa tebi enaki rešili v «Sindikatu», tako kot pri sedanjih volitvah, ki niti svojih članov niso dobili. Vraga, mogoče pa so se zavedli, da je «Sindikat« la mrtvo rojeno dete, kol pravijo razit dno zavedni delavci. Kdor ni razredno organiziran izkorišča organ iraiui e delavce, da še za njega plačujmo otroške boja in to je najgrše izkoriščanje, zato so tudi za vse liauspeho boja oni odgovorni.
Tovariši, proč od kapitalističnih u-slanov in ne postajijie izdajice vseh vaših organiziranih bratov, dslavcev in kmetov celega sveti.
Naj živi, razredni boj, Jo zmage vseh sužnjevl
Naj živi enotna fronta delavcev in kmetov!
Živel komunizem!
Rudar
Slap pri Vipavi
Težko mi je pero radi napornega poljskega dela, pa vendar napišem par vrstic v odgovor dopisniku «Novie Dobe« št. 16, keir dopis o dogodkih na Slapu ne odgovarja resnici.
Dopisnik brutalno napada župana g. Žorža, da je neznačajnež, ker da je premalo agitiral za vladno stranko. Dalje mu pne,ti naj odstopi od županstva, ako hoče rešiti občino gorja, ki zna priti nanjo in mu očita, da njegovo politično zadržanje nikakor ni v skladu z občinskim in državnim blagrom.
Bodi tu povedano, da je pri tem, splošno, pri vseh ljudeh, kakršnegakoli prepričanja oboet priljubljeni g. Žorž, slapenski župan nedolžen ker kot uradna oseba nima pravice agitirati ne v prid ene me1 druge stranke. Pa tudi vsa njegova morebitna agitacija za fašizem bi bila bob ob steno, ker so ljudje na Slapu razredno-za-
vedni. To so pokazali na dan volitev s lem, da so ponovno črtali grb Sovjetske Rusije in s tem pokazali, da nočejo biti več sužnji ne) domačim in ne tujim gospodom, kot bi ti-le želeli čeprav smo v dvajsetem stoletju, dobi m ešča n ske «demokracij e ».
Kar se pa tiče pretepanja, ki so ga povzročili fašisti zavrača dopisnik krivdo na' komuniste. Dopisnik se pri tem hote ali nehote moti, (nehote če hodi dvakrat na dan spat in zopet dvakrat vstaja) kar je razvidno tudi v tem>, da zamenja datum in sicer pravi, da so se nezaslišani dogodki vršili 11. t. m. kar se je zgodilo v resnici 9 t. m. Komuniste krivi, da so četniku milice izbili s kamnom zob. Resnica pa je, da je pijani četnik lovil neko dekle, pri tem nesrečno padel in si izbil zob. Zato so priče. Podrobnejši in resnični podatki pa o tem slučaju so prinešeni v (<Delu» štev. 203 pod naslovom «Slap pri Vipavi«.
Zavedni kmet.
Sodrugi, somišljeniki, delavci in kmetje
Ko bodete na Prvega maja odložili orodje in s tem manifestirali vašo železno voljo do borbe proti zatiranja, proti izkoriščevanju, za boljšo bodočnost, spomnite se pri tem vašega glasila, spomnite sc vloge, ki jo ono ima za delovanje med trpini, delovanje, ki stremi za tem, da se vaše bojne vrste sklepajo in razvrščajo, tako kakor so nam pokazali naši prvoboritelji, naši učeniki.
Bojne vrste razredno-zavednega proletariata morajo biti trdne, a tudi prožne. In prožne bodo le tedaj, ako bodo posamezni borci imeli jasen vpogled na naloge, ki jih morajo izvršiti, ako' bodo znali, kako se morajo boriti.
Delavci!
Zavedajte se važnosti vašega časopisa «Dela», prispevajte v njegov Tiskovni sklad, da mu zagotovite obstoj.
' MILE KLOPČIČ.
UDAR NA UDAR
Mi kujemo udar na udar.
In sleherni udar — pozdrav, pozdrav bodočnosti dhljav.
Mi kujemo že dan za dnem;
da zruši se nam moč okov, da se rodi nam človek nov.
Mi kujemo udar na udar,
od jutra do temb, vsekdar, da se rodi svobode žar.
Mi kujemo že dan za dnem.
Noč se dani in bliža dan, ko se zbudi prolet — titan.
Mi kujemo udar na udar.
In sleherni udar i— vihar, da se rodi prolet — vladarl
Minuli teden „Delo“ ni izšlo, zato, da izide danes na 4. straneh.
Gornja Pivka
Težke čase smo dočakali. Sicer ni bilo za nas kmete in delavce nikoli dobro vemdar je človek nekdaj, sicer siromašno, a vendar izhajal. Danes vse gloda in odira proletariat. Davkov je toliko, da tonemo v njih. Kakor, da bi to me zadostovalo nam še vreme nagaja. Merodajni krogi nočejo uvideti, da smo izpostavljeni na milost in nemilost vremenskim pojavom. Glavno je za njih, da plačamo, če ne pa na boben.
V	naši okolici živi večinoma mali kmet in ta propada dan za dnem. V takih žalostnih razmerah si revni kmetič išče izhoda iz teh žalostnih razmer. Pri tem je zvezan za roke in noge od narodnih odej-uhov, ki se brigajo za vse bolj, kot pa za razlago e-vangeljja. Prvi ga imftjo v pesti s ((črna zemlja naj pogrezne tega, ki odpada« in ga pri tem na «najnarodnejši» način sleparijo po svojih gostilnah, štaeunah itd..
Drugi pomagajo prvim, ker mesto, da bi branili resnico, kot je njih na-, loga, zagovarjajo tistega, ki je močnejši, četudi je proti Kristovim načelom.
Proletarci, kmetje, razženite imeglo, ki vami prikriva kažipot, do vašega o-svobojenja. Otresite se vseh narodnih predsodkov in predsodkov, ki dajejo vašemu najhujšemu in tedinemiu nasprotniku svetovnemu kapitalizmu in njega biričem možnost, da vas tlačijo na duši in telesu.
Opustimo buržoazno časopisje. Vzemimo naš list ((Dalo«, naše knjige v roke in našli bomo pot, katero do sedaj nismo našli. Naučili se bomo, da je osvobojenje proletariata delo proletariata samega.
Torej s požrtvovanjem in neumornim bojem, dosežemo to, kar nam kapitalizemi in njega podrepniki ne morejo dati in nam tudi ne bodo dali.
Naša svoboda bo edino v sovjetski delavsko-kmečki ljudovladi.
Zaveden trpin.
Opatjeselo
Pomlad je tu. Zemlja ;se je prebudila iz dolgega zimskega spanja. Ja-čila se je in zbirala moči čez zimo, da zdaj, ko jo solnce ogreje, razkrije svoje lice, da pokaže ljudstvu kaj si je pridobila na svojih počitnicah.
