Domoznanski oddelek
35
DOBRE MARNJE 1997
352(497.4 Majšperk)
6005826,9
GLASILO OBČINE MAJŠPERK december 1997-st9
COBISS Q
Snežinke padajo z neba
Dan spremenil svoj jasen je obraz, beli oblaki pripotovali so nad našo vas, vsi otroci nestrpno čakali so ta dan, ko jim mehke snežinke padajo na drobno dlan.
Beli oblaki nasuli biserni so sneg, z belo kapo baha se vaški breg, po vasi pa se razlega otroški smeh, ko se spuščajo v dolino na saneh.
Babica tej zimi se samo smehlja, saj tudi ona bi se rada sankala, dedek prinesel stare, dobre je sani in z babico po hribu že hiti.
Snežinke padajo z neba, starka zima, v naše kraje je prišla, vsak otrok zaklical veselo je v nebo, da naj snežinke vso noč tiho padajo.
Snežaki pa pred vsako hišo rastejo in hiše pred boleznijo čuvajo zvesto, saj prehlad prijel otroke je za nos, samo snežak lahko pozimi zunaj hodi bos.
Zaljubljeni v snegu puščajo sledi in se srečni obmetavajo z velikimi kepami,
kdor pa pozimi zaljubil bi se rad, ta iz snega za ljubico sestavlja grad.
Na vrhu hriba je prelepo, če pogledaš dol v pravljično dolinico, ko pa mrak na snežne poljane se spusti, zimsko veselje v toplo posteljo odhiti.
V hladni zimi stiskamo se radi, morda se bo že poznalo do pomladi, zima skriva svoje skrite čare, zato brž šale in rokavice iz omare.
Boštjan Koražija
Tradicija - naša zaveznica
Ko se prižgejo praznične luči sredi bele mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine:
Vse kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse kar je dobro, naj za zmeraj ostane!
Vse kar je lepo, naj raste in cveti!
NAJ V MIRU SREČA NEŽNO VAS OBJAME!«
lOIN?
---------maISnje
/997 - Prav dobro je bilo!
1998 - Kaj prineslo nam bo?
Na naslovnici lanske decembrske številke občinskega glasila Dobre marnje smo zapisali misli Valentina Vodnika, ki prosi: “Za nov’ let’ ne vem, prineslo kaj bo; pa mislim pregledat, ob letu povedat kak dobro j e b’lo”.
Že iz naslova lahko vidimo, da leto 1997 ocenjujemo še boljše kot dobro. Veliko je stvari v Občini Majšperk iz leta 1997, na katere smo občani ponosni in se z njimi lahko pohvalimo, pa še rajši smo, ko jih drugi opazijo ali jih sami spoznamo.
Nove ceste in mostove, ki smo jih zgradili v tem letu, že uporabljamo. Pričeli smo graditi druge, ki jih bomo končali v prihajajočem letu. Sanje Žetalancev za novo osnovno šolo se počasi uresničujejo, saj zemeljska dela že tečejo. Drugi se veselijo, da ne bodo imeli več problemov s pitno vodo, saj so glavne vodovodne cevi položene ali se približujejo njihovemu domu. Veliko ljudi me vprašuje, kako nam toliko uspeva. Izredno sem vesel, če so med temi tudi naši občani. Vsem rad povem, da je tega denarja, za katerega ni potrebno vlagati truda, zelo malo. Varčujemo pri vseh dejavnostih, da ostaja za investicije.
Vedno iščemo dodatna sredstva na raznih ministrstvih in se prijavljamo na razpise. Predhodno pripravljamo projekte, da sploh to lahko počnemo. Naše vztrajanje ni enostavno, velikokrat pa obrodi sadove. Reči pa moram, da je pot do njih težka. Seveda pa brez sodelovanja občanov in njihovih finančnih deležev ne bi bilo toliko storjenega.
Marsikdo je dvomil v program občinskega proračuna za to leto, kjer smo načrtovali prihodke od vseh občanov po pogodbah v višini 28.880.000,00 SIT. Ti dvomi so bili neupravičeni, saj je mesec dni pred koncem leta zbranih že 96% tega denarja.
Ne smemo pa pozabiti drugih pomembnih dogodkov, ki bodo ostali zapisani v lepem spominu mnogih. Naj omenim le nekatere: Dan državnosti z zaključkom na Bolfen-ku, osvojitev 3. mesta na Igrah brez meja v Budimpešti, 1. občinski praznik, srečanje športnikov, kulturnikov, otrok, mladine, starejših občanov, znancev radijske delavnice in zaključka s predstavitvijo grba in zastave Občine Majšperk. Sledila sta dva pomembna dogodka za Žetalance, in to je položitev te-
meljnega kamna za šolo s kostanjevim piknikom (18.10) in zelo uspešen referendum za samoprispevek (23.11.), ki bo pospešil gradnjo šole. Zadnji največji dogodek za naše najmlajše pa je bilo Miklavže vanje 6. in 7. decembra.
K temu bi bilo za dodati še veliko drugih veselih dogodkov po društvih in družinah ter osebnih pri naših občanih, ki so se zvrstili v letu 1997.
Sigurno je bilo tudi nekaj neprijetnih dogodkov, o katerih tokrat ne želim govoriti, saj vsi čakamo ob koncu leta na največje veselje — praznika Božiča in Novega leta.
(Dl fmiealcovanja ve&el^a in stidca ncdcej vam v novem leta idnrena želim:
velilco xdnav^aj ajieha in wecej lei naj levita na temelja delaj mechelojnee^a loclelovanjaj fiomoei jiottrmanja in Ijalezne
vaš župan Franc Bezjak
Spoštovane občanke in občani!
Leto 1997 se bliža svojemu zaključku. Za nas je bilo to leto, leto velikih dogodkov in mnogih dejanj, saj smo prvič praznovali občinski praznik Občine Majšperk, dobili svojo zastavo in grb. To so dogodki, ki bodo imeli za Občino Majšperk tudi zgodovinski pomen.
Sicer pa je za to leto tudi značilno, da se je pričelo z več pomembnimi investicijami, kot je gradnja osnovne šole v Žetalah in z investicijami na področju oskrbe s pitno vodo ter ostale infrastrukture.
Mislim, da smo lahko vsi skupaj na triletno delovanje naše mlade občine izjemno ponosni, kljub temu, da se zavedamo, da ostaja še veliko potreb naših občanov neuresničenih.
Na koncu se želim v svojem imenu in v imenu občinskega sveta zahvaliti vsem občankam in občanom za sodelovanje in pomoč pri izpeljavi nekaterih projektov in naj vsem skupaj velja povabilo še vnaprej.
V letu 1998, ki je pred nami vam želim obilo sreče, zdravja in osebnih uspehov, božični večer pa naj vam prinese notranji mir in zadovoljstva. SREČNO 1998!
Predsednica Občinskega sveta Občine Majšperk mag. Darinka Fakin
Izvajanje zimske službe na območju Občine Majšperk v sezoni 1997/98
Zimska služba na območju Občine Majšperk se bo v zimski sezoni 1997/98 izvajala v naslednjem prioritetnem vrstnem redu:
I.	PRIORITETA
Dela za zagotavljanje prevoznosti cest se izvajajo v času med 5. in 22. uro. Začasne ustavitve so možne v času med 23. in 5.uro ter dela prostih dni. Stalno odvijanje prometa je omogočeno z uporabo verig. V času pluženja višina snega ne sme presegati 20 cm. V prvo prioriteto izvajanja zimske službe na območju Občine Majšperk spadajo vse lokalne ceste in pomembne javne površine.
