Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghcga 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK Posamezna štev. 70.— lir NA ROCNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spcdizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE ŠT. 819 TRST, ČETRTEK 26. NOVEMBRA 1970, GORICA LET. XIX. Usoda baskovskega naroda Slovenci smo sicer majhen narod in usoda ni bila nikdar blaga z. nami, vendar smo bili v moderni zgodovini precej srečnejši in uspešnejši v obrambi svojega jezika in narodnosti kot mnogi drugi evropski narodi, tudi taki, ki so številnejši od nas. Med narodi, ki so imeli in imajo še veliko manj sreče kot mi, so Baski in Katalonci. Čeprav so Baski eden najstarejših evropskih narodov, so še vedno v Španiji samo nepriznana, nacionalnemu zatiranju izpostavljena manjšina. Prav te dni španska sodišča spet sodijo zavednim Baskom, ki se zavzemajo za narodno svobodo, in taki procesi proti baskovskim »nacionalistom« in »separatistom« se vrste zadnja leta na tekočem traku, španski fašisti in šovinisti se najbolj znašajo nad študenti in duhovniki. Po verodostojnih poročilih je zaprtih okrog 150 baskovskih duhovnikov in mnogi od teh so bili že obsojeni na dolge zaporne kazni. Bili so tudi mučeni. Od časa do časa se zve iz pisem, ki jih iztihotapijo iz ječ, kaj počenja Z njimi Francova policija. Baskovski jezik je nepriznan in ga v šolah ne poučujejo. Mesta imajo skoro vsa, zlasti pa večja, špansko (kastilijansko ali potujčeno) večino. Vendar Baski ne popuste in se borijo naprej za svojo samostojnost ali vsaj za čimvečjo avtonomijo. To jim je priznala nekdanja španska republika in med državljansko vojno so Baski junaško branili svojo samostojnost. Njihov odpor so zlomili frankovci šele po hudih bojih in strašnem letalskem bombardiranju. Tragično znana Guernica, prvo evropsko mesto, ki je doživelo množični napad hitlerjan-skega letalstva, je baskovsko mesto. Izvor baskovskega naroda in njegovega jezika ni znan. Baski se razlikujejo po jeziku in po raznih svojih narodopisnih posebnosti od vseh drugih evropskih narodov. Njihov jezik ni soroden nobenemu drugemu evropskemu jeziku. Najbrž so Baski ostanek prapre-bivavcev Iberskega polotoka. Drugi menijo, da so prišli že pred Kristusovim rojstvom odnekod s severa, morda iz severne Francije. Imeli so lastno državo že za časa rimske vlade v Španiji in pozneje, v 6. in 7. stoletju, so vodili hude in tudi uspešne boje. z Goti, ki so zasedli večino Iberskega polotoka in ustanovili tam svoje kraljestvo. Baskov si niso mogli podvreči, še pozneje so se bojevali Baski s Franki in Mavri. Odločilno so v svojih gorah potolkli neko frankovsko vojsko, ki je vdrla v njihovo deželo v času Karla Velikega. Pozneje so morali sicer priznati nadvlado španskih kraljev, a ti so prihajali v Guer-nico, da so pod »svetim« hrastom prisegli, da bodo spoštovali baskovsko avtonomijo in ljudske svoboščine. Šele v modernem času /e centralistična španska država oropala Baske njihove avtonomije. Guernica, nekdaj središče njihove svobode, leta 1937 prva žr- Nastop svetovavca Slov. sKupnosti v deželnem svetu Dežela naj bo pristojna tudi za manjšino V deželni zbornioi Furlanije - Julijske krajine je v. teku razprava o proračunu deželne uprave za 'leto 1970 in o obračunu za leto 1969. V razpravo jc pred dnevi posegel tudi svetovavec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka. V prvem delu svojega govora je obravnaval splošno družbeno-gospodarsko problematiko v deželi, pri čemer je poudaril, da je delovanje deželne uprave prešlo v fazo, ko je treba sprejeti odločnejše ukrepe za globalno ureditev določenih vprašanj, kot so vprašanje gorskega gospodarstva, kmetij-stva, socialnega skrbstva, omejitve vojaških služnosti, ljudskih stanovanj, zapdsljevanja tukajšnje delovne sile in diplomirancev tržaške univerze, ki si morajo danes povečini poiskati 'kruha v tujini ali v Milanu ter Turinu. Svetovavec Štoka je ugotovil, da vsebuje deželni proračun določene obveznosti, kar zadeva gradnjo ljudskih stanovanj, investicije za javna dela, prispevke za gradnjo športnih naprav, za (kulturne dejavnosti in socialno pomoč,'kot tudi intervencije v kmetijstvu, obrtništvu, trgovini in industriji. VPRAŠANJE PRISTOJNOSTI Kot enega temeljnih problemov, ki ga mora dežela poglobiti in rešiti, pa je dr. Štoka navedel vprašanje deželnih pristojnosti. Država je doslej ljubosumno čuvala tudi pristojnosti, ki bi jih po ustavi morala priznati deželam, oziroma zelo ozko tolmačila zadevna ustavna določila. Govornik je zato priporočil deželni vladi, naj krepkeje podpre prizadevanja za široko decentralizacijo, oziroma naj tudi sama odločneje deluje v tej smeri. Svetovavec Štoka je nato podčrtal važnost stikov in sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino in Koroško ter Slovenijo in Hr-vatsko. Te stike in sodelovanje — je dejal — je treba še razširiti in poglobiti, kar naj prispeva k ustvarjanju še boljših oduosov med sosednimi narodi in k boljšemu spoznavanju vprašanj, ki posredno ali neposredno zadevajo, celotno ljudstvo v deželi. O PROBLEMATIKI SLOVENSKE MANJŠINE Govornik je zatem obširno obravnaval vprašanja slovenske narodne skupnosti v de- tev nacistične brutalnosti, je danes simbol njihovega boja za narodno svobodo. Baski žive v treh provincah današnje Španije (Alava, Guipiizcoa in Vizcava) in v skrajnem južnovzhodnem kotu Francije (Bayon-ne-Biaritz). V Španiji predstavljajo po uradnih španskih statistikah približno 2.5 odst. (Nadalj. na 2. strani) želi. Najprej je ugotovil, da je bil zadnje leto dosežen določen napredek, kar zadeva odnose med večino in manjšino, in je v tej zvezi omenil sprejem odposlanstva beneških Slovencev pri predsedniku Berzantiju, s čimer je bil dejansko priznan obstoj tamkajšnje manjšine, ki ji je treba torej tudi pravno priznati posebne pravice. Beneškoslovenski izsel jenci bodo dal je imeli svojega predstavnika v novi deželni komisiji za izseljence. V deželno komisijo za kulturo je bil zadnje leto imenovan tudi slovenski predstavnik, zaželeno pa bi bilo, da bi slovenski zastopniki prišli tudi v komisijo za obrtništvo in v vse deželne komisije, kjer bi njihova prisotnost mogla koristiti k boljšemu poznavanju celotne deželne stvarnosti. To leto — je še dejal govornik — je bil dokončno odobren zakon, po katerem se Slovenci smejo tudi pravnoveljavno imenovati s svojim lastnim imenom v deželni zakonodaji, kar naj bo čvrsta osnova za reševanje ostalih odprtih manjšinskih problemov. V tej zvezi je dr. Štoka ponovno načel vprašanje pristojnosti dežele in obžaloval, da si država, ob podpori ustavnega sodišča, pridržuje pravico, da le sama urejuje manj.