Sodrugi in somišljeniki, ozrimo se tudi irni v naravo ter posnemajmo jo. Pokažimo tudi, kako srno se ojačili. Prebudimo se enkrat iz tega dolgega spanja in odprimo oči: in videli bomo, da tudi mi imamo zimo na sebi, ki nam pije našo kri, hujša kakor ona ki ilači prirodo. Videli bomo oni težki jarem, ki nas tlači; videli bomo verige in okove v katere smo vklenjeni, videli bodemo one trinoge, ki izsesavajo našo kri, videli bodemo kapitalizem vsiah narodov, ki biča naše izmučeno in izstradano telo, videli bodemo še mnogo drugega temu podobnega.
Cerkev praznuje vsako leto spomladi vstajenje.
Sodrugi, kaj pa mi z našim vstajenjem? Mar čakajmo, da nam pad/ei z neba? O nei Združimo se vsi v enotno fronto ter hajd na plan. Potem se nam bode zasvetila rudeča zarja in solnce svobode nas bo ogrelo.
Sodrugi, delavci in kmetje!
Prvi tor j jo t.u: prvi maj, praznik svetovnega revolucionarnega proletariata, dan prisege; proletarske zvesto-
be, dan v katerem se moramo spominjati naših padlih bojevnikov Gradnikov, Gubcev, Alijagičev, Lieb-knechtov, Luksenburgovih in drugih bojevnikov, ter jim priseči da ostanemo zvesti sinovi proletarske družine ter priseči maščevanje tistim, kateri so jun vzeli njih življenje.
Delavci in kmetje!
Odložite na dan Prvega Maja orala, orodje naj počiva in praznujte praznik dela, kajti s tem pokažemo svier tu, da smo zvesti sini proletarske družine in da smo pripravljeni tudi mi vsako uro primiti za orožje ter braniti naše idejiei in naš program.
Volitve tukaj pri nas so se vršile mirno in po predpisih. Agitacije ni bilo velike na nobeni strani.
Lipovci so imeli shod na kateirieim je govoril g. Vuk iz Merna. Obetal je zamenjavo denarja, vojno odškodnino in mnogo sličnega, tako, da smo mislili, da bo padala na 7. aprila, dan po volitvah, sama mana z nebes.
Volitve so prešle, agitatorji so izginili brez sledu, ostale so samo obljube, ki se nikdar ne izpolnijo. Naj-žalostnejše je pa to, da se še dob6 bedni proletarci, ki pričakujejo izboljšanja svojega položaja od tistih, ki jih skubijo in tlačijo.
Rezultat volitev pa nam pokazuje, da je pri nas malo nezavednežev. Komunisti smo imeli 91 glasov, lipovci so jih imeli 55, snoparji pa 17.
Komunistov je bilo toliko, ker so že vsi pomrli (torej jih sploh ni...) iz česar se da, naravno, sklepati, da je prišlo teh 91 izpod ziemlje, od pokojnih komunistov. Bog jim daj dobro, da so bili tako <(kunštni»...
Sodrugi, le naprej brez omahovanja in otročjega strahu. Stanovitnost, požrtvovalnost, moški nastop svobodnega človeka in zmaga nam, ne izostane!
Živel komunizem!
Proletarec.
Zno|ll« pri Hudiiiiiiti
Iz nagega zakotnega kraja m še ni oglasil noben kmet ali delavec, da bi popisal naš žalostni položaj. Temu je vzrok, da smo malo poučeni. Kdor bi nas bil laliko kaj koristnega naučil že kot šolarčke nas je poneumnjeval.
Takrat so nas dolgočasili z veronau-kom, ki nam v življenju ni v prid, danes pa nam venomer trobijo : * «moli», «postise», «udano prenašaj, kar ti božja milost nalaga« jasneje povedano : »molčlj osel, in potrpežljivo prenašaj tovor, ki ti ga nalaga oderuh, ne smeš se upreti, tudi tedaj ne, ko se ti noge šibijo pod težo in se zgrudiš na tla. Ce gospod j 6 pečeno kokoš jo lahko ker je gospod, ti si revež in kot takemu ti je usojena kisla repa.»
Tako imajo neuko ljudstvo na vrvici, da ga kapitalizem neovirano izkorišča.
Kar nas je zavednih proletarcev pa bomo z besedo, z vzgledom in razširjenjem nagega glasila in naših spisov neumorno delali, da dovedemo zaslepljence do spoznanja.
Komunist.
Nabrežina
Po trafikah se zabranjuje prodajati naše «Delo» in bratski «Lavoratore». Če ju ima kdo v razprodaji ju mora oddajati na skrivaj. Vse to se dogaja menda po zaslugi tukajšnjega «mare-scialla« in čudno in nič, čudno je, da dela mož postave proti postavi. To ni še tako hudo. Neki naš sodrug in naročnik «Dela» je šel te dni na pošto, da pošlje naročnino. Kako pa se je začudil, ko mu je rekla poštna uradnica, da ne sme sprejeti pošiljatve na naslov «Dela». Kaj je temu vzrok ne vemo. Pošte se menda poslužuje lahko vsak državljan in ta slučaj nam se zdi po--polnoma nov. Taki sabotcrski ukrepi pa so smešni in otročji.
Proletarec.
Is Dekanska okolice
Iz naših krajev se malo oglašamo čeravno je vse naokoli nasičeno s komunističnim duhomi. Imamo za to tudi premalo časa, in Še tedaj ko ga i-maimo raje debatiramo, kot vemo in znamo. Komunistična ideja se je tu globoko vkoreninila akoravno ni opaziti to na videz. Prošle volitve so našim nasprotnikom jasno pokazale, da me spimo spanje pravičnega. Na vse kriplje so delali, da nas potlačijo. Volili so mrtvi za fašiste in orjuno. Marsikateri zaslepljeni kmetič je sprevidel pri teh volitvah kako delujeta slovenski nacionalizem in fašizem složno skupaj, ko se gre zoper kmeta in delavca. Oglejmo si malo natančneje potek volitev.
VSE V REDU.
Na nobeni štirih dekanskih volilnih sekcijah nismo imeli zastopnika. Sicer so bili uradno potrjeni od prizivnega dvora a volilna komisija jih ni marala sprejeti. Samo na eni sekciji je prisostvoval naš zastopnik, a to pol ure samo. Fašistovski zaupnik ga je o-klofutal in miu jasno povedal, da je bolje, da se odstrani takoj da ga ne zaloti fašistovska patrola, ki je, nadzorovala, ako grte vse po njihovem «redu». Sleparili so na vse mogoče in nemogoče načine. Pomislite: na de-kanski sekciji je bilo vpisanih nekaj desetin več kot 500 volilcev. Volilo jih je 381; pri štetju so dali 203 glasov fašistom, 210 lipovcem in komaj 44 komunistom.. To sešteto da skupaj 457 glasov veljavnih. Ako pridenemo še razveljavljene glasove nam bo jasno, da je. «volilo» 100 volilcev, ki tisti dan sploh niso bili navzoči. Mnogim našim) volilcem ni komisija pustila voliti pod pretvezo, da so volilne legitimacije pomanjkljive. Glasoštevci bi bili morali paziti, da se vrši vse v redu a zbali so se groženj, da ae jim odvzame koncesija od krčme, trgovine itd. Tem figovcem se je zahvaliti, da je bilo toliko naših glasov pmustro-jenih v fašistovske oziroma lipovske. Mi smo vseeno zvedeli koliko naših glasov je bilo v resnici. Saim zastopnik fašja je izjavil na dekanski postaji, ko je odhajal v Koper, da si ni nadejal toliko komunističnih glasov v Dekanih. Uradno so našteli 44 naših glasov, gotovo pa je, da so nas okradli za 200, katere so si narodnjaki in fašisti pridno delili.
