ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZM'^^^^^^^^^ ZMAJ ZMAJZMAJZMAJ2MAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJZMAJ1^^^ hhiiJJD glas zmaja Številka NOVEMBER Leto 11 1982 XVII Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ Naši rezultati v letošnjih devetih mesecih Za nami so tri četrtine letošnjega leta, obdobje v katerem smo se srečavali z različnimi problemi oskrbljenosti naše proizvodnje, kar je v končni fazi vplivalo na poslovne rezultate, ki smo jih pred kratkim obravnavali na zborih delavcev. nov dinarjev izdelkov in tako presegli lanski obseg za 8 odstotkov. Še uspešnejši so rezultati prodaje v izvozu kamor smo prodali za 1.116 tisoč dolarjev baterij in tako povečali lanski obseg za 84 odstotkov. Tako smo v letošnjem letu 4o V devetih mesecih smo prodali na domačem trgu za 363 milijo- z naslovne strani Fotografija predstavlja del stiskalnice s pritiskom ekscen-tra 25 ton v oddelku gumbastih baterij. Izdelovanje tablet bo po tehnični zmogljivosti in kapaciteti zadoščalo za vse tipe sirokopotrošnih miniaturnih baterij. K skeletu str.oja, ki je bil svojčas namenjen drugim dejavnostim, so delavci razvoja dodali in prilagodili posamezne strojne elemente in namestili zaščito sicer nujno za delo z živosrebmim oksidom ter nam zdaj kot celota predstavlja nov stroj za izdelovanje tablet. odstotkov proizvodnih kapacitet TOZD Baterije in 2o odstotkov kapacitet TOZD Specialne baterije usmerili v izvoz. Kljub tako visoki udeležbi izvoza, v obstoječi delitvi ustvarjenih deviz, le-te še zdaleč ne pokrivajo potreb. To je bil tudi eden glavnih problemov za normalno oskrbo proizvodnje z uvoženimi surovinami. Nič manjši problem ni vedno slabša preskrba z domačimi materiali in še posebej njihova slaba kvaliteta. Ta problem so poleg komercialnih služb najbolj čutili delavci Od letošnjega poletja dalje, po preselitvi stroja paper lined iz Šentvida, izdelujemo v ljubljanski proizvodnji baterije 2B 10 za izvoz na Madžarsko. TOZD Baterije ki so se v končni fazi odražali v 2 odstotnem znižanju proizvodnje in številu zaposlenih kot posledici prilagajanja proizvodnje objektivnim možnostim. Uspešnejše je potekala proizvodnja v TOZD Specialne baterije kjer se je proizvodnja vrednostno povečala za 38 odstotkov, od tega za izvoz celo 119 odstotkov. Temu primerno se je povečala tudi produktivnost dela tako, da se je število zaposlenih kljub temu povečalo samo za 2,6 odstotka. V obravnavanem obdobju smo skupno uvozili za 742.000 dolarjev surovin in materiala iz konvertibilnega trga in 19o.ooo dolarjev iz klirinškega trga. S tem smo uvozni načrt uresničili 82 odstotno. V delovni organizaciji je bilo letos povprečno zaposlenih 438 delavcev, kar je 3 manj kot preteklo leto. Povprečni osebni dohodek je v tem obdobju znašal 12.8oo din, kar pomeni, da je bil za 22,5 odstotkov višji kot v enakem lanskem obdobju. Pri celotnem prihodku 452 milijonov din, smo plan uresničili lol,2 odstotno, kar je 32 odstotno več kot preteklo leto. Ustvarili smo za 17o milijonov din dohodka vendar je ta za 1,4 odstotke manjši kot v enakem lanskem obdobju, za letnim planom pa zaostajamo za 7 odstotkov. Zaradi visokega pora- OB DNEVU REPUBLIKE čestitamo vsem bralcem glasila Uredništvo sta obveznosti, ki se krijejo iz dohodka smo dosegli 91 milijonov din čistega dohodka kar je 14 odstotkov manj kot v preteklem letu. Kljub temu nam je ostalo za akumulacijo 16,6 milijona din, kar je v primerjavi s polletnim obračunom občutno izboljšanje. Vzlic vsem problemom s katerimi se srečujemo in so povezani z objektivnim stanjem v naši širši družbeni skupnosti in splošni gospodarski situaciji v svetu ocenjujemo, da imamo realne možnosti za uspešno za-ključitev leta, kar so že pokazali rezultati zadnjih mesecev. Pogoj pa je, vložiti vše sile v povečanje obsega proizvodnje, ki bo omogočila izpolnitev izvoznih pogodb in zadostila povpraševanju domačega trga, kar pri praznih skladiščih gotovih izdelkov ne bo lahka naloga. R.