-šinske zadeve. Toda dejstvo je, da država odločno prepočasi sprejema stvarne zakonske ukrepe, saj je znano, da je bil v korist slovenske manjšine doslej izdan samo en zakon, in sicer šolski, a še ta se ne izvaja v celoti. Ostajajo pa v veljavi zakoni, ki jih je izdal fašizem in ki so grobo krivični za Slovence, kot na primer prepoved uporabe slovenščine na sodiščih. Fašizem — je dejal Štoka — je zadal slovenski manjšini hud udarec. Uničil je njena kulturna in gospodarska diuštva, u-kinil vse šole, poitalijančil slovenske priimke in slovenska imena vasi ter krajev. Skrajni čas je — je nadaljeval govornik — da se slovenski manjšini zagotovi dejanska enakopravnost z italijansko večino, če država tega iz najrazličnejših razlogov ne zmore, naj dovoli, da se za ta vprašanja zanima in jih urejuje dežela, ki je nastala kot zakonodajno-upravna enota s posebnim statutom prav ali predvsem zaradi prisotnosti slovenske manjšine. Tej manjšini jc treba torej zagotoviti enakopravnost, kar pomeni, da ji je treba priznati vse liste pravice, ki ji bodo omogočile, da bo ohranila vse svoje etnične, narodne in jezikovne značilnosti, po katerih se razlikuje od večinskega ljudstva. Na koncu svojega govora je dr. Štoka ponovno utemeljil zahtevo, naj država z okvirnim zakonom pooblasti deželo, da urejuje tudi vprašanja slovenske manjšine. STALEN RAZVOJ V ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKI OBMEJNI TRGOVIN Na podlagi podatkov o letošnjih prvih desetih mesecih bi moralo leto 1970 pomeniti nov rekord v ital ijansko-jugoslovanSkem maloobmejnem prometu v tržaški pokrajini. Do konca oktobra so namreč zabeležili 32.989.836 prehodov s potnimi listi in 23.567.271 prehodov s prepustnicami, skupno torej 56 milijonov 557 tisoč in 107 prehodov. Lansko leto je celotno število prehodov (vstopov in izstopov) doseglo 57 milijonov in 892 tisoč. Iz leta v leto torej beležimo nove prirastke in nove rekorde. Pred trinajstimi leti, leta 1957, je vseh prehodov bilo komaj en milijon 200 tisoč. Postopoma je to število naraščalo in je leta 1961 doseglo 2 milijona, velik skok pa je bil zabeležen leta 1963, ko smo prestopili 10 milijonov. Leta 1964 je bilo 12 milijonov prehodov, skoro 18 milijonov leto ka sneje in 35 milijonov v letu 1966. Velik skok je bil dosežen spet leta 1967, ko je celotno število prehodov doseglo skoro 53 milijonov. Številčni pregled teh podatkov zgleda tako: Mednarodni krajevni Leto promet promet Skupno 1957 734.832 473.399 1.208.231 1958 970.645 497.399 1.468.321 1959 1.120.092 475.175 1.595.268 1960 1.239.502 459.293 1.698.795 1961 1.761.956 440.667 2.202.623 1962 2.137.860 522.094 2.659.954 1963 3.638.600 6.777.247 10.415.847 1964 4.612.132 7.721.848 12.333.980 1965 7.327.916 10.462.748 17.790.664 1966 18.418.808 17.086.973 35.505.781 1967 29.638..196 23.183.661 52.822.957 1968 31.134.591 22.682.350 53.816.941 1969 36.998.564 20.894.282 57.892.846 1970 10 mesecev 32.989.836 23.567.271 56.557.107 LETOS BO 67 MILIJONOV PREHODOV? V prvih desetih mesecih letos je celotni promet torej prestopil 56 milijonov in pol prehodov, do konca leta pa bi moralo celotno število doseči 67 milijonov prehodov; torej približno 10 milijonov več kot lani. Kljub temu, da november in december nista turistična meseca, je v tem času zelo živahen maloobmejni promet, poleg tega pa ob koncu novembra, ob jugoslovanskem državnem prazniku, beležimo običajen naval jugoslovanskih kupcev v Trst in ostale kraje Furlanije - Julijske krajine. Lani je bil dotok ob koncu novembra mnogo manjši zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer, a pred dvema letoma je v treh dneh prišlo v Trst 178 tisoč Jugoslovanov. Enak obseg pa bo proti koncu leta dosegel naval Tržačanov, ki bodo za božične praznike množično prešli mejo zaradi običajnih nakupov živil, mnogi pa bodo silvestrovali v nočnih lokalih, plesnih dvoranah in restavracijah na drugi strani meje. Ce si nekoliko ogledamo letošnje podatke od januarja do oktobra, vidimo, da je maloobmejni promet za skoro 3 milijone prekosil lanskega celoletnega. V vseh mesecih, razen februarja, se je maloobmejni promet stalno držal nad dvema milijonoma prehodov, z visokimi konicami v avgustu, septembru in oktobru. To je zlasti povzročil ukrep, ki je odpravil omejitev mesečnega števila prehodov, vendar pa pri tem igra vlogo tudi podraženje letne takse na potne liste, do ka- terega je prišlo na podlagi vladnih protikon-junktumih ukrepov. Mesečni podatki o maloobmejnem prometu so taki (zanimivi niso samQ za statistike, ampak tudi za trgovce in gostinska podjetja): Mesec Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober Skupno število prehodov 2.067.015 1.844.331 2.109.671 2.191.333 2.431.500 2.163.645 2.431.997 2.737.940 2.881.754 2.708.085 23.576.271 MEDNARODNI PROMET Mednarodni promet s potnimi listi pa je v istem obdobju zabeležil škorci 33 milijonov prehodov, medtem ko jih je v celem letu lani bilo 37 milijonov. Razlika bo verjetno odpravljena v novembru in decembru. Vsekakor pa promet s potnimi listi obsega predvsem tuje turiste. V avgustu so namreč beležili 6 milijonov in 800 tisoč prehodov, septembra jih je bilo 3 milijone 800 tisoč, oktobra pa 3 milijone 150 tisoč. Mednarodni promet v mesecih: Mesec Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober Skupno število prehodov 2.250.801 1.846.782 2.377.736 2.472.785 3.072.464 2.964.961 4.166.921 6.821.382 3.865.227 3.150.777 32.989.836 PROMETNA POSTAJA NA OBMEJNEM DLO' U PRI FERNETIČIH V Trstu je bila preldkle dni ustanovljena delniška družba »Autostazione di Fernetti« (Avtopostaja Fernetiči) za postavitev velike in sodobne prometne postaje na mejnem bloku pri Fernetičih, ki bo zlasti služilo češkoslovaškemu, avstrijskemu, madžarskemu in jugoslovanskemu prometu. Načrt za gradnjo tega objekta bo izdelala ista družba. Postajališče bo služilo tudi blagovnemu uvozu iz ostalih balkanskih držav, ki bo namenjen