BURŽUJl SI DELIJO NAŠE GLASOVE.
Ko je predsednik komisje brisal z gumico črto na našem znalcu je predlagal zastopnik lipe onemu fašja: enega tebi, enega meni, enega tebi itd. dokler se «zaloga» ne izčrpa. Tržaška (itetka» zbira solze, ki so pretakali njeni zvesti na dan volitev, pri nas pa i-majo srečo fašistov, Če so dobi-
li	210 glasov.
To trditev potrjuje izid glasovanja v sekcije pri Sv. Antonu, kjer so bili1 glasoštevei poštenjaki, (230 glasov naših, 49 nacionalci), istotako oni na osapski sekciji (večina za komuniste).
Ako bi bili tudi na pnedloški in dekanski sekciji skrutinatorji poštenjaki, bi bilo vsega skupaj naših glasov okrog 700 (če ne več). Uradno je bilo nakazanih 414 komunistom, 309 narodnjakom, 420 fašistom. Po pravici bi se moralo glasiti: 700 (in še več) komunistov, 300 narodnjakov, 80 fašistov in njih petolizoev.
Teh podatkov nismo zbrali zato, da bi se pritoževali ampak zato, da pokažemo, kako se buržuji vseh barv družijo proti delavcu in kmetu. Ako so nam ukradli glasove nam niso ukradli proletarske: zavesti, s katero smo se podali na volišče. Zadovoljni smo, da se kmetje in delavci naših vasi zavedajo, da je rešitev trpina edino v deslavsko-kmecki sovjetski ljudovladi, za dose-
podlistek
IVAN VIJK:
Stolp ene misli.
(Babilonska pravljica).
Tako jo pisano v knjigi življenja pou razvalinami lempla Nippur pokopanih:
«Pozdravljeua vsemogočnost v svojem vtelešenju! Razdrobljena v drobce, zbrala si prah in on jo zagovoril in zahodil. Nešteto vtepenih drobcev misli, kakor je nešteto zvezd, je našlo svojo skupnost in zopet postalo eno. V tistem združenju P a je bila vsemogočnost.
V	tisti svoji zdnižonosti in skupnosti si bila bogovom kakor grozen strah. Pomenila si konec gospodstva nad teboj.
■ Pozdravljen stolp združenja in sloge... Babilonski stop *). Bil si bog, ki jo grozil bogovom in večji od njih, ki so te prokleli. Bil bi gospodar nebes, da nisi poslušal dekle bogov, Laži...
Pozdravljen v svojem padcu, stolp babilonski, stop one misli. Razkropila se je misel in vsemogočnost je izginila, da se zopet pojavi. Tedaj, ko trpljenje in kri prikipita do roba čaše in se razlije čezenj, se pojavi. Tisočeri imelo eno in tisto združenje se vtelesi v nov stolp, stolp zmage, ki bo segal do neba, v raj, človeku ukraden.
Pozdravljen tisti čas združenja, ki se bliža. Nebo bo potreslo njegovo vtele-šenje in boj zadivja zanj. Zakaj, človek, ki je bil pregnan iz njega, stopa z združenim korakom vanj, da strmoglavi preklinjajočo in ljubosumne bogove.
In takrat, ko se t.o zgodi, pogine tudi Laž, dekla bogov...»
*	* *
Tisti čas ja živel v Babilonu kralj Maašna Ati, kar pomeni neznanega imena. Ni bil oženjen. Imel j>a je hčerko Ilesnico, ki pa je bila nezakonsko rojena od neke žene iz ljudstva. Kralj je zato ni mogel narediti za svojo zakonsko ženo, ker so se upirali njegovi svetovalci, sklicujoč se na svete knjige, ki govore, da stori greli, če sede na ba-
bilonski prestol žena nekraljevega rodu. Greh pa bi rodil kazen, ki bi ne zadela samo njega, kralja Maašna Ati, nego tudi njih svetovalce in ves narod.
Kralj se je udal, ali hčerko je vzel vseeno k sebi.
Ljubil je kralj svojo hčerko Besnico, nezakonsko rojeno iz žene ljudstva. Kamorkoli je šel, povsod je šla z njim tudi Besnica. V naročju mu je sedela, ako se je peljal v vozu, če je jahal, je bila z njim ua istem konju.
Ljudstvo, videč kralja in njegovo hčerko, je postajalo pri svojem poslu in vzklikalo : .
«Zares, prekrasna je Resnica, tvoja hčerka, o kralj. Naj bo naslednica tvoja na prestolu.«
Ponosen je bil kralj na svojo hčerko. Dasi knjige niso govorile o ženski na prestolu babilonskem, nego določale samo moškega, je vendar gojil željo in nado, da svetovalci in narod ne bo iskal v knjigah in bo poslušal želje ljudstva.
Ali svetovalci, ki so poklicani, da_
svetujejo kralju v vsem in ga varujejo pred nekraljevskimi koraki in dejanji, so poznali tisto kraljevsko željo.
In so rekli :
«Ti veš, o kralj, da svete knjige govore, da mora biti tvoj naslelnik moške-ka spola. Ti pa nisi oženjen, niti nimaš sina. Narod pa želi, da si poiščeš ženo, ki f,i bo rodila sina, naslednika^ tvojega in božjega.«
«A ljudstvo? Kaj poreče ljudstvo, ki jubi mojo hčerko Resnico?«
«Ljudstvo poreče to, kar želi narod in ni«, so odgovorili.
«Poiščite torej ženo za. svojega kraja«, je rekel kralj in težko mu je bilo.
Svetovalci so mu jo poiskali. Kraljevskega rodu je bila in njegov naslov je bil kraljevski.
Pripeljali so jo h kralju.
«Tukaj, o kralj, je žena, ki bo mati tvojemu nasledniku. Po volji naroda in bogov smo ti jo izbrali.«
Poklonil se je kralj svoji nevesti in ker je bila lepa in je bilo njeno lice belo in kakor žamet, jo je vzel.
Vendar pa zato ni nič manj ljubil
svojo hčerko Besnico in ko jo je pokazal ženi, je rekel :
«Glej, ljubi jo, zakaj moja hčerka je.»
Zena je pogledala hčerko kralja.
«Ljubila jo bom, ker je tak tvoj ukaz.«
Ko pa jo j»> pogladila z roko po otroških licih, je Resnica čutila kremplje njenih rok. Objela je kolena svojega očeta in zaplakala.
«Ne zapusti me, oče...»
«Ne zapustim te», je miril kralj hčerko in se čudil, da se -boji matere-ma-čehe.
Mati-mačeha pa je rekla,:
«Boji se me... Ker se me še ni privadila, se me boji,..».
(Dalje prihodnjič).