Č. Za leto 1983 že pripravljamo izhodišča planskih dokumentov, v katerih so zajeti količinski in finančni pokazatelji. Več o tem pa prihodnjič. Jubilejno leto im 1923 1983 Ob vstopu v novo leto bomo vstopili tudi v jubilejno leto naše tovarne. Prihodnje leto bo namreč poteklo 60 let od tistega časa, ko je bila v Ljubljani ustanovljena tovarna baterij ter so bile v istem letu izdelane že prve ploščate baterije, današnje 3R12. Prav zato bo večja serija teh baterij nosila etiketo z jubilejno oznako s poudarkom na Zmaja letnicah in novim stiliziranim zmajem. Tudi naše glasilo bo skoraj moralo spremeniti prvo stran, na kateri bo dobil svoj prostor nov zmajček. Pa tudi sicer bomo skušali vsebinsko zasnovo naravnati tako, da bo dovolj prostora za obeleževanje naše prehojene poti od prvih začetkov pa do danes. Naj za tokrat le predstavimo sliko, ki nas bo v prihodnjem letu vsepovsod spominjala na 60 letnico obstoja naše tovarne baterij. -Ur. imssiiiniM 3. 3U v////////////////,y//////////////////////^////////////////////////////^^ Prototipna proizvodnja gumbastih baterij je stekla V prejšnji številki našega glasila je bila objavljena vest o začetni izdelavi gumbastih baterij v naši delovni organizaciji. Vse bralce našega glasila želim podrobneje obvestiti o stanju, zato v tej številki podajam informacijo, na osnovi katere si lahko ustvarimo pravo sliko o situaciji. Osvajanje programa gumbastih baterij ima sicer v Zmaju že svojo zgodovino, katere ne mislim ponavljati, ker jo vsi dobro poznamo. Glavne podatke o stanju pa lahko strnem v naslednja dejstva. Ši-rokopotrošne gumbaste baterije osvajamo v treh elektrokemij-skih sistemih in sicer v mangan-dioksidnem, živosrebrnem in srebro-cink sistemu. Prva dva sistema je razvil in dodelal za serijsko izdelavo Stane Savič, sistem srebro-cink do eksperi- mentalne faze pa je razvil Peter Žemva. Poizkusno serijo delamo v mangandioksidnem in živo srebrnem sistemu. Tip baterije, ki se uvaja v proizvodnjo je "9" tako lahko računamo, da bomo v kratkem ponudili tržišču baterije MR-9 in LR-9. Za proizvodnjo smo zaradi prostorske stiske določili bivšo sobo arhiva. Ta prostor sicer ne ustreza vsem zahtevam tako po funkcionalnosti, kakor tudi po površini, vendar lahko računamo, da bo zadovoljiv za proizvodnjo, ki naj "otipa" tržišče gumbastih baterij. Postavitev opreme v prostoru je zahtevala iz tehnološkega in zdravstveno varnostnega stališča vrsto ukrepov, ki smo jim težko zadostili zaradi omejene možnosti nabave opreme. Lahko se pohvalimo, da je uporabljena skoraj stoodstotno domača opre- Stiskalnica za izdelovanje tablet za gumbaste baterije ma. Jasno je, da je bilo zaradi prilagajanja standardne domače opreme vloženega veliko dela članov tehnično razvojnega področja, kakor tudi delavcev v vzdrževanju. Vse težave pa so poplačane in pozabljene ob ugotovitvi, da je baterija naša od A do Ž in da spada po kvaliteti v zgornji svetovni razred. Sedaj poteka proizvodnja z delavci tehnično razvojnega področja, ker je v baterijo potrebno vložiti veliko natančnega in strokovnega dela, pri montaži. Količine, ki jih izdelujemo so seveda relativno male (nekaj tisoč komadov) vendar tudi te male serije smo namenili tržišču. Nov proizvod v trgovini lahko pričakujemo konec decembra 1982 oziroma v januarju 1983. Nadomestne volitve v TOZD Baterije V temeljni organizaciji TOZD - Brezovar Franca, za člana Baterije so delavci dne 3.nove- delegacije SIS za vzgojo in mbra na nadomestnih molitvah izobraževanje, kulturo, te- izvolili: lesno kulturo, stanovanjsko - Marušič Damira. za člana sa-moupravne delavske kontrole gospodarstvo in raziskovanje. TOZD Baterije Novoizvoljenim delegatom želimo - Šal.ia Vero. za predsednika disciplinske komisije - Betco Žarka. za člana disci-plinske komisije uspešno delo v samoupravljanju. V mesecu decembru bo potekalo vpeljevanje .delavcev temeljne organizacije v novo proizvodnjo tako, da bi ob zaključku leta 1982 predali proizvodnjo iz tehnično razvojnega področja v TOZD Baterije. Program gumbastih baterij v naši tovarni pa s tem še ne bo končan, čaka nas osvajanje in izpopolnitev sistema srebro-cink, ki ga nameravamo izpopolniti v tipu SB-9. Planiramo osvajanje.. tipov SR-44, LR-44 in MR-44 v naslednjem letu. Program ši-rokopotrošnih gumbastih baterij pa bi zadovoljeval naše tržišče, ko bomo osvojili še tipe 48, 4-3 in 41. e e < m m •« e e e e ee e e e e e ee e e e e ee e e e e ee e e e e ee e e e e ee e m m m m m-m ■ «% m m m m m e e e e e e e e e e e e ‘e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e