II.	PRIORITETA
Obsega ceste, ki se plužijo dokler je to možno z normalnimi plužnimi sredstvi, potem pa se zapro. Zapore cest so možne. Trajajo lahko do dva dni, oziroma krajevnim prilikam ustrezno. Odvijanje prometa je možno z uporabo verig. V drugo prioriteto pluženja spadajo krajevne ceste, ki povezujejo naselja in je na njih vezanih 5 gospodinjstev.
III.	PRIORITETA
Obsega ceste, ki se v zimskem času ne morejo vzdrževati in se z zapadlim snegom zapro za promet. Na začetek in konec cest se namestijo prometni znaki za zaporo cest.
IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
KS MAJŠPERK: Izvajanje zimske službe na krajevnih cestah in javnih površinah v naseljih Majšperk in Breg, kjer se plačuje nadomestilo za stavbno zemljišče ter izven teh naselij: k.c. Medvedce-Turnuže, k.c. Medved-ce-Savinjsko, k.c. Vrhe-Podlože, k.c. Medvedce ITSavinjsko, k.c. Lešje-Koritno, k.c. Sp. Sveča-Dežno (meja), k.c. Sp. Sveča-Rabuda, k.c Skrblje-Jelovice, k.c. Planjsko-Vildon, k.c. Sitež-Vinarje, k.c. Breg-Skrblje, k.c. Stanečka vas-Stogovci
KS PTUJSKA GORA: Cesta do mrliške vežice, trg Ptujska Gora, k.c. Sevce-Ptujska Gora, k.c. Ptujska Go-ra-Doklece-Janški vrh, k.c. Slape-Janški vrh, k.c. Vrhe-Rober, k.c. Stogovci-Muljek, k.c. Ptujska Gora-Savinjsko-Sevce, k.c. Doklece-Velika Ravna, k.c. Kodrič-Vauhnik, k.c. Dvoršna-Jazbec-Medved, k.c. Smreka-Gojkovič, k.c. Slape-Vuzem KS STOPERCE: k.c. pokopališče, k.c. Stoperce-Gnani vrh, k.c. Grdina-TV pretvornik, k.c. Zgornja Sveča-Ro-sovec, k.c. Zgornja Sveča-Slapečjak, k.c. Zgornja Sveča-Razbonk, k.c. Stoperce-Stiperce, k.c. Stoperce-Sučje.
KS ŽETALE: k.c. šola-pokopališče, pločnik, plato pred gasilskim domom, k.c. Marinja vas-Dolena, k.c. Potni vrh-Dobovsko-Tkavc-Grabe, k.c. Dobrina- Kočice-Marinja vas, k.c. Vodole-Boštjan-Rogatnica, k.c. Globočec-Pre-kože-Konik, k.c. Prekože-Veliki vrh-Ravno, k.c. Dobrina-Dol, k.c. Jeseni-ca-Menik, k.c. Stopnica-Šimperk-Var-vasele, k.c. Pridna vas-Nadole.
IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE
Z vsemi izvajalci zimske službe je sklenjena ustrezna pogodba.
•	lokalne ceste: zimsko službo na lokalnih cestah izvaja Cestno podjetje Ptuj, na nekaterih pa kooperanti.
•	KS Majšperk - Žolger Jože, Hajšek Leopold, Novina Marjan, Grahi Ivan
•	KS Ptujska Gora: Šeliga Vili
•	KS Stoperce: Taciga Srečko, Lorber Martin
•	KS Žetale: Strojno društvo Žetalanec
Vsi navedeni izvajajo zimsko službo na posameznih območjih na krajevnih cestah. Predlagamo, da se v primeru zapletov pri izvajanju zimske službe naprej obrnete na posamezne izvajalce. Nadzor nad pluženjem cest bodo vršili: Jože Krivec, Jože Korez, Marjan Gorčenko.
S strani Občine Majšperk želimo, da izvajanje zimske službe poteka v medsebojnem sodelovanju in brez zapletov.
Jože Krivec
--------- MllSNJE
NAŠO OBČINO OBISKAL MINISTER ZA KMETIJSTVO CIRIL SMRKOLJ
Naše težave v kmetijstvu in pomoč države
Člani upravnega odbora Slovenske ljudske stranke, smo že pred meseci povabili ministra za kmetijstvo, Cirila Smrkolja, v našo občino. Želeli smo mu predstaviti težko situacijo v kmetijstvu in naše probleme na tem haloškem področju. Minister Smrkolj nas je obiskal v soboto, 29. novembra, v svoji pisarni pa ga je tistega dne sprejel tudi naš župan Franc Bezjak. Sledil je ogled naselij v Občini Majšperk. Prevozili smo precej kilometrov od centra Majšperka, preko Ptujske Gore, Slap, Janškega Vrha do Žetal, kjer smo se ustavili na kmetiji Kolar. Želeli smo namreč, da bi tudi sam kmetijski minister, ki je bil pri nas drugič na obisku, spoznal, kakšne ceste imamo, kako razgibano pokrajino z vinogradi in polji, in kako žalostno podobo dajejo tisti konci občine, kjer je opuščena že marsikatera kmetija.
Lahko bi rekli, da je bil to delovni obisk ministra Smrkolja v naši občini, ki je pretežno kmetijska, saj imamo 995 kmečkih gospodarstev, od tega pa le 156 čistih kmetij. Upravni odbor SLS, podružnica Majšperk, je bil sklicatelj srečanja, z nami pa sta bila tisto soboto tudi župan Franc Bezjak in podžupan Marjan Jus ter kmetijska svetovalka Darja Gaberc iz ptujske svetovalne službe. Skupaj smo se vozili po težko dostopnih krajih naše občine, tudi po slabih in gozdnih cestah ter med opuščenimi domačijami. Posebej pa smo ministru Smrkolju želeli izpostaviti problem poplavljanja Dravinje, slabo vzdrževane gozdne ceste in plazovita območja. Tako je lahko spoznal, da smo revna občina, ki se ukvarja s kmetovanjem tudi na težko dostopnih terenih. Svetoval nam je, da skupaj s sve-
Vsem občanom in bralcem časopisa »DOBRE MARNJE« sporočamo, da lahko oddajo članke za naslednjo številko časopisa na občinskem uradu Občine Majšperk do 20.2.1998. Sprejemamo pa tudi reklamne oglase.
tovalno službo poskušamo tudi na naših kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi, za katere potrebujemo ustrezne programe, ki pa jih lahko pridobimo samo preko svetovalne službe. Zato smo ob zaključku terenskega ogleda pripravili okroglo mizo pri Golobovih, na turistični kmetiji v Stopercah, in mu temeljito predstavili problematiko z omejenimi možnostmi v kmetijstvu. V Stopercah je tudi organizirano društvo rejcev plemenskih telic, ki se srečuje z finančnimi težavami, kar so posebej predstavili ministru. Država si prizadeva ohraniti poseljenost tudi v Halozah, za kar bi naj država v novem proračunu namenila več sredstev. Predstavnike SLS nas je zanimalo tudi zadnje čase tako pogosto zastavljeno vprašanje, kako bo našo kmetijstvo, tudi v Halozah, preživelo vstop v Evropsko unijo in kaj nam bo to prineslo. Pogovarjali smo se predvsem o približevanju kmetijstva EU in o spremembah nam-
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je soočal s problemi tudi na samem terenu.
embnosti kmetijskih zemljišč, tako da bi le te financirali po sistemu 70 odstotkov država in 30 odstotkov občina. Minister Smrkolj je povedal, da kmetijsko ministrstvo na tem že dela, tako da bi še pred vstopom v Evropsko unijo uredili ta razmerja financiranja, sicer pa je obljubil, da v ministrstvu že peljejo politiko za manj razvita in težje dostopna območja v Sloveniji.