*) Babilon je bilo največje mesto, kar jih pomni zgodovina človeštva. 'Nahajal se je v Aziji. Glasoviti babilonski stolp, katerega omenja prva Mojzesova knjiga, pa ni legenda, nego je bil v resnici zgodovinska zgradba. Raziskovalci zgodovine človeškega rodu so naleteli na temeljno zidovje
m*?- -	.v
babilonskega stolpa. O stolpu so svoje čase pisali že Grki, Rimljani, Arabci in Židje. Prvi piše o njem Herodot o-kolu leta 460 pred Kristusom. Potem se bani z njim prerok Danijel leta 168 pred Kristusom. Znani vojskovodja Aleksander Veliki je za svojega bivanja v Babilonu začel izkopavati razvaline stolpa «zmMnjave». Delalo je pri teh izkopavanjih 30 tisoč delavcev. De-la ni dovršil, ker ga je prehitela smrt. Po Kristusovem rojstvu so mnogo stoletij zaporedoma razna plemena, bivajoča v obližju nekdanjega Babilonu, odnašala kamenje babilonskega stolpa ter si iz njega napravljala domove. — Stolpi, slični babilonski zgradbi, so se pred tisočletji nahajali po vsej Babiloniji. Babilonski stolp je postavil kralj Nabukodonezar. Gradil ga je felo vrsto let. Pri tem delu so morali pomagati vsi podaniki. Kakor ostali stolpi, ni imel tudi babilonski stolp v notranjosti prostorov. Le na njegovem krovu je bilo mesto za verske obrede, kamor so imeli pristop samo svečeniki in drugi maziljenci.
IV
DELO
go katere se bomo borili do zadnjega vzdihljaja.
Sodrugi, dekančani in okoličani! Tudi za nas pride dan vstajenja. Pripravljeni pa moramo biti na vse, žrt-tvovati tudi življenje 6e treba kajti brez boja in žrtev ne bo svoboda. V borbi bodi nam vzgled in bodrilo mu-čeništvo in vstrajnost ruskih bratov. Pod praporom Komunistične internacionale v boj za staro pravdo i Naj živi Sovjetska Rusija!
Naj živi neumrljivi duh Lenina!
Naj živi na veke komunizem!
Pri sv. Antonu
je slavni dr. Petrich iz Kopra zapazil med poslušalci na lipovskemu volilnem shodu našega starega sodruga D. K., preril se do njega in mu zavpil:	«Vi
agitator in kapo tukajšnjih komunistov, govorite kaj o vaši stranki če ste kaj hraber!» Naš sodrug se mto je iztrgal iz rok in med grobno tišino v dvorani krepko izjavil:	«Naši ljudje
ne rabijo shodov ker dobro znajo kaj jim nalaga razrtedna zavest!«
Za njimi je jel fašist Petrich groziti vsem protifašistom, toda zaman. Izid volitev je potrdil gorinavedeno izjavo našega sodruga. Komunistična stranka je dobila veliko večino glasov.
sodrug.
Solkan
Cvntk« volilna svobod«
V	blagor »svobodne domovine« se zapira kulturna društva, preganja in groši mirnim a nezabitim Solkancem.
2e dolgo časa je bilo na srcu obla-stev in vladnih organov, da bi se vrgli na nepokorno in zelo nevarno vas Solkan. In glej, fcipo priliko! Volitve so tu, tedaj huri na zavedne vaščane. Srečni solkanci, srečni zato, da so i-meli občinskega komisarja, veleutka, ki jie znal vse lepo in primerno urediti, da je občina na vseh koncih in krajih lepo uspevala. Vsa čast oblastvom, ki so ga postavila! Ali tem bolj srečni Solkanci namreč so bili, ko so pred volitvami dobili zraven domačih o-rožnikov še oborožene fašiste za vzdrževanje javnega reSda. Ta posel se je pneičel takoj po njih prihodu s pomočjo orožnikov in domačih solkanskih denuncijantov.
Stikati se jiet začelo vsenaokoli od hiše do hiše, videč v detetu in slehernemu starčku če ne nevarnega komunista, pa Jugo-iredentista. Črez noč so bile vse ulice polepljene z velikimi letaki, kateri so razlagali zasluge sedanjega režima, ki je podoben onim starega veka, obenem so klicali prebivalce k pokori in na boj za fašistov-sko listo,to je za srečnejše čase proletariata in vseh ljudi (srečne čase izseljevanja). Letake drugih strank se je pa proti trgalo (seveda radi javnega miru). Volilni shod so tudi imeli ob ogromni udeležbi — 40 ljudi, štiri tisoč bi jih bilo če bi pridjali šift dve ničli. Po vasi se je ljudi priganjalo na zborovanja kakor nekdaj župnik k pridigi.
Grozilo se je ,da bo treba dati vas v plamen, drugače da ne pride to neumno solkansko ljudstvo k pameti. K sreči se ni na nobeni hiši pokazal ru-deči petelin — in vendar se je pričelo preganjati in strahovati celo vas iz-VTiemši magnate in dobre patriote žepa. — V obrambo domovine so začeli preganjati najbolj uigledne fante in ^ može pred katerimi čutijo Solkanci največje spoštovanjem bodo čutili še nadalje vkljub reakciji. — Grozilo se je materam in očetom z bombami 'in noži Seveda vse to v znamenju volilne svobode.
Še najbolj na potu jim je bilo kulturno društvo «Ljudski oder«; vrgli so se nadenj, prebrskali sleherni kotiček, odnesli eno sliko in par proletarskih časopisov ter nato klicali člane odbora na kvesturo ter upili nad nje, kot na razbojnike. Končno so zahtevali kljui-če ter ukazali, da je nadaljno delovanje društva prepovedano, ker, da ni priznano od oblasti — to je od vlade.
Ker niso dobili v društvu zaželje-nih bomb in samokresov, kanonov itd. kakor jih rabi fašizem, ampak le knjige, časopise, in nič drugega, kar bi dalo povod — k zapretju društva, so prepovedali delovanje istega, češ, da ni priznano od oblasti. Čudno bi se le zdelo pametnemu človeku kako imone eno društvo javno delovati po deželi če ni priznano od vlade (to je aesveda ena pretveza več poleg drugih).
Čuj ljudstvo, mahni z roko preko čela, odpri oči, da se ti bo zjasnilo — uvidelo boš kdo so tisti, potom katerih • se te preganja in ovira tvoje sveto delo. Videlo boš ljudi, ki niso vredni imena ljudje, videlo bog denuncijan-te, domače pijavke, ničvredneže brez najmanjše trohice vesti človeka in po ovadbah takih podležev ti orožniki in fašisti zapirajo tvoja društva, tvoje ustanove, katere si ti s trudom in v potu svojega obraza postavilo. — Na podlagi ovadb takih izmečkov preganjajo tebe in tvoje otroke. Solkanci dobro vedo, kam pes taco imoli in tudi to vedo, da strah magnatov pred občinskimi volitvami je zahteval, da bodo njim zagotovljena koritarska mesta v novem občinskeoni zastopu. Ali zavedni Solkanci in ž njimi vsi pošteni ljudje gredo svoja pota ne oziraje se na desno in levo.