e Problemi, ki se nam kažejo v prihodnje, niso več toliko tehnične narave kot čisto operativne. Glavni problemi vezani za to proizvodnjo so ustrezni polizdelki in prostor. Gumbasti program namreč zahteva čistočo, kvalitetne polizdelke in natančno delo. Zahtevana stopnja natančnosti polizdelkov hitro narašča z manjšanjem dimenzij baterije, kar zahteva zelo dobra orodja. Za čisto, varno in natančno delo pa bomo potrebovali tudi ustrezen prostor. V sedanjem prostoru se ne bo dalo širiti programa gumbastih baterij. Uvajanje vsakega novega tipa baterij bi avtomatsko predstavljalo prekinitev proizvodnje že utečenega programa za nekaj mesecev, kar si ne moremo dovoliti. Z objavo objektivne situacije sem predstavil našim sodelavcem uspehe pa tudi težave, ki smo jih imeli na dosedanji poti. V sedanjem splošnem stanju se moramo vsi obnašati tako kot zaostreni pogoji od nas zahtevajo. Mislim, da nam je dober primer dala celotna skupina, ki je osvojila ta izdelek. T. Kuhelj Naprava za doziranje negativne mase z desetimi mesti. V ospredju vidimo izgotovljene gumbaste baterije. Gumbaste baterije bomo pakirali v sete po pet komadov po sistemu blister. Vsako baterijo posebej bo možno "odtrgati" zaradi perfo-racije v lepenki in na kateri je napis: 1,35 V IEC MR9 zivosre- braa baterija za fotoaparate. Na zadnji strani pa je opozorilo: Baterije ne meči v ogenjI Niso za polnjenje! Menjanje baterij naj opravi strokovna oseba! Artikel 700 109 Rok trajnosti 12 mesecev. Dve pnevmatski stiskalnici -izdelek ISKRA Industrije električnih izdelkov iz Nove Gorice za dvostopenjsko zapiranje gumbastih baterij. NASLEDNJE LETO V ISKRINI DO ZMAJ V oddelku alkalnih baterij na prvi pogled v zadnjem času ni videti posebnih sprememb. Dela potekajo na povezovanju posameznih sklopov novega stroja, katerega slika je bila v zadnjem glasilu objavljena na prvi strani. Zato smo tokrat namenili prostor ponatisu dveh člankov "Vsako sekundo ena baterija" v DNEVNIKU 4. novembra 1982 in "Nove Zmajeve baterije" v DELU 4. novembra 1982. Mi pa smo prispevali le fotografije. Sicer je bila v DNEVNIKU objavljena fotografija enega dela stroja in pod njo podpis: V TOVARNI ZMAJ SESTAVLJAJO POSAMEZNE ELEMENTE NOVEGA STROJA, KAKRŠNEGA ZA ZDAJ ŠE NI NA TUJEM TRGU. Vsako sekundo ena baterija V CELOTI AVTOMATIZIRAN STROJ, KRMILJEN Z RAČUNALNIKOM, KI SO GA IZDELALI NA LJUBLJANSKI STROJNI FAKULTETI, JE NAMENJEN PROIZVODNJI ALKALNIH BATERIJ - MINIONK - LASTNA TEHNOLOGIJA ALKALNIH BATERIJ, NEODVISNA OD TUJIH LICENC LJUBLJANA - V Iskrini DO ZMAJ, tovarni baterij, so začeli povezovati posamezne dele novega stroja za izdelavo R 6 -minionk, ki ga je na pobudo te delovne organizacije v celoti izdelala ljubljanska Strojna fakulteta. Stroj, ki je plod domačega znanja, bo natančno uravnaval računalnik, strokovnjaki DO Zmaj pa bodo ob njem začeli izkoriščati svojo lastno tehnologijo za izdelovanje baterij - minionk. S tem bodo postali neodvisni od tujih licenc, od katerih se za zdaj še niso uspeli ločiti. Z redno proizvodnjo na tem stroju, iz katerega bo prišla vsako sekundo ena baterija - minionka, bodo začeli prve dni naslednjega leta. "Tako visoko sposobnega stroja po doslej dosegljivih podatkih ne bi mogli nikjer kupiti", nam pojasnjujejo v tovarni Zrnaj. Zato ni pretirano razmišljati o tem, da bi pozneje to novo tehnologijo ponudili na tuje. Z novim strojem si tudi obetamo večji izvoz baterij, seveda naslednje leto. Alkalne baterije so namreč višji kvalitetni razred, namenjen zahtevnejšim napravam. Minionka je poleg tega baterija, ki gre še najbolj v prodajo: naših minionk so lani pokupili okoli 16 milijonov, amerikank pa 7 milijonov. Zaradi takšnega povpraševanja bomo še naprej sodelovali z ljubljansko Strojno fakulteto, od katere pričakujemo podobne stroje tudi za izdelavo drugih tipov baterij." Dosedanja proizvodnja alkalnih baterij je zaradi več ali manj ročnega dela omejena na manjše količine, premajhne za potrebe trga. Vsako uro lahko sedaj izdelajo največ looo do 15oo minionk, medtem ko jih bo novi stroj postavil na plan kar 36oo. Poleg tega bodo v prihodnje minionke precej bolj natančno izdelane kot doslej. Stroj, krmiljen z računalnikom ne bo prenesel nobenega napačno izdelanega polizdelka in ga bo zato izvrgel, obenem pa