Delovno srečanje z ministrom Cirilom Smrkoljem smo v naši občini Majšperk zaključili s pogovorom o financiranju kmetijstva pri nas. Povedal je, da se ob vseh naših porajajočih težavah v kmetijstvu lahko obrnemo tudi na strokovno službo v njegovem ministrstvu.
Upravni odbor SLS, podružnica Majšperk
ŽETALE • ŽETALE • ŽETALE • ŽETALE • ŽETALE • ŽETALE • ŽETALE
Začetek del pri gradnji Osnovne šole Žetale
V osmi številki glasila Dobre marnje je bil obširen članek o položitvi temeljnega kamna za novo osnovno šolo v Žetalah. Tokrat pa že lahko poročamo o pričetku samih del pri pripravi zemljišča in gradnji temeljev za šolsko stavbo. Dela je
pričel izvajalec Štajergrading d.o.o., v ponedeljek 17. 11. 1997. Kljub temu, da izvajanje del moti slabo vreme, je že uspel opraviti približno 40% vseh predvidenih del. Zato lahko pričakujemo, da bodo vsa pripravljalna dela končana v dogovor-
jenih rokih. S tem bodo podani pogoji za nadaljevanje del pri gradnji stavbe in ostalih objektov nove šole v naslednjih letih, glede na zagotavljanje finančnih sredstev.
Marjan Gorčenko
ss
Samoprispevek uspel samo v Žetalah
Vzporedno z volitvami za predsednika države, smo v vseh krajevnih skupnostih glasovali tudi za uvedbo samoprispevka. Sveti krajevnih skupnosti so pripravili tudi program, za kaj bi se ta sredstva uporabila.
Iz poročila OVK Majšperk o izidih glasovanja na referendumu, ki je posredovana v posebnem prispevku na strani 7 izhaja, da kljub prizadevanju, da bi samoprispevek uspel v vseh krajevnih skupnostih, je le-ta uspel samo v Krajevni skupnosti Žetale. Žal v ostalih krajevnih skupnostih samoprispevek ni uspel.
S pomočjo samoprispevka bi hitreje stekel predvsem razvoj gospodarske infrastrukture. Marsikomu se že sedaj poraja vprašanje, od kje dobiti v občino dodatna finančna sredstva za področja, kjer občina najbolj zaostaja v primerjavi z ostalimi, oziroma kjer se najbolj kažejo potrebe po izboljšanju. To je predvsem komunalna infrastruktura, šolstvo, varstvo otrok, socialno skrbstvo in stanovanjsko gospodarstvo. Za pridobitev sredstev iz državnega proračuna, pa je predvsem pomemben delež zagotovljenega lastnega deleža, ki ga sedaj ne bo.
V Krajevni skupnosti Majšperk
je glasovalo 1820 oziroma 68,2% vseh volivcev. Volili so na šestih volilnih mestih, in sicer v prostorih Občine Majšperk, gasilskega doma Majšperk, osnovne šole v Majšperku, TVI Majšperk in gasilskega
doma Medvedce. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 422 oziroma 34,5% volivcev. Proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 784 oziroma 63,9% volivcev. Svet KS Majšperk se je odločil, da bi sredstva, zbrana s samoprispevkom, porabila za
sofinanciranje adaptacije mrliške vežice v višini 20% zbranih sredstev, za izgradnjo večnamenske šolske športne dvorane v višini 60% zbranih sredstev in za sofinanciranje investicij v infrastrukturo v višini 20% zbranih sredstev.
V Krajevni skupnosti Stoperce je
glasovalo 266 oziroma 54,8% volivcev od 485. Glasovat so prišli v prostore doma krajanov v Stopercah. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 106 oziroma 39,8% volivcev, proti pa 149 oziroma 56% volivcev. Svet KS Stoperce se je že pred izvedbo tega refernduma odločil, da bi ta sredstva namenili za vzdrževanje in sofinanciranje modernizacije lokalnih in krajevnih cest v višini 80% zbranih sredstev, za izgradnjo cestne razsvetljave v višini 10% zbranih sredstev, 10% zbranih sredstev pa bi dali za sofinanciranje aktivnih društev in drugo.
(Nadaljevanje na 6. strani)
--------- MAlSNJE
SAMOPRISPEVEK • SAMOPRISPEVEK • SAMOPRISPEVEK
V	Krajevni skupnosti Ptujska Gora
so volivci glasovali na šestih mestih. Glasovalo jih je 644 oziroma 65,6% volivcev od 981 volivcev. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 187 oziroma 29% volivcev, medtem ko jih je proti uvedbi samoprispevka glasovalo kar 439 oziroma 68,2% volivcev. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, bi porabili za modernizacijo in sanacijo cest (30%), za izgradnjo vodovodnega omrežja (15%), za dokončanje izgradnje doma krajanov (35%), za sofinanciranje javne razsvetljave (5%) in za razširitev mrliške vežice in ureditev parkiriča pri mrliški vežici (15%).
V	Krajevni skupnosti Žetale so se
volivci o tem odločali kar na sedmih volilnih mestih. Skupno je lahko glasovalo 1127 volivcev, medtem ko jih je prišlo na volišče 624 oziroma 55,4% vseh volivcev. Za uvedbo samoprispevka se je izrazilo 493 oziroma 79% volivcev, medtem ko proti uvedbi samoprispevka 116 oziroma 18,6% volivcev. Svet KS Žetale pa se je pred izvedbo samoprispevka odločil, da bodo vsa zbrana sredstva iz samoprispevka porabili za izgradnjo nove osnovne šole.
Predsednike svetov krajevnih skupnosti v Občini Majšperk smo povprašali, kaj menijo o izidu glasovanja o uvedbi samoprispevka.
Anton Galun, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Stoperce: Nad izidom sem presenečen, saj sem močno upal, da bomo v naši krajevni skupnosti izglasovali samoprispevek. Zavedam se, da bo šel v naši krajevni skupnosti razvoj kraja počasneje, kot pa v primeru izglasovanega samoprispevka. Tudi sam se sprašujem, zakaj samoprispevek v naši krajevni skupnosti ni uspel. Vzroki bi lahko bili: slaba udeležba, premalo pozornosti za našo krajevno skupnost, kriza za preživetje, krajevna skupnost ni pravna oseba. Sam sem si močno prizadeval, da bi samnoprispevek uspel, saj bi to bilo dobro za naš kraj.
Vsem krajanom naše krajevne skupnosti in občanom Občine Majšperk želim vesele Božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno Novo leto 1998.
Vinko Širec, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Žetale: Pozitivnega rezultata za uvedbo samoprispevka sem bil izredno vesel. Naš glavni cilj, z uvedbo samoprispevka, je izgradnja nove šole. Ljudje s tem, daje referendum uspel, dokazujemo, da imamo v naši krajevni skupnosti velike potrebe. Največji problemi v naši krajevni skupnosti je seveda šola, za katero smo že postavili temeljni kamen. Za izglasovanje samoprispevka v naši krajevni skupnosti smo si prizadevali vsi, predvsem svet krajevne skupnosti, šola, gradbeni odbor in seveda tudi Občina Majšperk, ki je tudi prisluhnila našim željam in potrebam. Enako velja tudi za ceste, ki so v slabem stanju ter seveda voda, saj krajevni vodovod ne dosega vseh krajanov naše krajevne skupnosti.
Vsem občanom Občine Majšperk, predvsem pa krajanom Krajevne skupnosti Žetale, želim vesele Božične praznike in srečno, zdravo in uspešno Novo leto 1998 ter da se nam uresničijo želje, ki smo si jih zastavili.