Živijo razredno solkansko ljudstvo! Naprej za svobodo in ljudsko lju-besjen!	Mimoidoči.
Iz Bistriikega
Z ozirom na popravek dopisa «du-hovnik-žandar« z dne 27. 3. 1924., izjavljam sledeče:
Ker je list političen, bi bilo napačno izkoriščati ga z dopisi, pisanimi iz kake zgolj osebne mržnje. Iz tega sledi, da ne gojim napram gosp. prizadetemu v goriomenjenemu dopisu ni-kake osebne mržnje in bi na njegov popravek sploh ne odgovarjal, da ni stvar zlezla v politično strujo. Ker pa zastopam ravno tisto pol. str. katero g. V. Dolenc ob vsaki priliki, na vse mogoče načine napada, radi str. discipline in radi dolžnosti, sem prisiljen za str. se potegovati in bom v tem smislu tudi sestavil svoj odgovor.
Ker. nimam do goriomenjenega gospoda kot privatne osebe nikake o-sebne mržnje, dasiravno me on, vedno in povsod napada in sramoti, sledi iz tega, da sem mu le lojalen politični nasprotnik in, da goriom.enjeni dopis nima prav nič skupnega ne z mojo osebno mržnjo ne s političnim nasprotstvom, ampak je bil sestavljen na prošnjo in željo prizadetih, ter po informacijah istih.
V svojem «popravku» je gosp. V.
J. Dolenc zelo, zelo dosleden; le preštudirajmo ga malo.
V prvi točki pravi, da ni res, da bi on nahujskal orožnike proti fantom, ampak da je le miril.
Ker nočemo delati krivice, kakor pravi tudi uredništvo, sem se pri prizadetih informiral.
Prizadeti so mi dali sledeči odgovor: «Ko so prišli orožniki in so videli, da nimajo kaj posredovati, ker smo se vedli popolnoma mirno, so hoteli oditi zopet proti Bistrici.
«Ko je uvidel oče nevestin, da niso orožniki postavljeni zato, da bi služili komurkoli pri poroki za spremstvo in častno stražo, jih je nalagal, da zahtevajo fantje od njega L. 1000 in da mu grozijo, nakar so orožniki napravili prijavo; vendar pa niso mogli izvršiti aretacije, ker ni bilo prič, da bi njegovo izjavo potrdile; orožniki so pa imeli vendar vzrok spremljati svatovski voz (opomba dopisnika). V Podgrajah jih je že pričakoval gosp. J. Dolenc, katerega prvo delo je bilo, da je nahrulil snega izmed fantov z besedami: k Kaj si tudi ti nezakonski sin tul» Te besede so ravno zanj pripravne (opomba dop.). Vžaljeni mladenič je molčal, ter sledil za ostalimi v gostilno.
«Gosp. J. Dolenc nas je najprej ozmerjal in okljuval od vseh strani, nato je podpisal ono prijavo; podpisal je še neki drugi listič kateri je bil poslan v Zabiče. Kmalui na to so prišli finančni stražniki, ter nas zvezane odpeljali v Bistriški zapor.
«Drugi dan po aretaciji je prišel v našo vas, ter ozmerjal stariše, zakaj drže s sinovi; pri razpravi je ponovno napadal očete, zakaj da zagovarjajo sinove. (Seveda; oni bi bili morali zahtevati kazen za njih Smešno; še
žival skrbi za svoje mladiče. (Opomba dopisnika).
•(Nekateri trdijo, da je rekel, da morajo biti na vsak način kaznovani«.
Te informacije so mi dali prizadeti.
V drugi točki svojega zagovora pravi, da ga sploh ni bilo zraven, ko se je izvršila aretacija. Mene tudi ne...
V točki tretji pravi, da je bil pozvan pred sodišče kot priča. Čudno: njega ni bilo zraven, pa je vendarle pričal.
Nadaljne točke se tičejo edinole mene.
Kar se tiče raztrgane suknje, sem napravil seveda neodpustljivo pomoto: zamenjal sem namreč zakrpano suknjo z raztrgano.
V točki peti pravi, da žrtvuije vse za ljudstvo, ter, da je moral prodati celo pohištvo, da se je mogel preživeti.
Resnici na ljubo in kot glas javnosti, naj navedem tu nekaj komentarja njegove požrtvovalnosti, ker je sam sprožil.
Srb pravi: «Nek delo na vidjelo«. Kar se. tiče pohištva, katero pravi, da je prodal, da se je mogel preživeti, je obstajalo iz par starih trhlih omar, za katere je zahteval tako ceno, da 90 se sami njegovi pristaši zgražali.
Ko se je popravljala cerkev, je zaprosil graščino za nekaj lesa po znižani ceni. Graščina je nato cerkvi darovala popolnoma brezplačno več kub. metrov lesa, katerega pa ni porabil za cerkev, temveč prodal.
Pri nas živi zelo ubogo ljudstvo, ki je po vojni še bolj obubožalo; tarejo ga ogromni davki in vedno nove doklade. Ne glede na to, vidimo našega gosp. malone vsaki dan na vratih; danes mu treba za zvonove, jutri za cerkev, pujutršnjim za koko, tam zopet za skedenj, štalo itd.
Prejšnji gosp. v. je upošteval bednost ljudstva in smo ga le redkokdaj videli, pa še takrat pri bogatejših.
Cerkev ima v kasi precej denarja, zraven tega se prav pogostoma vrše ofri, toda ta denar ne vemo kam gre, prvi tiči v blagajni, a za cerkvena po pravila' mora ljudstvo šteti zopet nanovo, če ne ti kmalu potrka na vrata notarski plačilni nalog.
Sedaj kupuje zvonove; kdor bo takoj plačal njemu pripadajočo svoto, mu bodo — ko bo umrl — zvonili brezplačno, ostali člani družine bodo morali plačati vse eno.
Ko je zidal skedenj, so ljudje godrnjali, da je tega preveč in, da ne bodo plačali. Tedaj je rekel: nič ne zate-vaftmd nobenega, zidal bom na lastne stroške.
Kako resnične so bile njegove besede, smo videli, ko je bilo delo končano: ubogi trpini so morali, hočeš nočeš, plačati.
Ustanovil je «čebelico« za otroke, v katero so pridno nosili svoje prihranke. Ker ni državljan, so mu — lansko leto — napovedali odhod. Ob tej priliki je pozval stariše, naj vzdignejo o-troški denar. Enim je manjkalo manj, drugim več in tretji so vdobili celo — nič.
Na kak način je stajal med čebelic stojimo pred —
V Kuteževem se nahaja tudi cerkev sv. Jožefa, ki je nekaka podružnica Podgrajske cerkve. Ko je imel neko nedeljo tu mašo, je pozival ljudstvo, naj vsak nekaj žrtvuje, da se Jožetu žakrpa hlače in kupi klobuk.