signaliziral napako. Zato bodo morali biti zanj tudi natančneje izdelani polizdelki. V celoti avtomatiziran stroj za delovanje ne rabi delovne sile; delavci ga bodo obiskali samo tedaj, kadar ga bodo "nakrmili" s polizdelki in tedaj, ko bodo z druge strani avtomatizirane verige odnašali končne izdelke, ^aradi teh odlik je dobil novi stroj prvo mesto v letošnjih delovnih načrtih tovarne Zmaj. Delovna organizacija Zmaj pa se ne omejuje vselej samo na proizvodnjo baterij, saj skoraj- da ne mine leto brez drugih novih izdelkov. S tem mislimo predvsem na nove žepne in druge svetilke, namenjene varnosti v prometu. Tako na primer bo kmalu v prodaji "odtajeval-nik avtomobilskih ključavnic", kakršnega bo v večjih količinah odkupil tudi olimpijski komite za zimske olimpijske igre Sarajevo 84, skupaj z nekaterimi novimi žepnimi svetilkami , na katerih bo odtisnjen njihov športni simbol. ROGER GOGALA Nove Zmajeve baterije PRIMERNE BODO ZLASTI ZA ZAHTEVNEJŠE NAPRAVE - PLOD LASTNE PAMETI IN TEHNOLOGIJE LJUBLJANA, $. novembra -V Iskri, Industriji baterij ZMAJ, bodo izdelovali nove alkalne baterije tipa R 6, primerne zlasti za zahtevnejše aparate, kot so na primer kamere, bliskavice, vsa snemalna aparatura. Raziskovanje in preskusi so potekali več let v sodelovanju z ljubljansko strojno fakulteto, ki je tudi izdelala novi stroj za baterije. "Pomembno je, da so te nove baterije plod lastne pobude, razvoja, tehnologije in delo naših strokovnjakov, povsem naš je tudi avtomatski stroj za izdelavo teh baterij, ki so ga naredili na strojni fakulteti", pravi Zmajev direktor Franc Smolič. "Trenutno potekajo pri nas zadnja montažna dela tega stroja. Kot predvidevamo, bo redna proizvodnja stekla v začetku novega leta. Kar je nemara ob tej novi proizvodnji najbolj pomembno, pa sta načrtovani izvoz na konvertibilni trg in tudi postopna prodaja tehnologije." M.U. Levo: Naprava za pakiranje baterij LR 6 po sistemu blister je v osnovi pnevmatska stiskalnica, izdelek LIV Postojna PSK 2000. Z nekaterimi enotami kot je grelna glava, nastavek in drugo smo jo priredili za finalizacijo alkalnih baterij. V ospredju je doma izdelana etiketirka slična obstoječim na liniji paper lined R 6. Zgoraj: Detajl stroja kot začetna montažna enota, na katero se bodo avtomatsko dozirale čaše, se vanje vstavljala stisnjena pozitivna masa v obliki obročkov ter zatem vbrizgavalo elektrolit. Glavni del montažnega sklopa stroja za izdelovanje alkalnih baterij Kako si izračunam osebni dohodek ? Desetega v mesecu. Dan izplačila osebnih dohodkov. Stopnjuje se radovednost, kolikšno bo število na vpisnem lističu. Bo znesek tolikšen, kot ga pričakujemo? "Premalo sem dobila. Več sem pričakovala, pa še nadure sem delala. Nekaj mora biti narobe pri izračunu". Takšne ali podobne so včasih "ugotovitve" nekaterih. Prav zato pa se nam lahko postavi tehtno vprašanje, na osnovi česa smo pričakovali neko višino osebnega dohodka in ki je bil potem na vpisnem listku nižji. Ali smo računali, ali smo predvidevali. Naš današnji sistem za izračun osebnih dohodkov ni enostaven. Poenostaviti je možno samo obrazložitev, na kakšni osnovi lahko gradimo naše utemeljeno predvidevanje. Pogoj za to pa je, da moramo vedeti nekaj osnovnih podatkov na primer za delavca, ki dela na režiji: - v katerem razredu sem oziroma kolikšno število točk -imam - kolikšna je vrednost točke - koliko delovnih ur sem opravil v mesecu - kolikšna je moja osebna ocena (velja za režijska dela) To so osnovni podatki za izračun osebnega dohodka delavca na režiji pod pogojem, da je bil ves mesec na delu, da ni bilo praznika, bolniškega dopusta, letnega dopusta itd. Za ta primer, dokaj enostaven lahko uporabimo formulo, da vrednost točke pomnožimo s številom točk, oboje skupaj pa delimo s številom ur, to je s 182. Rezultat nam predstavlja urno vrednost razreda. In končno, to vrednost razreda pomnožimo s številom ur na delu in pomnožimo še z osebno oceno in dobimo osebni dohodek. To je dokaj enostaven način izračunavanja osebnega dohodka. Bolj zamotano pa nastane ob naslednjih pogojih in v primera, da je de-i lavec na normiranem delovnem mestu. če poteka delo na normiranem delovnem mestu samo v dopoldanski izmeni, potem rezultat, ki ga da zmnožek vrednosti razreda in število