Marjan Kokot, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Majšperk: Nad
izidom nisem presenečen, ker se je to že videlo na sami seji sveta krajevne skupnosti, ko smo razpravljali o pobudi uvedbe samoprispevka. Člani sveta, ki prihajajo iz naselij naše KS, po izjavah sodeč, niso imeli podpore krajanov. Kljub temu so se odločili, da podprejo pobudo o uvedbi samoprispevka, končno odločitev pa prepustijo volilnim upravičencem naše krajevne skupnosti. Razlogov, zakaj samoprispevek ni bil izglasovan, je po mojem mnenju več. Rad bi povdaril, da je to moje osebno mnenje in se mogoče marsikdo s tem ne bo strinjal.
Prvi razlog vidim v tem, da je bilo izredno malo časa za pripravo referendumskega programa. Svet KS je v začetku razprave o referendumu sredstva, ki bi jih pridobili s samoprispevkom, namenil vlaganju v infrastrukturo (ceste, kanalizacija, vodovod, razsvetljava, pločniki, itd), kasneje pa je na pobudo občinskih struktur oblikoval tri točke, ki so bile z večino glasov sprejete. Sporna je bila predvsem druga točka programa
(večnamenska šolska športna dvorana). Svet KS je v prvotni obliki predlagal izgradnjo večnamenske športne dvorane, kajti v primeru, da bi šlo za večnamensko šolsko športno dvorano, bi morale tudi KS Ptujska Gora in KS Stoperce vsaj delno prispevati sredstva za izgradnjo, ker bi bili koristniki šolske dvorane tudi otroci iz njihovih krajevnih skupnosti. Prvotni predlog je bil na seji občinskega sveta spremenjen, tako da se je večnamenski športni dvorani dodalo še “šolska”. Prav tako je bilo nejasno, kje bi ta dvorana stala, kdo bi bil lastnik te dvorane in če bi bila “šolska”, kakšna bi bila povezava s šolo. Če je izgradnja večnamenske šolske športne dvorane povezana z izgradnjo nove šole in bi se na ta način lahko pridobila državna sredstva za izgradnjo lete, bi to moralo biti bolj konkretno predstavljeno. Naslednji razlog vidim v tem, da na območju naše KS že vrsto let ni bilo samoprispevka. Kljub temu se je na območju KS Majšperk precej vlagalo v infrastrukturo z pogodbami zainteresiranih občanov, ki so za ta namen porabili precejšna sredstva. Glede na dejstvo, da je precej ljudi v KS brezposelnih, in da je socialno stanje v KS slabo, bi ob izglasovanem samoprispevku bil delež tistih, ki bi plačevali samoprispevek, majhen. Dejstvo je, da so zavezanci za samoprispevek tisti, ki morajo po zakonu prijaviti lastne dohodke, medtem ko tisti, ki ob različnih socialnih pomočeh in delu “na črno” (siva ekonomija), niso zavezanci. Ker država z davčno politiko ne zna pobirati davkov tam, kjer bi jih mogla, se mi ne zdi pošteno, da lahko nekdo v mojem imenu odloča o mojem osebnem dohodku; torej kdor prijavi vse dohodke in plača davke, bi bil zavezanec, tisti, ki pa tega ne stori in ni zavezanec, pa bi odločal o mojih dajatvah. Kljub vsem tem dejstvom sem prepričan, da ima samoprispevek velike možnosti, da uspe, vendar mora pobuda priti od samih krajanov, ki v tem vidijo smisel in lasten interes.
Vsem občanom Občine Majšperk, predvsem pa seveda krajanom KS Majšperk, želim vesele Božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno Novo leto.
Tj J ;1 M J Vi 4 :<
SAMOPRISPEVEK • SAMOPRISPEVEK
Cvetko Pepelnik, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Ptujska Gora:
Nad rezultatom sem bil zelo presenečen in razočaran. Zaradi negativnega rezultata bodo občani morali zbrati več sredstev po individualnih pogodbah. Ta rezultat bo pomenil tudi počasnejši razvoj. Rezultat je pokazal, da zbiranje sredstev v obliki samoprispevka ni več
“realna” za sedanji čas, ker ljudje pričakujejo, da bo za stvari poskrbela država in občina. Eden razlogov za neuspeli rezultat je tudi to, da niso videli pravih rezultatov v preteklosti. Iz dobljenih rezultatov je tudi razvidno, da marsikdo ni pripravljen pomagati ljudem pri stvareh, ki jih sami imajo, pa bi jih potrebovali tudi drugi (ceste).
Ob tej priliki bi želel čestitati krajanom Krajevne skupnosti Ptujska Gora in jim zaželel vesel Božič ter srečno, zdravo in uspšno Novo leto 1998. Želim pa si tudi, da bi imeli vsi skupaj čimveč posluha za ljudi, ki bodo zbirali denar po pogodbah.
Nataša Mohorko
Na podlagi 56. člena Zakona o referendumu in ljudski inciativi (Uradni list RS; št. 15/94, 13/95 in 38/96), 5. točke 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) ter 9. člena Sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka po krajevnih skupnostih v Občini Majšperk (ur. list RS, št. 68/97, popr. 71/97), daje Občinska volilna komisija Občine Majšperk	v
POROČILO
o izidu glasovanja na referendumu, dne 23.novembra 1997 za uvedbo samoprispevka po krajevnih skupnostih v Občini Majšperk
Občinska volilna komisija Občine Majšperk ugotavlja, da je bil na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Majšperk, sprejetega na 28. redni seji dne 16. 10. 1997, po krajevnih skupnostih v Občini Majšperk, dne 23. novembra 1997, referendum za uvedbo samoprispevka po krajevnih skupnostih v Občini Majšperk.
Glasovanje je bilo izvedeno na 19 voliščih in enem predčasnem na sedežu OVK Majšperk v Majperku 32a:
1.	v Krajevni skupnosti Majšperk: na 5 voliščih,
2.	v Krajevni skupnosti Ptujska Gora: na 6 voliščih,
3.	v Krajevni skupnosti Stoperce: na 1 volišču,
4.	v Krajevni skupnosti Žetale: na 7 voliščih.
Izid glasovanja na referendumu v posamezni krajevni skupnosti je bil sledeč:
I.
KRAJEVNA SKUPNOST MAJŠPERK
Na referendumu dne 23.11.1997 so bili za Krajevno skupnost Majšperk ugotovljeni naslednji rezultati:
1.	V volilni imenik je bilo vpisanih 1820 občanov.
2.	Na referendumu je glasovalo 1241 občanov ali 68,2%.
3.	“ZA” uvedbo samoprispevka je glasovalo: 422 občanov ali 34%.
4.	“PROTI” uvedbi samoprispevka je glasovalo: 784 občanov ali 63,2%.
5.	Neveljavnih glasovnic je bilo 34 ali
2,8%.
II.
KRAJEVNA SKUPNOST PTUJSKA GORA
Na referendumu, dne 23.11.1997 so bili za Krajevno skupnost Ptujska Gora ugotovljeni naslednji rezultati:
1.	V volilni imenik je bilo vpisanih 981 občanov.
2.	Na referendumu je glasovalo 644 občanov ali 65,5%.
3.	“ZA” uvedbo samoprispevka je glasovalo: 187 občanov ali 29%.
4.	“PROTI” uvedbi samoprispevka je glasovalo: 439 občanov ali 68,2%.
5.	Neveljavnih glasovnic je bilo 18 ali
2,8%.
III.