Vse dobro in prav. -Nikdo ni proti temu, toda, pravijo, da je oni dan na ofru nabral L. 140.— v škofovi blagajni se nahaja — kolikor je znano Lir 1400.—, zapuščina, po neki pokojnici, o kateri se je pri notarju informiral nek interesent Iv. 2400. — skupno L. 3.940.— za katere bi si Jože kupil lahko zelo dragoceno obleko in klobuk in krpanje bi bilo nepotrebno.
Ker bi zašli s temi razpravljanjem predaleč, naj zadostuje; na željo enega ali drugega, imam na razpolago nagromadenega ogromno množino e-nakega materiala.
Ali morete še zdaj trobiti, da se on ves in še enkrat ves ne žrtvuje za ljudstvo? Kdor to trdi, je tepec...
Sedtfj imamo še zadnjo točko: «Ni res, da agitiram za lipovo vejico«..
Kar je res, je res. On ni mogel agitirati javno, ker bi to škodovalo njegovi eksistenci, v kateri ga podpirajo neki ljudje, ki niso njegovega prepričanja. Časopisov, katere je razdajal v svrho agitacije, pri razdeljevanju listkov za Velikonočno spoved, menda nisem delil jaz.
V cerkvi je dan na dan rohnel proti komunistom, kateri zahtevajo osemurni delavnik, pa še zraven večjo plačo. Pomislite, ali ni to nezaslišano?
Ko bodo na vladi komunisti bodo i-meli ti razbojniki v vsaki vasi svojo kuhinjo in tja bo moral vsak z svojim loncem po — menažo.
Tako je on preštudiral komunizem in tako je tudi res; če je pa on rekel...
Mislili smo, da bo sedaj po volitvah nehalo rohnenje, pa smo se motili; še vedno ga drži stara bolezen.
V nedeljo je razpravljal na dolgo in široko, koliko milijonov ljudi ‘je v Rusiji umrlo lakote, koliko so postre-ljali duhovnikov, oficirjev, bogatašev itd. ni pa povedal kdo je tega kriv, kakor tudi ne, da umirajo od lakote, danes, v Črni-gori, Nemčiji in drugod in kako na Madžarskem bela garda mori nedolžne ljudi, danes, ko vlada v Rusiji mir in blagostanje.
«Hiša božja ni več hiša molitve, ampak politično zborovališče...»
Tudi v šoli pozablja na svojo dolžnost veroučitelja, ker vbija v glavo otrokom, da so komunisti levi razbojniki. Kdor si ne more takoj zapomniti, temu še posebej zapiše v spomin z trkanjem glave ob zid. Včasih tudi e-niega ali drugega odpelje v stransko sobo... zakaj?* Tako zastruplja s politiko mlada srca.
Njegov zvesti valpet je učiteljica, ki je vpeljala v šolo novo metodo poučevanja s puljenjem las; par otrok je. že plešastih. Ako se bo ta metoda obnesla, bomo poročali in priporočali, da jo vpeljejo tudi drugod.
V šoli imamo dve upokojeni stranišči; otroci se jih namreč ne smejo posluževati; a okoli šole, naj raje molčim...
V šoli se ob poznih večernih urah zbirajo fantje in ona se vede tako, da šolski otroci grede v šolo in iz šole, stikajo glave vkup in se posmehujejo.
Tako se pohujšujejo šolski otroci. Ker je gosp. v. Dolenc grozil s tožbo, izjavljam še enkrat: nisem njegov osebni sovražnik in ne gojim do njega nikake osebne mržnje, temveč sem mu le lojalen politični nasprotnik, tudi nisem klevetnik, ker so moje trditve podprte s pričami.
Jaz sem pripravljen na boj in g. Dolenc me tudi pozna; če me pa ne pozna, dobi moj naslov v uredništvu.
Kar se tiče barbarskega postopanja v šoli, pozivam v imenu vaščanov gosp. nadzornika, da napravi red.
Boljševik
Vipava
Oprosti dragi urednik moji slabi pisavi, sem že prileten in garati moram, od ranega jutra do poznega ve čera, da zaslužim, tisto žlico opresle repe, ter nekoliko polente, zase in svo jo družino. Zapisal sem zato ker ho-čemi, da zvedo tudi drugi kmetje po svetui, kako se nam godi v vipavskem fašistovskem gnezdu.
Po volitvah je bil izdan ukaz črnih srajc: «V proslavo zmage se morajo razobesiti dva dni zastave«. Torej za zmago, v kateri so bili oddani glasovi na najnesrampejši način, kot na primer od Toneta Mohorčioevega. On se namreč po trgu vedno hvali, da če je
za fašiste volil, je bil za to brezplačno v hotelu na kosilu in se enako zvečer nagostil z golažem®, krompirjem ter se nasrkal dobre pijače pri Pepetu s plača — županu. Drugi dan je bilo slučajui se je pa Pepe res radodarnega pokazal. Za glasove takih kot je Tončkov in njemu enakih, bi sa fašisti lepše izkazali, da bi pustili ljudi v miru glede njih «bander».
Izid volitev jim ni bil po godu, kar priča kloftanje in preganjanje naše mladine po razglasitvi volitev. Terde-ta, Dučovega so lovili kot divjo zverino. Izmed dveh mladih Mančanov jim je zaimoged uiti le eden črez Police, s tem, da je revež prebredi mrzlo Vipavo, po drugem pa so junaško u-drihali.
Žalostno, vse gorje povzročeno po kapitalističnem sistemu, prelivanje nedolžne krvi, pomanjkanje med in po vojni ter današnji obupni gospodarski položaj ni izučil naših zanikanih bedakov! Na lipovskem shodu so jih ajdovski in goriški advokatje prav pošteno za nos potegnili. Zatrjevali so jim, da v bodoče napravijo vse • potrebne korake, za povrnitev sodnije v Vipavo. Saj niso neumni gospodje ljudski krvosesi, da bi se za to ogrevali, kaj bodo potem v Ajdovščini muhe lovili?! Na te prazne kvante sta jima lipovca Čehovin s Tabra in Rafael Puletov navdušno ploskala z rokami, bati se je bilo za nohte, kmalu bi odleteli. Revšeta naj bi se raje držala krila svojih žen tisti čas. Vsaj Joža Krh-netov — črni agitator, bi se ne zaganjal v njiju. Ljudem pamet, oslu pa sena! tako so dejali včasih stari ljudje.
Majhno je število naših čistih duš, ali kar nas je smo sad čistega semena, do groba zvesti bojevniki za svete pravice uboge raje, neukrotljivi bojevniki za republiko kmetov in delavcev!
Kmetič.
V Dolini
ni bilo za časa volitev nič izvanredne-ga. Zastopnik naše liste se je moral odstraniti na dan volitev vsled pritiska terorja.
Borštanski zastopnik je sicer prisostvoval celi volilni operaciji a je bil odpuščen od dela.
Kljub temu neustrašeno naprej po začrtani poti do komunizma!
Leninist.