ur, pomnožimo s količnikom preseganja norme na primer z l,o9, če je preseg norme 9 odstotkov. To ni težko za delavko, če vseh 182 ur na mesec dela pri enakem delu kar pomeni, da se ne menja razred oziroma število točk. Delavkam, ki delajo v izmeni, se jim za popoldansko delo prišteje lo odstotkov k vrednosti razreda. Za končni obračun pa je treba vedeti še naslednje, na primer: - državni praznik - je plačan po povprečju osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih - letni dopust je plačan enako - bolniški dopust je plačan po povprečju preteklega leta. Težko je v kratkem zapisu prikazati način izračunavanja mesečnega osebnega dohodka. V tem primera, če bi hoteli in znali izračunati točno število, bi morali temeljito poznati obračunske podrobnosti, matematične operacije, razne faktorje in mnogo na prvi pogled kom-pliriranih prijemov. Vsekakor pa se da iz zgoraj navedenega izračunati vsaj približno, še posebej, da poznamo nekaj osnovnih podatkov, to so razred, število točk, vrednost točke in slično. Tej pobudi pa je namenjen tale zapis. Treba je le še dodati, da je pri izplačilu osebnega dohodka treba upoštevati razne odbitke, dajatve, samoprispevke, ki so lahko različni pac od občin, v katerih imamo stalno prebivališče . To pa je že druga tema za obrazložitev. M.n. Proizvodni objekti v TOZD Specialne baterije z vrtom v ospredju kombinirana baterijska svetilka ELEKTRA V zadnjem glasilu smo predstavili nov izdelek ZMAJA in postavili vprašanje, kako naj ga poimenujemo. Pod naslovom IMATE IDEJO smo dali možnost vsem, da predlagajo ustrezno ime in navedli, da bomo prve tri predloge nagradili, ki bi jih smatrali za najboljše. Žal, lahko takoj damo kritično pripombo, da sodelovanja skoraj ni bilo, čeprav smo pričakovali večji odziv, saj gre končno za pomemben, nov, Zmajev prodajni artikel Z 11. BBEEBBEBEEEBBBBBBBBEBBBBBBBEEBEBEEBBB Izboljšanje delovnih pogojev? Na seji delavskega sveta TOZD Baterije 19. oktobra letos je bil sprejet sklep o sklenitvi pogodbe z Železoprometom za prvo fazo sanacije mikroklime. Pogodba zajema predelavo lokalnega odsesavanja v proizvodnji Lec-lanche, pri negativnih elektrodah in alkalnih baterijah, izdelavo lokalnega odsesavanja pri 3B 12, R 14 in H 20 z vsemi pripadajočimi kanali in ventilatorji, izdelavo kanalov do odsesovalnih mest v novi alkalni proizvodnji in obeh mešalni-cah ter vse meritve in usposobitev prezračevalnih naprav za normalno obratovanje. Prav tako je bil sprejet sklep o sklenitvi pogodbe z IMP TOZD Klima za izdelavo projektov predelave prezračevanja. Izvajalec garantira, da bomo s predelavo prezračevanja prihranili najmanj 425 kilovatov na priključni moči oziroma najmanj 300.000 kilovatov v kurilni sezoni. Pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da sta oba akta z Železoprometom in IMP TOZD Klima tik pred podpisom za dokončno sklenitev pogodb. Če bi ob temeljitem ogledu proizvodnih oddelkov in ob uporabi metra ugotavljali kvadraturo talnih površin, ki jo zasedajo razne enote klimatskih naprav, bi verjetno bili presenečeni nad seštevkom, ki nam bi predstavljal kar lep prostor za določen namen. Posnetek iz oddelka negativnih elektrod Prejeli smo le en predlog Rog-lič Marjana, da bi se nov izdelek imenoval SOS, kar pomeni kratice za: S svetilka 0 odtaljevalec ključavnic S svinčnik Predlog je sicer dober, vendar ga ne bomo uporabili, kajti beseda S.O.S. so kratice oziroma mednarodni znak za klic nujne pomoči in kot takega ni dovoljeno uporabljati za druge namene. Tako bomo obdržali prvotni predlog ELEKTRA in s to besedo označevali artikel Z 11. baterijska svetilka baterijski grelec kemični svinčnik Premaknjen delovni čas prinaša tudi reorganizacijo dela in življenja Začel bom z izjavo enega delavca, ki je rekel: "Ja, kaj se vam je vsem zmešalo, nekaj manj prižganih žarnic zjutraj pač ne bo rešilo naše energetske krize." Delavec ima sicer prav, nekaj manj prižganih luči res ne, toda moramo vedeti, da to ni edini, pa tudi ne poglavitni razlog prizadevanj, da slednjič spoznamo prednosti, ki jih izkorišča vsa Evropa in razvitejši svet. Ne gre tudi za nekakšen zimski delovni čas, ki bo z nastopom pomladi pozabljen, gre za nekaj več, to pa je - več narediti. Priporočilo zveznega izvršnega sveta o varčevanju z