KRAJEVNA SKUPNOST STOPERCE
Na referendumu, dne 23.11.1997 so bili za Krajevno skupnost Stoperce ugotovljeni naslednji rezultati:
1.	V volilni imenik je bilo vpisanih 485 občanov.
2.	Na referendumu je glasovalo: 266 občanov ali 54,84%.
3.	“ZA” uvedbo samoprispevka je glasovalo 106 občanov ali 39,8%.
4.	“PROTI” uvedbi samoprispevka je glasovalo 149 občanov ali 56,01%.
5.	Neveljavnih glasovnic je bilo 11 ali 4,13%.
IV.
KRAJEVNA SKUPNOST ŽETALE
Na referendumu, dne 23.11.1997 so bili za Krajevno skupnost Žetale ugotovljeni naslednji rezultati:
1.	V volilni imenik je bilo vpisanih 1127 občanov.
2.	Na referendumu je glasovalo: 624 občanov ali 55,4%.
3.	“ZA” uvedbo samoprispevka je glasovalo 493 občanov ali 79%.
4.	“PROTI” uvedbi samoprispevka je glasovalo 116 občanov ali 18,6%.
5.	Neveljavnih glasovnic je bilo 15 ali 2,4%.
Na podlagi določbe 23. člena Zakona o referendumu in ljudski inciativi (UR. list RS, št. 15/94, 13/95 in 38/96) občinska volilna komisija ugotavlja, da je bil na referendumu, dne 23.11.1997 izglasovan predlog za uvedbo samoprispevka v Krajevni skupnosti Žetale, saj je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali.
Predlog za uvedbo samoprispevka ni bil izglasovan v Krajevni skupnosti Majšperk, v Krajevni skupnosti Ptujska Gora in v Krajevni skupnosti Stoperce, ker zanj ni glasovala večina volivcev, ki so glasovali.
Številka: 008-16/97-2 Datum. 23.11.1997
Sonja Pislak Predsednica Občinske volilne komisije Občine Majšperk
-------- MAlSNJE
PGD MAJŠPERK PREJELO PRIZNANJE
Najlepši gasilski dom
Kot vsako leto, je Turistična zveza Slovenija tudi letos podelila priznanja najboljšim v vsakoletni akciji Moja dežela - lepa urejena in čista. Ta podelitev priznanj je potekala v Mariboru, v sredo 19. novembra 1997.
Akcije se je letos že šestič udeležilo Prostovoljno gasilsko društvo Majšperk, ki šteje kar 135 članov. Komisija Gasilske zveze Slovenije v sestavi Lojze Ljubič, Vili Tomat in Marko Pograjc si je ogledala gasilske domove, ki so dobili najboljše ocene v posameznih regijah. Predlog nagrajenih domov pa je nato potrdilo tudi predsedstvo Gasilske zveze Slovenije. Tekmovanja so potekala v treh kategorijah, in sicer ga-
silski domovi zgrajeni do 1930. leta, gasilski domovi zgrajeni do 1970. leta in gasilski domovi zgrajeni po letu 1970. V skupini gasilskih domov, zgrajenih po letu 1970, je tekmovalo tudi Prostovoljno gasilsko društvo iz Majšperka. Komisija si je gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Majšperk ogledala v začetku meseca novembra. Ocenjevala je predvsem urejenost doma in okolice ter seveda dostop do gasilskega doma. Kot je komisija ocenila gasilski dom našega gasilskega društva, ima velik dvoriščni prostor, ki omogoča ne le izvajanje gasilskih vaj in drugih dejavnosti, pač pa tudi vrsto krajevnih prireditev. Notranja urejenost omogoča obiskovalcu,
da se nazorno pouči o opremi, ki jo uporabljajo gasilci med intervencijami. Prostovoljno gasilsko društvo Majšperk je tako prejelo od Turistične zveze Slovenije priznanje s pečatom gostoljubnosti v letu 1997 za doseženo prvo mesto v kategoriji domovi zgrajeni po letu 1970.
V zahvalo, da se je Prostovoljno gasilsko društvo Majšperk tako dobro odrezalo, je župan Občine Majšperk Franc Bezjak povabil društvo na sprejem, in sicer v petek, 21.11.1997. Zaradi drugih obveznosti župana, ga je zamenjal podžupan občine Marijan Jus. Le-ta je vsem prisotnim gasilcem čestital k doseženemu uspehu.
Spregovoril je tudi predsednik PGD Majšperk, ki je prisotnim pokazal plaketo in povedal, da je uspeha zelo vesel.
Nataša Mohorko
Društvo kmetic Majšperk na izletu po Goričkem
Udeleženke izleta pred kapelo “ROTUNDA" na Goričkem.
Lepo ponedeljkovo jutro dne 30.6.1997 je navdušilo kar za dva avtobusa udeleženk, da smo se odpravile na izlet po Goričkem, ki ga je organiziralo društvo kmetic Majšperk. Peljale smo se skozi Ptuj, kjer sta se nam pridružili še kmetijski pospeševalki g. Terezija Meško in g. Slavica Strelec.
V Rakičanu nas je pričakala in nas vodila tamkajšnja predstavnica kmetic g. Ivanka Donko. Pot nas je peljala najprej v Gančane, kjer smo si ogledale pletenje iz slame. Nato smo se ustavile
pri znameniti kapeli “Rotunda”. V vasi Sele smo si ogledale zanimivo sadjarsko kmetijo, ki ima urejeno kapljično namakanje.
Nadaljevale smo z ogledom lončarskih izdelkov v Pečarovcih. V istem kraju pa smo si ogledale še kmetijo, ki se ukvarja z rejo plemenskih svinj in z vinogradništvom. Na tej kmetiji smo imele tudi pravo prekmursko kosilo — naj navedem le to, da so prevladovale jedi iz ajdove kaše.
Zvečer smo se navdušene od vsega lepega in utrujene od poti zadovoljne vrnile domov. Marsikatera udeleženka je spoznala, kako slabo smo do tega dne poznale prekmursko pokrajino, čeprav leži geografsko dokaj blizu nas.
V imenu vseh udeleženk izleta se zahvaljujem organizatoricam za lepo preživeti dan in želim, da bi nas tudi v prihodnjem letu povabile na podobno potepanje!
Marica Eberl
REVIJA LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV
V Majšperku bomo ponovno gostitelji MEDOBČINSKE REVIJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV.
Prireditev bo v SOBOTO, dne 24. januarja 1998 ob 18. uri v dvorani TVI Majšperk.
Vabimo vse, ki cenite ljudsko petje — naše bogato kulturno izročilo, da se prireditve udeležite.
Vljudno vabljeni!
Posvetilo
Sonce nam sije in slive cvetijo, Travniki z rožicami lepo dišijo.
Roke so kmečke prijele za delo,
Orje se, koplje, seje veselo.
Jutranje rose za ostre so kose. Narava ponuja nam mnoge lepote, Ima pa jih tisti, ki je vreden te dote.
Konjem so včasih se podkve iskrile, Rogovi so volom trpeli od sile.
O,	na kmetih je danes drugače,
Živali zamenjale so drage igrače. Ekonomika zdaj svet in kmeta obrača, Krožek se strojni najbolj zdaj splača.
Žulji že pečejo, potno je čelo,
Enkrat - ne, dvakrat je že zagrmelo. Travnik bo moker, z njim pa otava, Ali je kdo, ki lahko mi pomaga? Lahko! Seveda! Pomoč že dobim, Ampak številko pravo (769-205)
še prej zavrtim,
Nobenega straha več ne trpim.
Ej, kam pa ta traktor takole drvi? Cesta je bela! V krožek hiti!
Toni
Strojni krožek Žetalanec
Strojni krožek Žetalanec obvešča vse krajane Krajevne skupnosti Žetale, da v zimi 1997/98 plužije lokalne in krajevne ceste, katerih plačnik je Občina Majšperk.