v Italijo in ostale države Skupnega evropskega tržišča. Na Fernetičih bodo tudi opravljali vse carinske operacije za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost ter bodo začasno skladiščili blago v prometu. — o — USODA BASKOVSKEGA NARODA 'Nadaljevanje s I. slranil prebivalstva, to je približno 750.000-800.000 duš in kakih 100.000 jih živi v Franciji. Voditi morajo trd boj za ohranitev svoje narodnosti in svojega jezika proti Špancem, ki poplavljajo njihove tri province, in seveda tudi proti Francozom, ki jim tudi ne priznajo narodne avtonomije. Uradna Evropa Francovemu režimu na ljubo ne podpira baskovskega boja za svobodo, niti moralno. Tako npr. govore tudi velike italijanske enciklopedične izdaje samo o baskovski »etniji« v »nacionalno enotni« Španiji, npr. »Atlante Garz.anti - Enciclope-dia geografiea 1970«, ki niti ne tiavaja njihovega števila (kot tudi ne števila Kataloncev; ista enciklopedija se sploh odlikuje po »točnosti«, saj tudi trdi, da je uradni jezik v Jugoslaviji srbo-hrvaščina, medtem ko sta »regionalno razširjeni« slovenščina in makedon-ščina.) Upanje Baskov je danes samo, da bo zavladala v Španiji prej ali slej spet demokracija, ki bo spoštovala baskovsko nacionalnost in dovolila Baskom pravico samoodločbe, kot je bila priznana že mnogim afriškim narodom, ki so bili še ljudožrci, ko so Baski že imeli svojo državo in svojo omiko. Jntefefctuatci v fovjetsM zvezi Medtem ko so sovjetski sodniki sodili intelektualcu Amalriku zaradi njegovega dozdevnega obrekovanja sovjetske države, katere konec je napovedoval, se je dvignil v sovjetski kulturni javnosti nov glas v prid pisatelja Solženicina. Svetovno-slavni sovjetski čelist Mstislav Rostropovič, je namreč po slail sovjetskim dnevnikom »Pravdi«, »Izvc-stjem«, »Literaturnaji gazeti« in »Sovjetska-ji kulturi«, odprto pismo, v katerem zago varja Solženicina. V pismu je zapisal med drugim: »Poznam mnoga Solženicinova dela in jih imam rad ter mislim, da mu daje njegovo trpljenje pravico, da piše resnico.« Sovjetski listi tega odprtega Rostropovi-čevega pisma seveda doslej niso objavili. Zato ga je Rostropovič poslali tudi zahodnim dopisnikom v Moskvi, da bo objavljeno vsaj na Zahodu. Rostropovič je doslej najuglednejša in najbolj znana sovjetska osebnost, ki je povzdignila svoj glas v obrambo Solženicina, ki je izpostavljen, odkar mu je bila podeljena Nobelova nagrada, še hujšemu valu očitanj in obrekovanja. VSAKDO MORA IMETI PRAVICO, DA POVE, KAR MISLI »Vsakdo mora imeti pravico, da brez strahu in brez pritiska pove, kar misli,« je tudi rečeno v odprtem pismu slavnega čelista. Rostropovič graja tiste, ki preko javnih občil ustvarjajo javno mnenje v škodo pogumnih umetnikov in ki so že tudi v preteklosti grenili življenje umetnikom, kot so šoštakovič, Prokofjev in Kačatunjan. »Razložite mi vendar,« nadaljuje Rostropovič v svojem pismu, kako da imajo v naši literaturi in umetnosti ravno tisti ljudje zadnjo besedo, ki za to absolutno niso pristojni.« Na račun pisatelja šolohova, ki je tudi sam dobil Nobelovo nagrado, a se je zaganjal tako proti Nobelovemu nagrajencu Pasternaku kot zdaj proti Solžonicinu, pa je zapisal Rostropovič: »Čudno je, da se kakšen-krat Nobelova nagrada hvaležno sprejme, drugič pa jo odklanjajo.« Procesi proti intelektualcem v Sovjetski zvezi si zdaj kar slede. Pretekle dni so obsodili menda na sedem let ječe nekega ukrajinskega pisatelja, ki so je bil komaj vrnil iz dolgoletnega ujetništva v koncentracijskih taboriščih. Kol znano, ima sovjetski režim ukrajinske pisatelje še posebno na piki, ker jih dolži »nacionalizma«. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Tr*t Maši pogledi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii •luninimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiinminii i imiiiiiii Za mlade ljudi je značilno, da so kritični do na določen način urejenega življenja in do družbe, v kateri živijo; prav je tudi, da javno povedo svoje misli. o perečifi problemih Bolj kot kdajkoli prej je danes veliko govora o slovenski samobitnosti. Nešteto iniciativ, nič koliko predlogov in diskusij prinašata radio in časopisje v našo javnost, kako rešiti in okrepiti avtonomnost Slovencev, ki živimo v sklopu italijanske države. Z veseljem sprejemamo vsak najmanjši poskus, ki naj bi odprl Slovencem v Italiji nove poti do avtonomnosti in do celotnega uresničenja vseh pravic, ki nam po zakonu pritičejo. Na našem političnem obzorju je že marsikaj razčiščenega, toda kljub temu, da smemo Slovenci svobodno z besedo na dan, ne da bi se morali pri tem bati ustrahovanja ali terorističnih izpadov, ostajajo problemi, ki so hudo pereči in bodo aktualni, dokler se ne 'bomo z njimi enkrat za vselej konkretno spoprijeli. Mislim, da nihče ne bo trdil, da je bilo s fašizmom konec italijanske raznarodovalne politike. Rrazlaščevanje slovenske zemlje, vedno globlje prodiranje v slovensko ozemlje z velikimi industrijskimi objekti, ki na tak način pospešujejo pronicanje italijanskega elementa v slovenski živelj, vse to so smernice velikega načrta, po katerem bo slovenstvo v tem tisočletju preplavljeno in zadušeno. K temu moramo še pripisati številno odpadništvo in ta'ko je slika o naših sedanjih razmerah in o naši bodočnosti popolna. Vprašujemo se zakaj? Kako je mogoča tolika indiferentnost med Slovenci? Kako je mogoče, da masa brezobčutno gleda to narodovo hiranje, potem ko so naši starši dali skozi toliko hudih in krvavih dni prav za to, da bi živeli v znamenju miru, svobode in utrditve narodnih temeljev? Kje je pravi in najgloblji vzok za to, komu lahko pripišemo glavno, krivdo za krivico, ki se nam dogaja? Odgovori so zelo preprosti. Velik del krivde za zgoraj navedena vprašanja nosimo sami. Vzroki pa so ji popolna anemija slovenske politike. Križanje strankarskih, ali večkrat, osebnih interesov, ki se premnogokrat skrivajo za slovenskim političnim ozadjem, paralizirajo celotni slovenski politični aparat, ki je že sam na sebi krhek in počasnih obratov. Velika nespretnost pri manevriranju naših političnih programov je Italijanom samo v korist. Vneto podpihujejo našo politično-ideološko razcepljenost in si manejo roke ob jalovih polemikah med našimi nasprotnimi si političnimi tabori. Posledica neenotnega zastopanja slovenskega stališča