energijo je marsikoga ogradil v razmišljanjih o "novem delovnem času", tako tudi delavca, ki sem ga v začetku citiral. Pa se poglobimo malo v ta problem. Nobenega dvoma ni več, da nas je skrajno resen položaj, v katerem se je Jugoslavija znašla, docela streznil v večletnem polemiziranju in "socialnem" razmišljanju o tem, ali se bi ali se ne bi priključili evropskemu premikanju ure. Pomladi bomo torej pomaknili urni kazalec za eno uro naprej. Kaj pa to pomeni. To pomeni, da bi lahko z "novim delovnim časom" dosegli: boljšo izkoriščenost delovnega časa, večjo izrabo delovnih sredstev in večjo prilagodljivost obratovalnega delovnega časa potrebam delavcev in občanov zunaj delovne organizacije. To pa so že veliko bolj mikavni cilji od nekaj manj prižganih žarnic, kajne. Sedanja liberalna praksa o izrabi delovnega časa nedvomno ni sledila tem ciljem. V Sloveniji, bi po prizadevanjih Komiteja za delo v novembru stekla izpeljava novega delovnega časa tako, da bi vsi zaposleni, razen delavcev, ki delajo v iz-r menah, premaknili delovni čas vsaj za eno uro. Premaknitev delovnega časa od sedanje 6. ure na 7. uro bo najmanj "boleča" za prilagoditev evropskemu poletnemu delovnemu času, ko se bo pomladi pomaknil urni kazalec za eno uro naprej. Tako bo sedanje delo s pričetkom ob 7- uri "ujelo" pomladi stari ritem s pričetkom ob 6. uri. Načrtovanje sedanjega bioritma resnično ni enostavna stvar toda otresti se bo pač nekoliko treba železnih navad, ki imajo vrsto slabosti in izkoristiti prednosti, ki jih pri- iPLMBilZli&iftttiLilit Mim* GROSUPLJE p. naša znanost na področju smotrne izrabe delovnega časa. Vsi prehodi so težki, za nekoga bolj, za drugega manj, bo pa tudi nekaj takih, ki se z "novim" ne bodo nikoli sprijaznili, ker pač to in še marsikaj drugega sprejemajo le po svoje. Znanstveno je dokazano, da delovna storilnost delavca zelo raste od 8. ure in doseže višek okoli 11. ure, potem pa začne nekoliko padati in ponovno rasti popoldan. In prav po tem cikličnem ritmu je oblikovala delovni čas Evropa in ves razviti svet. Študija Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo o raziskavi javnega mnenja na tem področju je ugotovila, da Slovenci radi hodimo zgodaj na delo predvsem zaradi "možnosti dopolnilnih virov zaslužka", ki so resnici na ljubo za nekatere obilnejši od rednih osebnih dohodkov. Taki torej večino moči porabijo za popoldansko delo, šušmarjenje in obrt. Znano pa je tudi, da je produktivnost in delovni motiv delavca v neposredni zvezi, torej ozki korelaciji z osebnimi dohodki, zato je potrebno izpostaviti delavca v odvisnost za večje in boljše delo. Ob teh in drugih prijemih je potrebno tudi krepiti sistem gibljivega delovnega časa. Prav je, da poskrbimo, da lahko delavec prihaja na delo umirjen, brez poprejšnjega vznemirjenja na "dobrote" sodobnega prometa Večje zanimanje za krožne vožnje Rekel je... Dolgo časa je bila krožna vožnja kamen spotike zaradi neiz-koriščenosti velikega avtobusa, v katerem je bilo večkrat zlahka prešteti potnike na prste ene roke. Ob zadnjih uveljavljenih ukrepih o varčevanju z naftnimi derivati in z uvedbo bonov za bencin se je zanimanje za krožne vožnje izredno povečalo in lahko zapišemo po izjavah šoferjev, da je avtobus v zadnjem obdobju vedno poln. Vsi sedeži so bili zasedeni in kakih pet potnikov je celo sta- in obremenjenostjo, ali bo lahko točno prišel na delo. Ni utopija misel na to, da bomo morda kmalu (odvisno je od nas vseh v družbi) zjutraj v družinskem krogu pozajtrkovali in izmenjali misli o tekočem dnevu (odpadli bodo prenekateri klici po telefonu domov s takimi ali drugačnimi "naročili"), o šolskih obveznostih ipd. če bo obilnejši zajtrk doma, še bo sinhronizirano delo in življenje vseh, bomo lahko sedanji topli obrok s kakim dodatkom spremenili v opoldanskega in s tem razbremenili žene, matere, gospodinje. Navrženo je pravzaprav le nekaj pogledov, misli in dejstev, ki nas tako ali drugače obkrožajo sedaj, ko je aktualna obravnava o "novem delovnem času". lo, je bilo slišati na primer za petek 12. novembra. Le kje so bili vsi ti potniki svojčas, se postavlja vprašanje kar samo. Mar se niso vozili z lastnimi avtomobili in morda koristili celo kilometrino? Saj ni pričakovati, da bi se nenadoma povečali razni poslovni