Ne bojte se gospod Kumar, štever-janski delavci niso takšne mevže kot st bili vi, ki ste pri občinskih volitvah celo kandidirali pri komunistih, potem kar črez noč postal fašist. Vaše grožnje ne opravijo nič. Pokazali ste že večkrat kako ste surov in brez olike. Kaj vas nič ne peče vest, da tako kruto postopate napram zavednimi delavcem ko sam spadate tja ker ste sam revež, enak njim? Kaj vam nič ne o-čita vest, da ste skupaj z nekim Lenardičem zaprli nekega Bajt-a po nedolžnem brez vsake krivde, in to še celo o polnoči ko je ta mirno spal in ga odpeljali z avtomobilom proč in ga s tem prisilili, da je oddal glas vaši listi? Kakor se vidi, boste kmalu tudi vi «Vitez«.
Na dan volitev so se vozili z avtomobilom, spravljali so na volišče staro in vse kar jim je prišlo pod roke. Do poldne so se volitve vršile mirno, popoldan pa so zastopnika naše liste s silo izgnali iz volišča. Kljub vsem pritiskom in grožnjam se je v Štever-janu brez nobene agitacije naštelo 125 komunističnih volilcev, to jei naj-
lepše izpričevalo za g. Kumarja in g. Lenardiča. Gospoda, ako si mislita, da bosta vidva zatrla komunizem, se zelo motita. Kaj ne vesta, da vsako nasilje vodi proti pritisk in to bo tudi štever-janski proletariat po svoje izvajal. Nikjer ni zapisano, da bosta vidva vedno gospodovala, to si dobro zapomnita ker števerjanski proletariat si je in si bo še vsa vaša nasilja dobro zapomnil. Sam vsegamogočni «Kajzer Viljem« je kapituliral. Pa mislita, da ne bosta vidva ošabneža ki z vso vašo pametjo se niti z «Pav-liho» ne moreta meriti?
Vi briški koloni, delavci in kmetje Pa ostanite zvesti ideji katera se vam je porodila v urah trpljenja in bridkosti. Posebno vam koloni ki ste o-stanki suženjstva naj vam bo vedno pred očmi boj katerega bije ves proletariat celega sveta za svojo in obenem tudi vašo svobodo. Ostanite zvesti ru-dečemu proponu ker edino kadar bo ta zaplapolal po briških holmih boste svobodni a pod vsakim drugim, naj bo te ali one barve boste vedno le sužnji.	Popotnik
Predpisi za dopisnike „Dela
K
Ti predpisi so namenjeni dopisni-ništvo; važna poročila kom «Dela», ki so obvezani, da seročeno.
pošiljati pripo-
Pismo iz Brd
Ker sem se nahajal celi čas volilne borbe v Brdih, sem tudi imel priliko natanko od blizu opazovati volilno gibanje in o tem gibanju hočem tu v «Delu» malo poročati. Vseh nasilji, ki so se tu dogajala ne morem pravilno opisati, zato podam samo skupno sliko vseh dogodkov. Ker šo fašisti videli komunizem samo v Števerjanu, so radi tega obračali vso pozornost le tja. Že mesec dni pred volitvami so začeli na pošti sabotirati «Delo». Mnogim naročnikom so v zameno dostavljali — «Novo Dobo«. Tu je imel svoje prste vmes pismonoša iz Cerovega. S tem seveda ni mnogo opravil, in tudi v bodoče mu to ne bo delalo nobene časti, še manj pa koristilo. Takoj zatem so začeli clelati po hišah preiskave, seveda našli niso ničesar ker ničesar dotični tudi nimajo. Ko so se tega tudi naveličali, so pustili stvar v miru in so se vrgli bolj na ((Lipovce«, kako so postopali v Biljani, to je že vsakomur znano. Mislili so, da nastopijo komunisti samo v Števerjanu, potek volitev pa jih je v Kojskem popolnoma razočaral. Ker tu gospoduje prosluli Obljubek, se komunistov niso nadejali. Kojščanje pa so vodili bitko kakor Nemci s podmorskimi čolni, pokazali so, da se od gospodov Obljub in Obljubkov ne pustijo voditi za nos. Vse fašiste je pretresla novica, da v Kojskem je — reci in čitaj — 189 ko* munistov. To je grozno!...
Kojščanje! La tako naprej, ne strašite se strahov, ki stopijo ob desni in levi. Kar po začrtani poti naprej, dan zmage pride gotovo.
Bližal se je čas volitev. Vedno bolj pri števerjanskih oziroma cerovskih fašistih je začelo čudno valovenje. Loviti so začeli ljudi na limanice. Zavedni števerjanski proletarci so kljubovali vsemu, če izvzamemo dva vinska bratca, katera sta se prodala za kozarček «Brica». Ne pa tako «Lipovci» in tu imamo priliko videti značaje. Stebri narodoljubov so se prodali kakor pocestnice.
V Števerjanui kakor drugod po Brdih so imeli shode. Eden je celo omenil, da Sovjetska Rusija je zelo velika in mogočna. Bravo!
Do dvajsetega leta so komunisti in socialisti zidali samo bolniške blagajne in delavske domove. Za ubogo gospodo, je hotel reči, še ni nič naredilo. No, naj zahvalijo, da je bilo samo tako, saj drugeče bi oni ne imeli kaj požigati.
V petek pred volitvami so gospodje fašisti spraznili neko mizarsko delavnico, kjer so si uredili — kot Boroje-vjč —svoj glavni stan. Tajnik fašja iz Cerovega se je pokazal kot velik agitator. Začel je krog delavcev, da «kaj boste volili za tisto umazano komunistično stranko, saj tako ni nič več iz tega. Če ne greste z nami bomo poskrbeli da ne dobite nikjer dela, poginiti boste morali za lakoto ali pa se vdati.«
ravnajo po vsakem njih določilu. Dopisniki «Dela» naj se smatrajo udom organizacije, v kateri imajo gotovo funkcijo z odnosnimi pravicami in dolžnostmi. Disciplina v mišljenju in delu, ki veže trdno med sabo vse člane komunističnega organizma, mora biti tudi razumna vez med uredništvom «Dela» in njegovimi dopisniki, pa naj bodo ti člani Odborov za «Delo» ali pa posamezni dopisniki.
Ker je gradivo teh predpisov daljše, ga priobčujemo v odlomkih. In-teresirani pa naj shranijo tozadevne številke, dokler ne bo preskrbljeno, da, se jih na kak drug način natisne v celoti in posebe.
Predpisi so sledeči:
1. — Pišite vedno na eni sami strani papirja in s črnilom. Pustite med eno in drugo vrsto dovolj prostora za popravke in prenaredbe, ki jili smatra uredništvo za potrebne. Kdor piše na stroj naj se poslužuje violetnega traka in naj pusti med eno in drugo vrsto razdaljo vsaj za dva zoba. Naj se ne piše nikdar z rdečilom, ker je to proti zahtevam, ki jih imajo strojni stavci do rokopisa. Rabite ozke strani papirja! Pišite čedno in čitljivo 1 To slednje naj vam ne bodo prazne besede, ampak obveznost, z izpolnjevanjem katere prihranite uredništvu mnogo dela in časa. Čimmanj časa uporabi uredništvo za prirejevanje dopisov od zunaj, tem več mu ga preostaja za druga važnejša uredniška dela. Tako 'mora biti vsakemu razumljivo, kako je vsebina in oblika lista odvisna od vsakega njegovega setrudnika in dopisnika, od vsakega sestavka in dopisa.