je nadaljnja cepitev že obstoječih političnih strank v nove struje, ki nasedajo skritim pastem negotovosti ali pa cepajo iz poraza v poraz in se počasi izčrpajo v borbni anemiji. Danes Slovenci doživljamo politično ekstazo. Naša zgodovinska krivulja nam kaže, kako smo od padca Karantanije pod frankovsko nadoblast, pa do prve svetovne vojne, stalno Narodovo dobro ime in njegova bodočnost sta tako veliki stvari, da je spričo njiju smešno in ničevo še tako milo brenkanje z besedami, ki izzvenijo v praznoto, še preden so pristopile prag srca. F. Levstik bili pod tujim političnim pritiskom. Vedno smo morali delati, kakor nam je bilo ukazano, in nismo smeli razviti svoje svobodne volje v tisto politično smer, ki nam je najbolj prijala. Naša politična vzgoja je na ta način ostala na pol poti in zato naša politika teče po smernicah zastarelosti. Kolikor se nismo morali boriti za obstoj, bodisi z zemljo, bodisi s so- sednimi narodi, smo morali svoje politične težnje vedno vskladiti s tujimi programi. Zato je logično, da se nismo mogli učiti iz lastnih napak v naših političnih tekstih, ker se tuje oko za naše interese ni veliko naprezalo in je naše napake rade volje spregledalo, ker so jim prav prišle. Če je bilo naše kulturno delovanje plodno in živahno, pa smo morali v politiki stalno podlegati, zato ko rečem, da doživljamo danes Slovenci politično ekstazo, mislim predvsem na to, da smo si preveč svesti politične svobode in smo pri razvijanju naših političnih modelov tradicionalisti in nazadnjaško ozki. Zdaj pa zberimo vse te faktorje v rezultanto in skušajmo analizirati njen učinek na ljudstvo kot tako, na maso. Slovenski živelj je sestavljen predvsem iz preprostega delavskega in kmečkega ljudstva. Osrednja stopnja izobrazbe je treji razred nižje srednje ali strokovne šole, poleg tega pa še kak tečaj za specializacijo v stroki, ka-teri se posveti po končani šoli. Raven izobrazbe se danes neprestano dviga, ker se veliko slovenske mladine posveča nadaljnjemu študiju. Slovenski problem (kot enota) ima naše ljudstvo po radiu in tisku stalno pred očmi. Kljub temu pa narodna zavest STALNO UPADA in posebno pri mladini se je globoko vkoreninila kronična indiferentnost pred ogroženo slovensko samobitnostjo. Večji del mladine je za narodna vprašanja premalo občutljiva. Tisti ogenj bojevitosti, ki je gorel v naših prednikih (sicer v povsem drugačnih okoliščinah, kar pa ni bistveno), je v današnji mladini uplahnil in se raje vdaja v lahkoživo samozadovoljnost, ne da bi se pri tem zavedala, 'kako se eksponira potujčevanju. Ostane pa neizpodbitno dejstvo, da je mladina upanje in bodočnost naroda in zato vsaj pri tistih ki so jim narodna vprašanja le količkaj pri srcu, najde puhla razdvojenost in neučinkovitost slovenske politike, svoj pravi odsev. Kajti samo mladina je tista, ki v pravi meri odkritosrčnosti in preprostosti kritično izpove svoje misli. Naša slovenska zamejska mladina pa globoko občuti pomanjkanje enotnega slo- venskega političnega foruma, ki bi ustrezal njenemu političnemu prepričanju in bi pri izbiri (Nadalj. na S. strani) ZA ČLOVEKA GRE V torek zvečer je v okviru teološkega tečaja za laike v Ljubljani predavali slovenski psiholog prof. Anton Trstenjak o temi: Za človeka gre. V svojem dolgem razmo tri vanju o človeku je predavatelj poudaril, da razume človeka kot kulturno, simbolično in odprto bitje. Do teh treh aspektov človeškega bistva pa se je Trstenjak približal izključno z 'bio-psihološkimi oprijemi, ker mu fenomenološka odkritja dajejo dovolj popolno sliko sveta in človeka v njem. Svoje predavanje je zaključil z ugotovitvijo, če velja danes 'svetu poziv, naj rešujemo fenomene, rešimo torej najvažnejši fenomen, fenomen človeka. »Govori se, da je Bog mrtev. Ne, Bog ni mrtev, če je danes kdo mrtev, je to človek, ker je postal del potrošniške družbe. Boga torej rii treba reševati, rešujmo raje človeka.« O SEMINARJU V soboto in nedeljo je bil v tržaškem Dijaškem domu 'seminar za študente 'iz Slovenije o položalju Slovencev v zamejstvu. Udeležili so se ga delegati vseh pokrajinskih študentovskih klubov v Ljubljani. Seminar je imel ‘svoj informativni del v Soboto zvečer, ko so predavali Samo Pahor, Tom Marc in Nadja Kriščak o zgodovini primorskih Slovencev, o današnji politični raznolikosti Slovencev v zamejstvu in o naših kulturno-prosvetnih organizacijah. V nedeljo pa je 'bila na programu Okrogla miza o temi: Aktualni problemi manjšine in Stališča mladih do njih. Okrogle mize se je udeležil tudi član naše Mladinske skupine. Diskusija je tnaljala približno šest ur in je bila zelo živa in zanimiva. O temah seminarja bomo v naši rubriki še spregovorili. SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST V soboto, 28. t. m. ob 21. uri (Premierski abon- ma) V nedeljo, 29. t.m. ob 16. uri (Abonma red B - nedeljski popoldanski) V sredo, 2. decembra ob 20. uri (Abonma mla- ski v sredo) V četrtek, 3. decembra ob 20. uri (Abonma mla- dinski v četrtek) V nedeljo, 6. decembra ob 16. uri Abonma oko- liški) LUDVIG HOLBERG J E P P E S HRIBA komedija v petih dejanjih V soboto, 28. novembra, bo v Slovenskem gledališču v Trstu druga premiera sezone: komedija Ludviga Holberga Jeppe s hriba. To bo prva Slovenska uprizoritev tega klasika ih utemeljitelja danskega nacionalnega gledališča. Režiser predstave po prevodu S. Starešiniča in M. Verbiča je Mario Uršič, scene in kostumi so delo U. Vagaje in D. Ceja. Glasbo je napisal I. Mignozzi, songe pa je prepesnil M. Košuta. Naslovno vlogo oblikuje Alojz Milič, ob njem pa nastopajo še: Z. Rodoškova, S. Starešinič, A. Petje, L. Bogateč, J. Lukeš, S. Kobal in L. Kozlovi-čeva. Cenjene Obiskovalce opozarjamo, da bo premiera v soboto 28. t. m. in ne v petek, kot je bilo prvotno javljeno. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacija na tel. 734.265. ^ TVsri/j/1vtftt ___________________ „Naši mladi" v Finžgarjevem domu na Opčinah V nedeljo popoldne je bil v Finžgarjevem domu na Opčinah nastop, ki je podal pregled njegovega glasbenega delovanja. Na sporedu so bile glasbene točke na klavirju, harmoniki, petju, violini in pa ansambla. Kot gost je nastopil znani mladi violinist prof. Saško Zupančič iz Trsta in navdušil starejše in zlasti mlade s svojo violino. Občinstvo je čisto napolnilo dvorano in je bilo hvaležno prirediteljem za prijetne ure, ki jih je preživelo tam. Na Opčinah bi nujno potrebovali še kak taksi. Število prebivavsIva našega predmestnega kraja se vedno bolj veča; turizem je pri nas precej razvit, Opčine so zadnji kraj pred jugoslovansko mejo in skozi blok pri Fernetičih gre vsak dan na desettisoče ljudi. Marsikdo zamudi avtobus ali vlak in bi se rad s taksijem potegnil onkraj meje, ali pa ima tam kake druge nujne opravke. Seveda pa to velja tudi za poti v Trst in v druge smeri. Toda taksija na Opčinah ni dobiti, treba je telefonirati v Trst ponj, kar pa je seveda drago. Svoj čas smo imeli na Opčinah dva taksija, zdaj ni več nobenega, ker je še voznik zadnjega zbolel. Pristojni naj bi razmislili o tem. Kak mlad človek — ali tudi več — bi si lahko ustvaril eksistenco doma. REBULOVO PREDAVANJE V LJUBLJANI Pisatelj Alojz Rebula je imel 9. t. m. v največji predavalnici teološke fakultete v Ljubljani (ki pa je bila še premajhna za naval poslušalcev, največ mladih) predavanje v okviru tradicionalnega novembrskega teološkega tečaja. Govoril je o liku Sina človekovega. V prvem delu je prikazal, kaj bi lahko človek, po svojih merilih in željah, pričakoval od učlovečenega Boga, ki pa je izbral trpljenje in celo cmrt. Ravno s tem je smrt premagal. »Kljub vsemu pa nam je prinesel nekaj tako dragocenega, da še tudi po dva tisoč letih ostrmimo. Njegov nauk bo preživel vse druge.« V drugem delu je Rebula citiral evangelije in skušal na njihovi osnovi razkriti, kakšen je bil Kristus kot človek, »V nobeno današnjih meril se ga ne da ukloniti.« FILMSKI VEČER V nedeljo, 29. novembra, se bo ob 17. uri predvajal v svetoivanskem Marijinem domu v Trstu film »Kaplan Čedermac«, po istoimenskem Bevkovem romanu. Vljudno vabljeni! V ponedeljek, 30. novembra bo Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, ul. Do-nizetti 3 PROSLAVA 70-LETNICE AKAD. SLIKARJA TONETA KRALJA Umetnik je poslikal toliko cerkva prav na Primorskem, da mu želimo izraziti svoje priznanje. Tone Kralj bo prišel sam med nas in bo govoril ob barvnih projekcijah svojih številnih umetniških del. Večer se prične ob 20. uri. Vljudno vabljeni! LITERARNA SOBOTA Tržaška »Associazione Guliturale Ilal-iana« prireja ob sobotah literarne večere v dvorani Politeama Rossetti. V soboto ob 18. uri je na vrsti predstavnik francoskega personalizma, urednik revije »E s:p rit« Jean Domenach, čigar ideje izhajajo iz osnov krščanskega socializma. Z Domenachovo Skupino je bil v zvezi in je z njo sodelovali tudi naš pisatelj Edvard Kocbek. Predavanje sc bo sočasno prevajalo tudi v italijanščino. GLASBENA MATICA V soboto 5. decembra ob 21. uri bo v Kulturnem domu v Trstu koncert okteta Gallusa. Umetniški vodja skupine je Borut Loparnik. Izvajali bodo dela naših klasičnih in modernih skladateljev. Rezervacija in prodaja vstopnic je v pisarni Glasbene matice, ulica R. Manna 29 -tel. 29-779 ter eno uro pred koncertom pri blagajni v Kulturnem domu. Starejše generacije se bodo gotovo še spominjale nekdanje Narodne delavske organizacije, ki je pri svojem razmahu v letih 1913 do 1914 pred prvo svetovno vojno igrala zelo važno vlogo v življenju Slovencev. Kot nekdanji njen sodelavec naj na kratko omenim in pokličem v spomin vsaj nekatere pomembnejše značilnosti te slovenske delavske skupnosti. Za časa pred razpadom dvojne monarhije je bilo delavstvo morda še bolj kakor danes važen faktor javnega življenja v Trstu. Slovenski delovni ljudje so bili v ogromni večini organizirani v N.D.O., le mali del pa tudi v mednarodni socialdemokratski politični stranki, ki je bila pravzaprav italijanska in v kateri je Slovence zastopal dr. Jas. Ferfolja. N.D.O. je bila nepolitična, razredna in strogo narodno in socialno usmerjena organizacija slovenskega delovnega ljudstva. Za časa njenega razmaha so bili v zadnjih treh letih pred vojno zaporedno njeni voditelji mladi slovenski intelektualci: dr. Mandič, dr. Kisovec, dr. Sosič in dr. Josip Agneletto. Društvene prostore je organizacija, ki je štela nad 4.000 članov, imela v ulici sv. Frančiška, njen poslovni tajnik pa je bil koro-ški rojak Brandtner, kasneje po zedinjenju član ustanoddjne narodne skupščine v Beogradu. Pri tem bodi omenjeno, da je Zveza slovenskih železničarjev pod vodstvom svojega tajnika Škerjanca pri vseh narodnih manifestacijah nastopala vedno složno z NDO v borbi za pravice slovenskega ljudstva. Redna zborovanja in stanovske konference so se redno Sklicevale v obsežnih društvenih prostorih. Množične delavske in narodne manifestacije pa v Narodnem domu ali bolje rečeno na trgu vojašnice pred domom, ker takrat ta del trga še ni bil zazidan. Na zborovanjih in shodih pred Narodnim domom, na katerih se je zbralo nad pet tisoč udeležencev, so prireditelji na trgu zbrani množici govorili z balkona Narodnega doma. Ker pa takrat ni bilo zvočnikov so pač morali ŠOLA IN STARŠI »Združenje staršev otrok osnovne šole in otroškega vrtca ter prijateljev mladine pri Sv. Ivanu« v Trstu je imelo v petek, 20. novembra 1970 svoj redni občni zbor. Predsednik dr. Mljač je poročal o' glavnih problemih, na katere je združenje naletelo v tej prvi dobi svojega delovanja. Nato sta spregovorila še odbornika ravnatelj Fciluga in gospa Kan-dut o raznih problemih vzgoje in organizacije. V prihodnjem letu bo združenje priredilo tečaj za starše z rednimi predavanji priznanih pedagogov. Ob koncu so prisotni potrdili dosedanji odbor še za prihodnje leto. Bazovica SLOMŠKOVA AKADEMIJA V nedeljo 29. novembra ob 15.30 bosta priredila Slomškov dom v Bazovici in Slovensko državno učiteljišče »A.M. Slomšek« v Trstu posebno akademijo v počastitev našega velikega škofa in učitelja. Na prireditvi, iki bo v prosvetni! prostorih Slomškovega doma v Bazovici, bo imel Slavnostni govor dr. A. Kacin. Nastopi! bo učitoljiški zbor pod vodstvom prof. Marije Župančičeve, mladinski zbor in gojenci Glasbene šole Slomškovega doma in cerkveni pevski zbor pod vodstvom prof. Eliane Zajec. Na sporedu so tudi recitacije učitcljiščniikov in mladine iz Slomškovega doma. zelo glasno kričati in si zato stalno s kozarcem vode blažiti ohripelo grlo. Razen voditeljev NDO in Zveze Slovenskih železničarjev so Oa takih manifestacijah nastopali tudi mnogi slovenski rodoljubi in istrski prvaki. Leta 1913 