obiski med posameznimi delovnimi organizacijami. Med potniki v zadnjem času pa je videti tudi sodelavce, ki so obvezno koristili svoj osebni avto sočasno s praznim avtobusom. Tako je namen krožnih voženj dosežen in zelo upravičen. Kaj smo mi pripravljeni storiti za popolnejšo izrabo delovnega časa kot čisto ekonomsko kategorijo poslovne politike (imamo pa kar dosti možnosti), bomo videli* A.K. V GLASILO *—• Samoupravljanje je dovolj močno, da uspešno obvlada odpor birokratskih in tehnobirokrat-skih sil. — Združevanje dela in sredstev je osnovni pogoj za nadaljnji razvoj samoupravljanja in delovanje ekonomskih zakonitosti. — Razviti moramo kult dela kot nasprotje prepričanja, da je moč udobno živeti brez pravega prizadevanja in dela. — Poiskati je treba odgovorne za investicije, ki ne dajejo pričakovanih in učinkovitih rezultatov. — Nismo uspeli doseči, da bi bil družbenoekonomski položaj odvisen od dela in njegovih rezultatov, od prizadevnosti in produktivnosti. — Mlade strokovnjake moramo kar najhitreje vpreči v delo tudi zato, ker je družba za njihovo šolanje porabila veliko sredstev. — Sindikat se bo prizadeval za krepitev solidarnosti in je proti socialnim razlikam, če so le-te rezultat goljufij, podkupovanja, korupcije in privilegijev. — Prekiniti moramo s prakso, da smo vsi za vse odgovorni. Delavci so odločno za ustavnost, zakonitost in socialistično moralo. /Iz uvodnega referata predsednika sveta ZSJ Bogoljuba Nedelj-koviča na 9. kongresu ZSJ / NOVEMBER - mesec boja proti alkoholizmu t 1 1 Alkoholizem in delovna organizacija Raziskave v različnih delovnih organizacijah v Jugoslaviji kažejo, da je 10 do 25 % delavcev alkoholikov. Sprašujemo se, zakaj. Delno lahko odgovorimo. Že ob sprejemanju v delovno razmerje nismo dovolj pozorni in zaposlimo alkoholike. Marsikje še obstaja prevelika strpnost do popivanja na delovnem mestu in do motečega alkoholikovega vedenja. Spomnimo se praznovanj rojstnih dnevov, praznikov, sklepanja kupčij, "malic" v bližnji gostilni in steklenic, ki jih naskrivaj prinesemo s seboj. Še vedno marsikdo misli, da je alkohol koristen pri težkem fizičnem delu, ker daje moč ali v mrazu, ker pogreje. V resnici že manjše količine alkohola zmanjšujejo mišično moč in upočasnijo reflekse -/0,5 % alkohola v krvi za 16 %/. Razgreto telo pa kot peč oddaja toploto in se ohlaja. Od alkohola odvisni delavci pošiljajo mlajše po pijačo, jih silijo z njo in jih s tem utir-jajo na svojo pot. "Plave" lahko še vedno pokrivamo z dopustom. S tem alkoholiku ne pomagamo. Njegova odločitev za zdravljenje se odloži za prihodnost. Odnosi v družini se krhajo, telesne, duševne težave rastejo. Koliko delovnih organizacij je ocenilo gospodarsko škodo, ki jo prinaša alkoholizem? Poglejmo, kje lahko iščemo negativne posledice: 1. DELOVNA STORILNOST JE NIŽJA: - zaradi vinjenosti - zaradi telesne oslabelosti - osebnostne spremenj enosti. Alkoholik pogosto zamuja službo, za delo ni zainteresiran, prej odhaja domov. Večkrat je razdražljiv. S svojim vedenjem prinaša napetost, kar vodi do prepirov in nezdravih medsebojnih odnosov. 2. ODSOTNOST Z DELA: Poleg slabo opravljenega dela je odsotnost druga posledica alkoholizma. Študije kažejo, da alkoholiki 2,5 krat več izostajajo kot nealkoholiki. 5. TELESNE IN DUŠEVNE BOLEZNI: Vsi organi obolijo, posebno jetra, živčevje in srce. Lahko nastopijo duševne bolezni, kot so alkoholni bledež, patološka ljubosumnost, božjast, alkoholna bebavost. Alkohol zmanjšuje od- pornost organizma, zato se vsaka bolezen in rana težje in dalj časa zdravi. Alkoholizem tako za 15 - 20 let skrajša življenjsko dobo in vodi v primarno invalidnost. 