Za vse ostale ceste, ki niso v občinskem programu zimske službe, pa se lahko obrnete na Strojni krožek Žetalanec, kjer se dogovorite za program pluženja.
Popolne informacije dobite pri vodji Strojnega krožka Izidorju Štajnbergerju telefon 769-205, ali
•	Stanko Skledar	tel. 769-125
•	Franci Plajnšek	tel. 769-291
•	Franc Gajšek	tel. 796-189
Obvestilo
Uradne ure župana:
•	vsak torek od 16.00 do 18.00 ure v prostorih Občine Majšperk.
Vse stranke vljudno naprošamo, da se za sestanek dogovorite v tajništvu Občine Majšperk ali po telefonu 794495 ali 794486.
Uradne ure občinskega urada Občine Majšperk:
•	v ponedeljek od 8.00 do 14.00 ure
•	v sredo od 8.00 do 16.00 ure
•	v petek od 8.00 do 12.00 ure.
Uradne ure policijske pisarne:
•	v ponedeljek od 8.00 do 10.00 ure
•	v petek od 16.00 do 18.00 ure.
ali katerem drugem članu Strojnega krožka, ki je usposobljen za izvajanje zimske službe.
V upanju, da bo uspešnost izvajanja zimske službe zagotovila tudi mila zima, se Vam za dobro sodelovanje že vnaprej zahvaljujemo.
Vsem krajanom želimo vesel Božič ter srečno Novo leto in uspešno sodelovanje vnaprej!
Ocena urejenosti posameznih področij v Krajevni skupnosti Majšperk
............................................................................................ j
rvv...
in športne prireditve
2,5	3
SREM, 6.-7.12.1997
RAZISKAVA O STANJU
V	KRAJEVNI SKUPNOSTI MAJŠPERK
1.	Namen raziskave
SPEM Komunikacijska skupina iz Maribora je izvedla raziskavo o aktualnih vprašanjih v Krajevni skupnosti Majšperk, v času med 6. in 7. decembrom 1997. Namen raziskave je bil, da se ugotovi stanje urejenosti posameznih področij v Krajevni skupnosti Majšperk preko anketiranih prebivalcev in ugotovi, zakaj samoprispevek za izboljšanje šolskih prostorov (telovadnica) ni uspel, kar je izredno redek pojav v Sloveniji, in ugotoviti, kakšne so možnosti in načini za pridobitev prepotrebnih novih šolskih prostorov in komunalnih objektov.
2.	Podatki o vzorci
V	raziskavo je bilo zajetih 150 gospodinjstev na območju Krajevne skupnosti Majšperk. V posameznih gospodinjstvih, katerih člani so bili o raziskavi predhodno obveščeni po pošti, so bili opravljeni osebni intervjuji, ki jih je izvajalo šest, za to raziskavo posebej inštruiranih anketarjev.
Pri določanju strukture in velikosti vzorca je bila osnova seznam volilnih upravičencev v Krajevni skupnosti Majšperk. Pri izvajanju ankete je 10 ljudi zavrnilo sodelovanje v anketi, nadomeščeni so bili iz rezervnega dela vzorca.
3.	Cilji raziskave
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali anketirani vedo, daje bil v njihovi krajevni skupnosti referendum o samoprispevku ter kje so dobili informacije o tem. Ugotoviti smo ^želeli tudi, ali so dobili zloženko OŠ Majšperk in ali so v njej našli potrebne informacije o referendumu za samoprispevek. Prav tako smo želeli izvedeti, ali so se anketirani udeležili zbora občanov ter kakšne informacije so dobili o referendumu na omenjenem zboru. Posebej nas je zanimala dejanska udeležba izvedenega referenduma o samoprispevku ter potencialna udeležba istovrstnega referenduma v prihodnje. Z raziskavo se želi občina v prihodnosti še bolj približati potrebam in željam občanov.
4.	Podatki raziskave
Zaradi prekratkega časa ni možno celotne raziskave predstaviti v tej številki, zato podajamo tokrat le oceno urejenosti
posameznih področij v Krajevni skupnosti Majšperk, kije razvidna iz grafičnega prikaza. Podatki raziskave so pokazali, da so anketirani najbolj zadovoljni z urejenostjo šolskih prostorov, katerim sledijo mrliška vežica, vodovod, telefoni, ceste, komunala, kabelska televizija. Najnižjo oceno si po mnenju anketirancev zaslužijo prostori za kulturne in športne prireditve.
Skoraj vsi anketirani, kar 98%, so bili seznanjeni s tem, da je v krajevni skupnosti potekal referendum za samoprispevek, dne 23.11.1997.
Anketirani so vsako posamezno področje ocenjevali z ocenami od 1-5, pri čemer je ocena 1 pomenila, da omenjeno področje sploh ni urejeno, in ocena 5, daje področje zelo urejeno. Če na splošno povzamemo mnenje anketirancev, vidimo, daje stanje prej slabo kot pa dobro.
Ker v občini pripravljamo programe tudi za naslednja leta vas pozivamo, da se tudi vi dragi bralci odzovete in poveste svoja razmišljanja glede na prve podane rezultate, ki jih bomo skupaj z ostalimi rezultati objavili v naslednji številki našega glasila.
ŠTEVILKA 9 - DOB 11 E ------------- MAlSNJE
NAŠI NAJMLAJŠI • NAŠI NAJVfLAJŠI • NAŠI NAJNLAJŠI
Kot smo vam v 7. številki časopisa Dobre marnje obljubili, vam sedaj predstavljamo še ostale spise otrok, katere so napisali v lanskem šolskem letu.
IZPITNA VOŽNJA
Zelo sem si želel, da bi imel kolesarski izpit in sem komaj čakal, da pridem v tretji razred.
Celo šolsko leto smo se učili cestnoprometne predpise. V začetku maja smo reševali teste in tako dokazali, da poznamo cestno-prometne predpise. Teste smo namreč uspešno rešili prav vsi. Tudi vožnjo s kolesi smo vadili. V Majšperku imamo precej zahtevno križišče. Preden prideš do šole, moraš kar dvakrat zaviti v levo.
Prišel je dan, ko smo zares opravljali izpite. Učiteljica nam je povedala, da bosta v komisiji tudi dva policaja. Ko sem se tistega jutra spomnil, da delamo izpit za kolo, me je v želodcu začelo zvijati. Najraje ne bi šel v šolo. A moral sem.
Zbrali smo se pred šolo. Vseh se nas je polastila trema. Mene je kar črvičilo. Na glave smo si nadeli čelade, na prsi in hrbet pa našitke z veliko črko L. Čakali smo. Ko sem bil na vrsti, sem moral na kolo. Pripeljal sem do križišča in tam sem videl policaja. Ko sem pripeljal do drugega križišča, sem tudi tam zagledal policaja. Še bolj me je zvijalo. Ko pa sem peljal proti cilju, sem izgubljal tremo. Na cilju mi je srce močno razbijalo.
Zelo težko smo čakali, kaj bo rekla komisija. V komisiji je bil tudi učitelj na naši šoli — gospod Režek. Končno so prišli vsi člani komisije. Vsi smo napeto čakali na rezultate. Ko pa so povedali, da smo izpit opravili vsi, smo zakričali na ves glas. Vsi smo bili neznansko srečni. Učiteljica nas je počastila z lučkami. Tega dne ne bom nikoli pozabil.