pa je prišel v Trst na tako zborovanje celo poznani vodja čeških narodnih socialistov Vaclav Klofač iz Prage ter je v ognjevitem govoru z balkona Narodnega doma navduševal ogromno maso zbranega delovnega ljudstva za borbo za narodne in socialne pravice. Pri tej priliki bodi še omenjeno, da je bil socialni program NDO posnet po češki narodno-socialni organizaciji, zaradi česar so NDO-ovce imenovali tudi slovenske narodne socialiste. Zato je tudi razumljiv Obisk češkega, državnozborskega poslanca V. Klofaoa Slovenskim delavcem v Trstu. Zelo impozantne so bile vedno prvomajske proslave. Takrat so se ogromne množice delavcev, železničarjev, nameščencev in Ostalih zavednih Slovencev zbirale pred Narodnim do-momo, od koder se je nad kilometer dolga povorka s slovensko trobojnico in z lastno godbo po mikala preko trga Goldoni po Korzu na Glavni trg. Tam se je ustavila pred namestništvom, zavihtela z narodno zastavo, zaigrala slovensko himno in se po tej manifestaciji mirno razšla. Ko sem sedaj po več kot polstoletni odsotnosti izven slovenskega ozemlja in bivanja večinoma v prekooceanskih krajih zopet prišel v Evropo, ml je bila prva želja da se vsaj za nekaj časa zadržim v Trstu, da vidim, kaj je z NDO, njeno zadrugo malih stanovanj, njenim podpornim društvom (eke vrste pomožne bolniške blagajne) in ostalimi njenimi socialnimi ustanovami. Toda kakšno razočaranje! Od vsega tega nisem našel več niti sledu! Tedaj res ni bilo avtomobilov, ki bi preplavili čiste in snažne traltoarje ter ovirali pešcem (nadaljevanje na 7. strani) !]j'wčei iz politične zgodooim Malega Tl&ta ---------------------12 (*'t I 't t S (* Anketa sociološkega Skupina mladih sodelavcev Zavoda za GLEDALIŠKA SEZONA Dolgoletna prizadevanja Slovenskega gledališča v Trstu, da bi tudi goriškemu občinstvu pripravilo redno sezono, so se letos uresničila v dogovoru s Slovensko prosvetno zvezo, z Zvezo slovenske katoliške prosvete, U-stanovo za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.) in goriško občinsko upravo. To prvo goriško sezono bo otvorilo 'kot kost Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice v četrtek 26. novembra ob 20.30 uri v Katoliškem domu. Slovesnosti primerno je tu izbrano delo: Cankarjev Kralj na Betajnovi. Ivan Cankar je to svoje delo označil kot »kmečko socialno dramo«, a čeprav sega tako na široko, ji vendar ne manjka intimnih in ozko avtobiografski h momentov. Kot kasneje še v večji meri Hlapci, tudi Kralj na Betajnovi niha med psihOlogizirano dramo in družbeno kritiko. Na teh dveh osnovah je gradil novogoriško uprizoritev Jože Babič. Družbene osti ni hotel neposredno aktualizirali, pustil je dogajanje v Cankarjevem času, gledalci pa naj sami iščejo in najdejo povezavo. Podgora NOVI ŽUPNIK Po zadnjih škofijskih odredbah so bile določene razne spremembe v slovenskih župnijah goriške nadškofije. Do stvarnih izvršitev pa iz raznih razlogov še ni prišlo povsod. V Podgori pa smo le dobili novega farnega pastirja v osebi znanega gospoda Minka Mazora, ki je zamenjal gospoda Špacapana, kateremu je zaradi bolehnosti poverjeno lažje mesto v Jamljah. Gospod Mazora je prišel k nam iz Šern-polaja. Poznamo ga še, ko je bil v Gorici kaplan na Travniku in katehet na slovenskih šolah. Slovi pa še posebno kot odličen pridigar. V nedeljo ga je nadškof Cocolin slovesno ustoličil v naši župnijski cerkvi, ki je bila polna vernikov. Poslušali smo prisrčne besede goriškega nadškofa in gospoda Komjanca, ki je začasno upravljal našo faro in na koncu še globoke misli, pozdrave in zahvale novega župnika. turne goriške jeseni. Omenimo naj najprej »Ceoilijanko 1970«, ki jo že več let organizira Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici. V nedeljo popoldne je nastopilo v natlačeni dvorani Katoliškega doma kar petnajst zborov s Tržaškega, Goriškega, iz Kanalske doline in iz Beneške Slovenije. Vsi zbori so pokazali veliko prizadevnost in višjo umetniško raven v primeri s prejšnjimi leti. Tudi organizacija in odrska priredba sta bili primerni lej največji pevski prireditvi v zamejstvu. Po uvodnih besedah predsednika Katoliške prosvetne zveze, ki je poudaril, da naj tudi ta prireditev pomaga združiti vse zamejske ISovence brez razlike so se v dovolj hitrem zaporedju zvrstili vsi, po večini cerkveni pevski zbori: iz Podgore,, štandreža, Marijine družbe iz Gorice, iz Šbmavra, iz Doberdoba, moški zbor »S. Kosovel« iz Ronk in moški oktet iz Jazbin. V drugem delu sporeda je prvi nastopil goriški mešani zbor »Lojze Bratuž«, potem Po vrsti zbor iz Rupe-Peči, iz števerjana, mednarodno sociologijo v Goniči (1SIG) je prav te dni začela izvajati anketo med primernim vzorcem prebivalstva goriške in tržaške pokrajine. Osebe, ki jih je zajel vzorec in so razdeljena v starostne skupine od 18. do 70. leta, so izbrali slučajno med prebivalstvom, ki stalno prebiva v raznih občinah, in sicer tako, da sorazmerno predstavljajo prebivalstvo, vključeno v iste starostne skupine. Omenjeni zavod želi s to novo raziskavo predvsem dognati, kako dojemajo prebivalci našega področja mejo. Vodilna hipoteza naj bi bila ta, da bližina meje vpliva na javno mnenje tako, da je prebivalstvo bolj dovzetno za osebne koristi potrošniškega značaja kot pa za škodo produktivnega značaja, ki jih utrpi skupnost. Diuga hipoteza: ker politična meja ne sovpada z narodnostno-jezi-kovno razdelitvijo prebivalstva, lahko povzroči, z ozirom na intenzivnost odnosov med člani raznih skupin, povečanje ali zmanjšanje stopnje stereotipijc. Vprašalnik nadalje zajema še kompleksen problem, ki ga povzroča v teh mejnih krajih prisotnost skupine funkcionarjev, katerih naloga je nadzorovali meje. Vsakdo ima določena stališča do teh problemov. Te različice bodo postavili v odnos z drugimi, kot so spol, starost, politična in verska usmerjenost, delovanje v društvih, i.t.d. Rezultate ankete bodo analizirali z novim načinom, faktorsko analizo, ki je Skoraj nepoznana v Italiji, jo pa že več let uporabljajo v ZDA. Odgovorno osebje poudarja, da so nameni Zavoda zgolj znanstveni, obenem želi s to kratko ražlago osnovnih hipotez raziskave in z izvajanjem omenjene metodologije zagotoviti, da bo uporaba podatkov služila izključ- zbor iz Ukev, goriški moški zbor »Mirko Fi-lej« in kot zadnji pevski zbor iz Rojana. Odlikovali so