2. — DOPISE SESTAVLJAJTE NA KRATKO IN JEDRNATO. Ne ponavljajte preveč navadnih mnenj in sodb ter neutemeljenih ocenjevanj. PUSTITE OB STRANI VSE ŽALJIVKE, PSOVANJA IN IZPADE in sploh vse kar ni resnega in more škodovati resnosti in dostojan stvu, s katero hočemo, da se odlikuje naš list. — Dopisnikom «Dela» se stavi v dolžnost, da se od sedaj naprej ABSOLUTNO IZOGIBAJO VSAKE MALENKOSTNE POLEMIKE OSEBNEGA ZNAČAJA, dalje vsakih malenkostnih poročil, ki ne zbujajo pozornosti pri proletariatu. Pod «polemiko» razumemo peresni boj med dvema listoma ali besedni prepir. Kritike nasprotnlškega časopisja in konstatacije dejstev iz nasprotnega tabora se seveda ml ne odrekamo. In to nam tudi zadostuje. Tudi iarje pustite pri miru. Njih gospodstvo kakor gospodstvo vsega klerikalizma in narodnjaštva moramo zrušiti EDINOLE S KOMUNISTIČNO - MARXISTICN0 KRITIKO POLOŽAJA, V KATEREM DRŽIJO ONI DELAVSKI RAZRED IN V KATEREM BI GA HOTELI OHRANITI. Podvreči tej kritiki tudi osebe, V KOLIKO SO CINITELJI POLOŽAJA, pa je neizogibno. Da se razumemo 1
3. — Poleg vesti o življenju in razvoju Komunistične stranke, Mladinskih sekcij, Ljudskih odrov, strokovnih in zadružnih organizacij (konsumnih, proizvodnih in kmetijskih) pošiljati tudi poročila o delavskem gibanju sploh, o nasilstvih gospodarjev in delodajalcev ter o onih fašistov in oblasti. Pečati se bolj kakor dosedaj s vprašanjem obdelovanja, zemlje, z vprašanji občinske uprave. (Zdravstvom, šolstvom). Posebno pozornost posvečati brezposelnosti, političnim žrtvam (preganjancem), ljnd' skim manifestacijam in Javnim škandalom. Poročati tudi o večjih in manjših nezgodah. Z eno besedo: DOPISNI KI MORAJO ZNATI ZAJETI VSE ŽIV. LJENJE, NA VASI, V TRGU ALI KJER ŽE BIVAJO In ga prenesti v živih bar vah v Ust. Dopisniki, ki imajo šlrji vpogled v predmet naj ga obdelajo bolj s šlrjega stališča, ne samo lokalno (krajevno, domače).
4. — Nnjna poročila pošiljati EKS PRESNO, ako se ve, da ne pridejo na* vadno poslana ob pravem času na ured-
5. — Poročati kasno, ne samo da nič ne koristi, ampak škoduje. Vsako vest treba poslati ob času 1'
Dopise z dežele moramo imeti v rokah že v soboto, ako naj jih objavimo številki prihodnjega tedna. V skrajnem slučaju v pondeljek zjutraj. Dopisniki morajo vedeti, koliko rabijo pisma, da pridejo ž njih kraja v Trst.
V	nobenem slučaju in iz nobenega razloga naj se ne odlaša s pisanjem in s pošiljanjem dopisa. Dopisnik ne sme nikdar reči: «Bom že I« Takoj ko ima kako vest naj jo spiše in naj jo odpošlje. Ako je treba naj se pošlje tudi kakega sodruga na biciklju do bližnje železniške postaje, da odda dopis.
6. — Dopisniki lahko vidijo v listu, kako in pod kako rubriko je uvrščeno gradivo. Svoje gradivo naj nam pošljejo tako, da ga bo mogoče izročiti stavcu brez spremembe ali celo prepisavanja. (To velja seveda za tiste, ki imajo ko-likortoliko zmožnosti. Upoštevali pa bomo tiste slučaje, v katerih ima dopisnik kaj važnega za poročati, pa mu trudna in nevajena roka ne dopušča, da bi napisal z zahtevano jasnostjo). Opozarjamo sodruge zlasti na rubrik® i «G AS O VI IZ DEŽELE«, kjer so zbrani vsi dopisi z dežele, ki se bavijo s vprašanji bolj krajevnega značaja; dalje na rubrike : «IZ STRANKE«, «LJUDSKI ODER« in tudi »SINDIKALNO GIBANJE« ter «ZADRUŽNI£TVO», v katerih so objave (obvestila) višjih in podrejenih organov ter organizacij, naznanitve sestankov, shodov, sej in kratka poro-čilca o njih poteku. Pod rubriko »DELAVSKE PRIREDITVE« so poročila o poteku prireditev «Ljudskega odra« in drugih proletarskih kulturnih organizacij. «GLASNIK MLADINE« in ((ŽENSKI VESTNIK« prinašata članke o dveh zelo važnih gibanjih in tudi objave iz tozadevnih organizacij.
Ako pošlje torej dopisnik vest, ki naj bi stala pod rubriko «Glasovl iz dežele«, naj napiše v glavi papirja, na levi strani, z izredno velikimi črkami in podčrtano »Glasovi iz dežele«, v drugi vrsti na sredi kraj, v katerem se opisano dogaja, Ako Je vsebina posebno važna tudi podnaslov, ki označa to vsebino.
(Dalje prihodnjič).
Zmaga komunistov v Poruhrju
Volitve za obrtne svetove rudarjev v Poruhrju so pri kraju. Podatke je poslalo 187 rudnikov, manjkajo še iz nekaterih, ki pa ne bodo izpremenili splošnega rtezultata. Zmaga komunistov je popolna. Komunistična stranka lahko računa sedaj na veliko večino rudarjev Poruhrja.
Pri volitvah je bilo oddanih 104.20?" glasov komunistom, 57.369 socialdemokratom, 55.372 kršč.-socialcem; 4486 žoltim sindikatom; 2417 Poljakom in 3.933 brezstrankarjem. Soeial-demokratje so zgubili v primietru z zadnjimi volitvami 80.000 glasov, ki so pa bili oddani za komuniste.
ZANIMIVOSTI
 ---—:o:-------
Dober vid in sluh
Že pred vee nego 100 leti je opazil Callins, da imajo avstralski zamorci ostrejši vid in tanjši sluh, kakor mi Evropejci. Isto je ugotovil tudi svetovni potnik Pallas. Tusmanci, katerih potomci so že davno izumrli, so bili na glasu radi svojega vonja. Vohali 80 'vodo na veliko daljavo. Mnogo boljši vid in sluh kakor človek imajo gotove ptice. Sokol je znan po i*boroem vohu. Med orli so tudi ptice, ki vidijo vee kilometrov daleč'. Pravijo celo, da je vonj pri nekaterih tako čudovito razvit, da lahko določijo, če je žival, katero so si izbrale za plen in ki leži na tleh, mi-tva ali P» ee leži samo v nezavasti.
Izdajatelj :
I. O. Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik : Posl.' Gius. Bellone (tab. Tip. *. Spaual — TrliiU