Blaž Šalamun
MOJA ZGODBA
Bila sem stara šest let, ko sem šla iz male šole. Sredi poti me je ustavila teta Andreja, ki dela na Centru za socialno delo na Ptuju. Skupaj sva šli po brata, ki obiskuje osnovno šolo Dr. Ljudevita
Pivka v Ptuju. Potem smo šli skupaj po obleko in jo dali v avto. Nato smo se peljali v rejniško družino h Korezovim. Tam sva dobila najprej dobro juho. Lahko sva se šla žogat. Pri Korezovih nama je lepo. Mamica naju je enkrat obiskala za Božič. Sedaj ima novo družino. Nekajkrat smo obiskali mojega dedka. Zdaj ga ni več.
Alenka Zmauc
V BOLNIŠNICI
Ko sem bila stara pet let, sem bila v bolnici na Ptuju. Tja me je peljal ati. Medicinska sestra me je odpeljala v sobo, ati pa je odšel domov. Težko sem čakala, da bo čas obiskov. Obiskala me je mamica in mi prinesla sadje. Botrca Metka pa je lahko bila dolgo pri meni, saj je poznala nekatere sestre. Prišla je tudi sestrica Barbara. V bolnici sem bila dva tedna. Takrat sem hodila v malo šolo, zato me je obiskala tudi vzgojiteljica Ivanka.
Ko sem prišla iz bolnišnice, sta me najbolj razveselili moji mali sestrični. Bila sem srečna, da sem doma.
Marja Znidarko
JAZ
Rodila sem se 25. oktobra na Ptuju. Ko sem bila dojenček sta me negovali mamica in babica. Moje prve besede so bile: Brmm, aaa, ata, mama, fej,... Ko sem bila že malo večja, je mamica odšla v službo. Do takrat, ko sem odšla v malo šolo, me je pazila babica. V mali šoli mi je bilo všeč, saj smo se samo igrali. Kmalu sem prišla v prvi razred. Tam smo se učili računati, pisati in brati. Najtežje je bilo branje. Že so prišle ocene, prva kontrolka. Bilo me je strah, a ni bilo tako hudo.
Minilo je leto in že smo v drugem razredu. Najtežja se mi zdi matematika. Zelo rada imam športno vzgojo. Pri risanju rada rišem z voščenkami.
Sedaj se učimo o pravicah otrok in invalidov. Naučili se bomo veliko novega.
Andreja Širec
SMETIŠČE ALI GOZD
Vsak dan, ko grem v šolo in domov, opazujem okolje in vidim, kako je onesnaženo. Ob robu gozda vidim papir, ovitke, vrečke, pločevinke, plastiko, stole, avtomobile, štedilnike, postelje in vse mogoče. Mislim si, le zakaj mečejo te odpadke v gozd, ki je tako lep. To je vendar narobe!
Ko pijem sok in pojem sladkarijo, odnesem smeti domov in jih odvržem v koš. Gozdove moramo čuvati, saj nam čistijo zrak.
Melanija Korže
ZBOLEL SEM
Nekega dne sem se zunaj igral. Postajal sem vedno bolj utrujen. Odšel sem v hišo k mamici. Prijela me je za čelo in rekla: Alen, ti imaš ja vročino!” Imel sem zelo visoko vročino. Mamica me je peljala k zdravniku. Treslo me je in kuhala me je vročina. V čakalnici je bilo polno ljudi. Sedla sva na stol in čakala. Medicinska sestra naju je kmalu poklicala. Zdravnica je rekla, da imam močno angino. Naročila je tudi, da drugič lahko pridem kar naprej, ker sem še majhen. Z mamico sva odšla v lekarno po zdravila. Kmalu sem ozdravel.
Alen Skledar
V PORODNIŠNICI
V porodnišnico smo prišli okrog pol desetih. Dr. Potočnikova nas je lepo sprejela. Malo smo počakali, da se je dogovorila za obisk pri mamicah. Čez nekaj časa nas je poklicala. Potem smo se razdelili v dve skupini. Naša skupina je šla v tretjo sobo. Tam smo videli dve mamici, zraven njiju pa sta bila dojenčka, ki sta spala. V četrti sobi sta bili tudi dve mamici, samo ena od njiju še ni rodila. Potem smo šli v sobo, kjer smo videli dojenčka, ki je bil v inkubatorju, ker se je prehitro rodil. Z njim je bil v sobi še en dojenček v posteljici, kjer je sladko spal. Nazadnje smo šli v čakalnico in tam dobili bonbone. Če je kdo hotel, je lahko dobil tudi sok.
Denis Pliberšek
PLAVALNI TEČAJ
Vsako leto imamo plavalni tečaj . Komaj sem ga dočakala, ker rada plavam. Devetnajstega maja seje začel plavalni tečaj. V Terme Ptuj smo hodili en teden. Ob devetih smo začeli s poukom. Potem je po nas vsak dan prišel avtobus. Z avtobusom smo se peljali v toplice. Tam smo se preoblekli v kopalke, Prvi dan smo bili najprej v malem bazenu. Vaditelj nas je poklical in odšli smo v veliki bazen. Plavalci smo preplavali celo dolžino bazena, neplavalci pa je niso preplavali. Vaditelj sije zapisal, kateri smo plavalci in kateri ne, nato smo se vrnili v mali bazen. Prav tako so naredili v ostalih razredih. Potem smo bili ves čas v malem bazenu. Drugi dan smo najprej imeli malo vaj, da se ne bi kdo poškodoval. Zdaj smo že bili razdeljeni po skupinah. Vsaka skupina je nekaj delala. Mi smo skakali s štartnih blokov in šestkrat preplavali bazen. To je hitro minilo in morali smo domov.
Tretji dan je bilo vreme lepo. Spet smo imeli malo vaj. Nato nas je vaditelj vprašal, če gremo v zunanji bazen. Vsi smo bili veseli. Seveda nam ni bilo treba dvakrat reči. Odšli smo ven. Zunaj smo plavali v olimpijskem bazenu. Lahko smo šli tudi na tobogan. Lucija, Simon, Dani, Tomaž in jaz smo se naveličali toboganov in smo vprašali vaditelja, če lahko gremo skakat s 3 meterske skakalnice. Skakalnica je bila kar visoka. Vsi so že skočili, samo jaz
ne. Sama pri sebi sem mislila: “Če so vsi štirje skočili in prišli iz vode živi, potem bom še jaz.” Ena, dva, tri — in že sem bila v vodi. Sli smo tudi v bazen z valovi.
Čas je hitro minil in morali smo domov. V četrtek je bilo grdo vreme in nismo šli ven. Tudi tisti dan smo skakali s štartnih blokov. Delali smo vaje za kravl. Skočili smo s štartnega bloka in dali roke skupaj, z nogami pa zelo migali. Nato smo z rokami mahali, noge pa smo imeli čisto pri miru. Naredili smo še dve vaji za žabico. Roke smo imeli na miru, z nogami pa smo migali. Potem je bilo obratno. Zadnji dan, v petek, je bilo vreme zelo lepo. V petek se nismo segrevali notri,
ampak zunaj na bazenu. Malo smo šli v srednji bazen, potem pa v olimpijskega. Tam smo tekmovali za srebrnega delfinčka. Kdor je plaval deset minut, ne da bi se prijel za rob, je dosegel srebrnega delfinčka. Mislim, da je srebrnega delfinčka osvojilo kar pol razreda. Ko smo konačali, smo lahko delali, kar smo hoteli. Skakali smo z velike skakalnice, bili na toboganu in v bazenu z valovi. Čas je hitro minil in morali smo domov. Vsi bi ostali še kakšen teden ali dva v toplicah. Na koncu smo bili vsi plavalci.
Bilo je zelo lepo. Mislim, da se bomo imeli drugo šolsko leto v Čateških toplicah v šoli v naravi tudi tako lepo.