se posebno pevski zbor »Lojze Bratuž«, zbor Marijine družbe, pevci zbora »Mirko File j« in Rojančani. Tudi drugi niso zaostajali, za kar je treba še posebej pohvaliti zborovodje, ki s prav idealnim zagonom opravljajo svoje poslanstvo. Pohvalo je treba izreci tudi zborom iz Ronk, Ukev in Beneške Slovenije, ki se z roba dežele priključujejo skupnemu kulturnemu življenju. V soboto 21. t. m. je pel v Gorici hrvatski pevski zbor »Moša Pijade« iz Zagreba. Nastopil je pod Okriljem goriškega pevskega društva »Seghizzi« v mali telovadni dvorani, ki je bila do kraja napolnjena. Nad polovico je bilo naših rojakov. Zbor je pod vodstvom dirigenta in skladatelja Cossetta kar navdušil poslušavce. Nekatere skladbe s spremljavo folklornega orkestra je moral ponavljati. Udeležencem koncerta so bile tudi na razpolago glasbene plošče istega zbora, ki so bile do zadnje razprodane. no znanstvenim namenom. Osebe, s katerimi bodo prišli v stik izpraševalci Zavoda, lahko sodelujejo brez bojazni. S tem bodo pripomogli k boljšemu spoznavanju specifičnih problemov teh mejnih krajev. PLANINSKO »MARTINOVANJE« Predzadnjo nedeljo je pripravilo goriško slovensko planinsko društvo svojim članom in prijateljem prav pri jeten zabavni večer v hotelu »Soča« na Mostu ob Soči. V veliki dvorani in v zadnjih hotelskih prostorih se je zbralo 230 članov in gostov. Ob tej priložnosti je poklonil predsednik PD iz Kobarida goriškim planincem sliko Krna v snegu s posvetilom. Sledila je tombola, nato so postregli z večerjo. Sledil je kratek zabavni spored, pri katerem je pesnik Ludvik Zorzut ustvaril prijetno planinsko vzdušje. Potem so pa prišli na svoj račun mladi in tudi stari ob veselih poskočnicah in petju, ki je odmevalo tja do polnoči. KULTURNI VEČER Slovensko katoliško akademsko društvo v Gorici pripravlja tudi letos vrsto kulturnih večerov, ki bodo zajemali vprašanja sodobnega človeka in našo stvarnost. V lej vrsti bo imel prvo predavanje vse-učiliški profesor, astronom dr. Fran Dominko iz Ljubljane. Po rodu je Goričan. Naslov njegovega predavanja je »Kozmus in človek«. Večer bo v mali dvorani Katoliškega doma v petek 27. novembra ob 20.30. MEMORIAL M. FILEJ Prejšnji teden se je zaključil letošnji Memorial, ki je imel na sporedu osem športnih panog: odbojko, kolesarstvo, namizni tenis, streljanje, balinanje, lahko atletiko, košarko in igro »med dvema ognjema«. V tej igri je moštvo »Doma« premagalo »Gorico« z 1:0. V košarki se je srečalo pet moštev: Sovodnje, Dom, Gorica, »Hrast« iz Doberdoba in »Štandrež«. V izločilni tekmi je »Dom« premagal Sovodnje (51:44); v polfinalnih tekmah je »Gorica« premagala »Dom« (73:44), »štandrež« pa »Hrast« (60:26). Prvo mesto je zasedla »Gorica«, ki je odpravila »Štandrež« z 42:20. Nagra jevanje bo v soboto 28. t. m. ob 15.30 v Katoliškem domu. Zmagovalci bodo prejeli prehodne pokale, plakete in svetinje. Zmagovalci so: v odbojki moštvo »Dom«; v namiznem tenisu moštvo »Sokol« iz Nabrežine. Med posamezniki pa Neva Prinčič (Dom), Peter Ukmar (Sokol) iin Cattonar j (Sokol). V kolesarstvu ekipa iz Pevme (Makuc, Fabris); med posamezniki Karel Miiklus (Dom) in Damijan Makuc (Pevma); v balinanju ekipa iz Gorice (Leban, Pelicon); v lahki atletiki v četverobojtt (100 m, krogla, daljina, 1500 m) Marko K ran nor (Gorica); najboljši tehnični rezultat pa je dosegel Mirko Špacapan (met krogle 11.42 m) iz Gorice. V igri »med dvema ognjema« ekipa »Doma«; v košarki moštvo iz Gorice; v streljanju ekipa iz Rupe (Florenin, D. Ferfolja, Rutar); med posamezniki pa Vojko Tomšič (Rupa) in Ljubo Tomšič (Sovodnje). Dva pevska nastopa v Gorici Prejšnji teden sta bila v Gorici dva pev-1 moški zbor »Fantje izpod Grmade«, zbor ska nastopa, ki sta res povzdignila raven kul-1 »Rečan« iz Ljes v Beneški Sloveniji, mešani IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA tT& eri ja tertzvenih persftifk zborov V nedeljo popoldne je Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu priredila v Kulturnem domu že svojo peto revijo. Te prireditve imajo namen zbliževati in seznanjati med seboj pevce iz različnih krajev in obenem gojiti poleg cerkvenega petja tudi ljudsko umetno pesem. Poseben pomen dajejo tem prireditvam udeležbe zborov iz onih predelov, ki so odmaknjeni od relativno živahnega kulturnega življenja: iz U-kev v Kanalski dolini in z Ljes v Beneški Sloveniji. Revije se je udeležilo 12 zborov oziroma pevskih skupin. Iz samega mesta smo pogrešali zbore od Sv. Jakoba, Sv. Ivana, Skednja in Bar-kovelj. Prisotni pa so bili zbori iz Rojana, od Sv. Antona Novega, Katinare, Opčin, Bazovice, Boršta, Fantje izpod Grmade, zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice in že omenjena zbora z Ljez in iz Ukev. Najbolj razveseljivo je bilo, da so v vseh zborih prevladovali mladi ljudje, kar nam daje lepe zglede za bodočnost. Ti mladi pevci in pevše obenem zanikajo očitke, da mladina nima razumevanja za koristno in kulturno izrabljanje prostega časa. Za uvod je prof. Zorko Harej poudaril pomen revije in omenil težave, katere morajo zbori premagovati. Prvi je nastopil zbor iz Bazovice (25 pevcev), ki je pod vodstvom prof. Ha-reja zapel dve umetni in eno ljudsko pesem. Borštanski zbor (šteje 22 članov) je pod vod tvom Draga Petarosa zapel dve ljudski in eno umetno. Za njimi je nastopil ženski sekstet tržaških skavtinj, ki jih vodi Janko Ban. Zapel je polifonsko napisano »Mili moj« Johannesa Jee-pa, »Pomladno ladjo« Ivana Grbca in ljudsko »Dajme mamo« v harmonizaciji Vinka Žganca. Sekstet je posebno pri prvi in zadnji pokazal lepe kvalitete in homogenosti. Škoda, da je pevk le šest, ker zaradi svoje mladosti še nimajo zadovoljive zvočnosti. Openski pevski zbor se je predstavil s kar razveseljivim številom 30 pevcev, ki so pokazali večjo homogenost kakor prejšnje leto. Zbor je zajel Vodopivčevo »Lunico« in dve priredbi Stanka Maliča. S posebno simpatijo je bilo sprejetih 17 pevcev iz Ukev, ki so pod vodstvom Fran- ca Sivca zapeli tri ljudske pesmi. Prvi del sporeda je zaključil rojanski cerkveni zbor, ki je pod vodstvom prof. Humberta Mamola zapel zahtevno in obenem živahno Arničevo »Pustno«, ljudsko »Nocoj pa oh nocoj« in Vrabčevo »Zdravico«' Vse tri intonačno brezhibno in interpretativno neoporečno. V drugi polovici revije je nastopil otroški zbor iz Bazovice. 18 mladih pevcev je ob sprem-ljevanju sodobnih instrumentov zapelo tri ljudske pesmi. Odprto je vprašanje, v kolikšni meri je tak ansambel za pevce vzgojen in koristen. Zbor s Katinare šteje okrog 40 pevcev in je pod vodstvom Justa Lavrenčiča zapel tri ljudske pesmi. Poseben uspeh so dosegli s solom Alberta Miklavca pri pesmi »Venite, rožce moje-. 23-članski mešani pevski zbor od Sv. Antona No- PREDAVANJE PROF. PAVLETA MERKUJA O NAREČJU TERSKE DOLINE Naš tržaški glasbenik in slavist prof. Pavle Merku, ki pa se vedno bolj uveljavlja tudi kot etnograf, je imel 17. t. m. na filozofski fakulteti v Ljubljani predavanje »Terjani in njihovo narečje danes«. Predavanje je ilustriral z magnetofonskimi posnetki. Prirejeno je bilo pod okriljem Slavističnega društva Slovenije. Prof. Merku je objavil že več svojih jezikoslovnih izsledkov in zapisov iz Rezije, zlasti iz Terske doline, tudi v ljubljanski reviji »Sodobnost«. NOVI ŠTEVILKI »OGNJIŠČA« IN »LITERARNIH VAJ« Izšla je že decembrska številka slovenske mladinske revije »Ognjišče« z zanimivo vsebino, zlaisti kair zadeva dopise mladih. Priložen ji je tudi večbarvni stenski koledar za prihodnje leto. Izšla je tudi prva številka »Literarnih vaj«, mesečnika tržaške slovenske dijaške mladine. Obe reviji je dobiti v Tržaški knjigarni in pri Fortunatu (pri cerkvi svetega Antona). POTOVANJE PO SKANDINAVIJI VIATICUS XVII. Ob obali tik pod trdnjavo je bila zasidrana holandska fregata, ki je priplula na uradni obisk v Oslo, na desni pa je bilo videti trgovski pristan z žerjavi in tovornimi ladjami, ki nekoliko spominja na tržaški pristan, kot ga je videti iz Škednja. Delo je zaradi nedelje počivalo in vsepovsod je bilo polno spreha-javcev, družin z otroki in gručice deklet v pisanih hlačah in minikrilih ter s precej globokimi izrezi. Tako so imeli tudi holandski mornarji na fregati lep razgled in se skoraj niso ganili od ladijske ograje. Italijanski mornarji bi ob taki priložnosti gotovo z glasnimi vzkliki dajali duška svojemu občudovanju, toda Holandci so samo pobožno in molče buljili v lepoto, ki se je sprehajala mimo njih. Proti enajsti uri sem odšel proti katedrali (Norvežani ji pravijo Dom) na trgu Stortorgel (Veliki trg) sredi mesta. Na vratih sem bil namreč že prej prebral, da bo ob enajstih služba božja. Druga je bila najavljena za 18. uro. Prišel sem kake četrt ure pred začetkom službe božje. Pred glavnim vhodom je stal velik turistični avtobus z ameriškimi turisti ali bolje turistkami, ker so bile skoraj samo ženske, po večini stare, in le par postaranih možakov. Pri vhodu v cerkev sta stala dva mlada Norvežana in delila mimostopajo-čim ciklostilizirane zvezke z molitvami in pesmimi za službo božjo. Eden izmed obeh je bil tako podoben nekemu znanemu goriške-mu profesorju, mojemu znancu, da sem kar obstal. Bil je njegov popoln dvojnik, celo kar zadeva postavo, mimiko obraza in kretnje. Nisem si mogel kaj, da se ne bi nekoliko zadržal in ga opazoval. Ta »slovenski« obraz mi je napravil cerkev takoj bolj domačo. V notranjosti je bilo še malo ljudi. Cerkev je zgrajena v obliki križa. Zgrajena je bila v letih 1694-1699; sredi preteklega stoletja je vega, ki ga vodi Janko Ban, je prepričljivo zapel svoje tri skladbe. Pevski zbor z Ljes v Beneški Sloveniji se je to pot predstavil občutno pomnožen v ženskih glasovih. Pod vodstvom Rina Markiča je zapel eno “v moškem, eno v ženskem in dve ljudski pesmi v mešanem zboru. 14 pevcev »Fantov izpod Grmade«, ki jih vodi Ivo Kralj, je s svojim petjem pokazalo lepe glasovne kvalitete in smiselno podajanje. Revijo je zaključil goriški zbor »Lojze Bratuž«, ki je z izvedbo Gallusove »Dif-fusa est Gratia« pokazal svojo sposobnost za podajanje poiifonske glasbe. Pod vodstvom' dirigenta Stanka Jericija je ponovno' potrdil, da imamo v Gorici zbor, ki se svojih nalog loteva z vso resnostjo. Z dvema ljudskima pesmima je zbor uspešno zaključil svoj nastop. Spored sta napovedovala Marinka Theuer-schuh in Miro Opelt. Velika dvorana Kulturnega doma je bila polno zasedena in je revija tudi v tem pogledu dosegla svoj namen. Ubald Vrabec ILUSTRIRANA IZDAJA MAURIACOVIH ROMANOV Pariška založba Flammarion je izdala v dveh debelih knjigah 19 romanov nedavno umrlega pisatelja Fran^oisa Mauriaca. Knjigi so ilustrirali z barvnimi celostranskimi risbami znani slikarji Carzou, Ciry, Despierre, Minaux, Oudot in Rohner. Vsak je skušal po svoje izraziti Mauriacov svet. — o — POPRAVITE! Kljub skrbnim korekturam se vrinejo v besedila v listu tiskovne pomote, ki kvarijo smisel. Tako se je zgodilo tudi v besedilu intervjuva s PROF. ZORKOM HAREJEM v zadnji številki N. I. V njegovem zadnjem odgovoru (ki je bil priobčen na zadnji strani) se mora pravilno glasiti: »Samo tu pri nas na Tržaškem je bilo v letih po zadnjem koncilu napisanih kakih DESET slovenskih maš«, namesto »trideset«, kot je stalo v objavljenem stavku. V pogovoru s PISATELJEM BORISOM PAHORJEM pa se mora glasiti stavek v odgovoru na vprašanje, kaj meni o današnji mladini (stran 7, prvi stolpec spodaj) takole: »Seveda bi rad pozdravil njihovo zavzetost, ko bi ne bila znamenje našega prastarega slovenskega BEGA (in ne boga, op. ured.) v univerzalizem.« bila restavrirana, nova obnovitvena dela pa so bila opravljena točno sto let pozneje, v letih 1949 in 1950, največ v notranjosti. Stari in novi umetnostni elementi v njej se dobro skladajo. Notranjost se v ničemer ne razlikuje od katoliških cerkva (v njej opravljajo seveda evangeličanske cerkvene obrede), razen da se zdi nekoliko gola, in tega občutka niti u-metnine starih in modernih umetnikov ne morejo pregnati. Manjka tista nedoločna prisrčnost, ki je značilna za katoliške cerkve — podobe svetnikov, šopki cvetja in goreče sveče pred njimi, večna luč in ne vem, kaj še, saj je to težko definirati. Tu pa je vse sicer lepo, a kar preveč hladno, nekam uradno. Sicer pa se ta občutek polasti človeka danes tudi v nekaterih katoliških cerkvah, kjer so v napačnem razumevanju koncilskih navodil za odpravo zastarele navlake iz cerkve pretirano pohiteli in odstranili vse, kar je spominjalo na tradicijo, na preteklost in na oblike pobožnosti nekdanjih časov. Tako sem videl npr. v Miinchenu katoliške cerkve, ki napravijo danes še vse bolj hladen, »počiščen« vtis kakor Dom v Oslu. (dalje) './