Monika Kokot
Vsi otroci so na koncu plavalnega tečaja znali že dobro plavati.
Miklavževanje so finančno podprli
OBČINA MAJŠPERK, TVI MAJŠPERK, GOSTILNA DOLINCA -Marčič Bojan in Martina, AVTO-PREVOZNIŠTVO GRADBENA MEHANIZACIJA - Žolger Jože, SOBO-SLIKAR, PLESKAR ZA DEMIT FASADE - Galun Štefan, OKREPČEVALNICA GASTRO - Marjan SKOK.
Sredstva so prispevali tudi
ŠIVILJSTVO DEMOL - Leskovar, TRGOVINA SMREKA - Maks Tjukajev, TRGOVINA IN BAR DOBRINČEK - Angela Kopše, MIZARSTVO DOBERŠEK -Franc Doberšek, Cep Franc, LITOŽ d.o.o. - Marjan Korže, AVTOPREVOZNIŠTVO-Lončarič Aleksander, VETERINARSKA AMBULANTA MAJŠPERK - Stanko Her-nja, GOSTILNA GAJSER, TRGOVINA
SONČEK - Verdenik Dragica, POD LIPO BAR - Janko Gajser, PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO, ANSAMBEL HALOŠKI TRIO, MTD d.o.o. Tadič Milan, VODENJE POSLOVNIH KNJIG -Lorber Ida, MERCATOR BREG, STRU-GARSTVO - Kmetec Vladimir, PREVOZNIŠTVO - Žnidarko Drago, AVTOPRE-VOZNIŠTVO - Vedlin Dominik, BENZI-ONAL SERVIS - Lampret Albin, MERCATOR MAJŠPERK LEŠJE, ŠIV1LJSTVI
-	Ida Marčič, TRGOVINASonja Čižič, TRGOVINA DOMAČIJA - Vuk Lidija, ELEKTROINŠTALATERSTVO - Vuk Janez, MIZARSTVO - Vuk Anton, PERUTNINARSTVO - Pišek Roman, TRGOVINA - Vera Hajšek, LESOSTRUGARSTVO
-	Janez Letonja, ZIDARSTVO - Milan Kodrič, SPLOŠNO ZIDARSTVO - Roman Bele, AVTOPREVOZNIŠTVO - Zvonko Furman, GRADBENIŠTVO - Karl Jazbec, Poldi Krušič, TRGOVINA RAZEL - Benedikt Grimšič, Janez Vodušek obč. svetnik, Jožef Gajšt - obč. svetnik, Anton Ko-
lar - obč. svetnik, RAJSKI VRT - DISKONT SADJA IN ZELENJAVE, STRES STOJAN - poslovodja trgovine, VINKO ŠIREC - predsednik KS Žetale, STANKO PULKO - razrez hlodovine, PREVOZNIŠTVO IN MEHANIČNE USLUGE -Milan Štravs, POSREDNIŠTVO SONČEK
-	Gajšt Branko, PERUTNINARSTVO -Ahec Vlado, KMETIJSKE USLUGE -Hajšek Janez, SAGADIN MATJAŽ, KRIŽANEC FRANC, ŠIVILJSTVO -Gajšt Bernardka, AVTOPREVOZNIŠTVO
-	Kopše Alojz, AVGUŠTIN MARJAN, MOHORKO IVAN, MANDELC JOLANDA, ČEBELARSTVO - Vedlin Stanislav, IZDELOVANJE TRAKTOSRKIH PLANIRANIH DESK - Plajnšek Franci, ŽUPNIJSKI URAD ŽETALE, HAJŠEK LEOPOLD, ŠTRUKLEC ADOLF, CVETLIČARNA ZLATICA, FRIZERSKI SALON GITA - Brigita Fakin, ELEKTROINŠTALATERSTVO - Primožič Maksimiljan, ČEBELARSTVO - Herman Kacijan, in DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA.
--------- maIsnje
STOPERCE • ŽETALE • MAJŠPERK • STOPERCE • ŽETALE • MAJŠPERK
Za vsaj en dan v letu velja, da so prav vsi otroci kar se da pridni. To je na predvečer Miklavževega, se ve. Iz starih časov sta se med nami ohranila običaj in legenda o dobrem starem, sivobradem možu, ki v spremstvu angelov in parkeljnov ob koncu leta obišče otroke. Med tiste, ki so bili vse leto kolikor toliko pridni, razdeli skromna darila, s porednimi pa obračunajo parkeljni, ki jih zvežejo z verigami in jih odpeljejo s seboj, potem pa ...
Tudi letos sveti Nikolaj, ali med nami bolje poznan kot Miklavž, ni pozabil na najmlajše v naši občini. Na dan svojega godu - 6. decembra - se je najprej pomudil med malčki v Stopercah, nato pa še v Žetalah. Naslednjega dne, v nedeljo, pa je s prijazno besedo in polnimi vrečkami daril razveselil še mladež iz Majšperka in Ptujske Gore. Skupaj je tako med otroke v starosti med drugim in šestim letom razdelil 313 daril, od tega 37 v Stopercah, 85 v Žetalah, preostalih 191 daril pa je razdelil med otroke iz Majšperka in Ptujske Gore, ki so Miklavža pričakali v dvorani Tovarne volnenih izdelkov v Majšperku.
Pričakovanja polni malčki in njihovi nekoliko starejši kolegi osnovnošolci so Miklavžu in njegovim spremljevalcem prav povsod pripravili prisrčen sprejem. V kratkem kulturnem programu so prikazali, kako živijo v svojem kraju in kaj vse že znajo. Nato pa je sledilo tisto najvažnejše, ko je Miklavž po kratkem nagovoru,
DOBRE MARNJE
je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila.
NASLOV:
Občina Majšperk, Majšperk 32, telefon in fax 062/794-422. UREDNIŠKI ODBOR: Potočnik Silvo, Rakovec Jože, Lorber Danico, Pernek Marija in Skok Marija.
LEKTOR: Vera Planinc.
UREJANJE IN TISK: Tiskarna Vili Polajžers.p. Ptuj.
Po mnenju Urada vlade za informiranje R Slovenije številka 4/3-12-1676/95-23/361 z dne 25. oktobra 1995, se šteje lokalno informativno glasilo DOBRE MARNJE za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov.
začel z razdeljevanjem daril. V njih seje letos našlo marsikaj: od plišaste igrače, pobarvanke, zvezki, svinčniki, barvice in šibe, ki naj bi otrokom služila kot opomin in svarilo pred vsemi otroško nalezljivimi slabostmi in pomanjkljivostmi. Še preden se je Miklavž odpravil razveseljevat otroke v druge sosednje in tudi bolj oddaljene kraje, je otroke še spomnil,
da Miklavž prav vsak večer tiho pos-toji pod oknom sleherne hiše in posluša pritožbe staršev. Zato morajo biti, ne le en dan, ampak vse leto pridni in ubogljivi, sicer se namesto daril lahko naslednje leto nadejajo le šibe in parkeljnov.
Letošnje tretje Miklavževanje v občini so pripravili Kulturno-umetniško društvo Majšperk, Strojni krožek Žetale in Kulturno-prosvetno društvo Stoperce, s prostovoljnimi prispevki pa so ga finančno podprli številni sponzorji in donatorji. Vsem njim velja na tem mestu še enkrat iskrena zahvala. Prav tako pa velja še posebna zahvala gospodinjam, ki so
otroke in njihove spremljevalce postregle z okusnim pecivom in domačimi keksi.
Katarina Klep-Černejšek
Miklavž med obdarovanjem otrok v Žetalah.