4. NESREČE PRI DELU: Po statističnih podatkih je bilo v Sloveniji leta 1979 255 nes- reč s smrtnim izidom oziroma s hujšo telesno poškodbo. V 76 primerih je bil vzrok alkohol. Alokoholiki s tem ogrožajo tudi sodelavce in povročajo materialno škodo. Tudi zaradi prometnih nesreč postanejo za delo nesposobni v najbolj produktivnem obdobju /sekundarna invalidnost/. Naštete posledice zgovorno kažejo, da je alkoholizem problem vse delovne organizacije: delovne enote, samoupravnih organov, sindikata, družbenopolitičnih organizacij, vodstvenih delav- cev. Zdravstvene in socialne službe pa so na razpolago za strokovno pomoč. Občinski koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu je predlagal, da bi v vsaki DO pri sindikatu organizirali odsek, ki bi redno proučeval in reševal probleme alkoholizma in se po delegatu povezoval z občinskim K.O. Kaj vse lahko naredi delovna organizacija pri zdravljenju svojih alkoholikov in pri preprečevanju alkoholizma? Naj naštejem samo nekaj smernic! Noben alkoholik se ne odloči prostovoljno za zdravljenje. Potreben je zunanji pritisk. To lahko doseže delovna organizacija, če zaradi kršitev delovnih obveznosti izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ob tem mu mora ponuditi možnost zdravljenja in svojo pomoč. Sodobno zdravljenje vključuje poleg svojcev in socialnih delavcev tudi sodelavce. Le-ti najbolj vedo, v čem se mora delavec spremeniti. Hkrati se seznanjajo, kakšna bolezen je alkoholizem. Zdravljenje pomeni dolgotrajno prevzgojo. Abstinenca je samo pogoj za osebnostno, družinsko, poklicno in družbeno -politično rehabilitacijo. Ko se bolnik vrne v delovno sredino, mu lahko z razumevanjem pomagamo. Ne ponujajmo mu alkohola, ker ga že kozarček vrne v isto odvisnost! Iz solidarnosti ob njem ne pijmo! Delovna organizacija bi morala od njega zahtevati, da bi v poklicu dosegel tisto, kar je zaradi pitja zamudil. Omogočiti bi mu morala redno sodelovanje v K ZA. Z usmerjanjem alkoholikov na zdravljenje DO odstranjujejo jedro, okrog katerega se širi alkoholizem. Najboljša preventiva pa so red, disciplina in tovariški medsebojni odnosi. Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem Oddelek za alkoholizem Naslovljeno na uredništvo Sekciji za ljudsko slovstvo pri Inštitutu za slovensko narodopisje (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani je v pripravi zbirka slovenskega slovstvenega folklornega gradiva (bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovori), pri kateri želimo dati prednost novemu terenskemu gradivu. Prizadevamo si, da bi bila zbirka kolikor mogoče popolna, zato se z zaupanjem in prepričanjem, da naš klic ne bo zaman, obračamo tudi na cenjene bralce glasila "GLAS ZMAJA" z naslednjo prošnjo: - prosimo in vabimo vas, da bi bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovore in mogoče še kaj podobnega, kar živi v vašem okolju ali zgolj le še v spominu iz mladih dni, zapisali in poslali na Inštitut za slovensko narodopisje na spodaj navedeni naslov. Veseli bomo, če bo Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjenem Inštitutu obogatil z vašim prispevkom, saj to pomeni kamenček več v mozaiku slovenske kulturne - v tem primeru slovstvene dediščine. Vaše delo bomo ustrezno citirali in na primernem mestu poudarili - kadar bo do predvidene izdaje pač prišlo. Pri tem je treba opozoriti, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, pripovedk ipd., saj te že imamo na razpolago in jih bomo vsekakor primerno upoštevali. - druga možnost je ta, da nam sporočite naslove ljudi, za katere veste, da je z njimi ljudsko oz. ustno oz. folklorno izročilo še živo. Ob priložnosti bi jih obiskali sami in njihove pripovedi posneli na magnetofonski trak. V vsakem primeru pa prosimo, da je naveden natančen naslov pripovedovalca, njegovi rojstni podatki in poklic in prav tako naslov in omenjeni podatki zapisovalca ter kraj in datum zapisa oz. pripovedovanja. Zanesljivo pričakujemo vašo pjšto in vas v tem upanju lepo pozdravljamo. Marjan Stanonik Inštitut za slovensko narodopisje, ZEC SAZU 6I000 Ljubljana, Novi trg 3 Pripis uredništva: "Sodelujmo pri zbiranju našega narodnega blaga", bi lahko poimenovali obširno akcijo Inštituta za slovensko narodopisje, s katero skozi objavo v glasilih delovnih organizacij izraža željo, da se ohrani sleherni primerek slovenske kulturne oziroma slovstvene dediščine. Vsak prispevek, če ne v celoti, pa vsaj v odlomkih, bo našel mesto za objavo tudi v našem glasilu, sicer pa gradivo v celoti naslovite na zgoraj navedeni naslov, ali pa kar na uredništvo našega glasila. Uredništvo GLAS ZMAJA Število zaposlenih TOZD Baterije Kaj je sreča ? moških 72 žensk 138 Skupaj 21o TOZD Specialne baterije moških 38 žensk 83 Skupaj 126 Delovna skupnost moških 49 žensk 5o Skupaj 99 Dne 3o. oktobra 1982 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupno 435 zaposlenih, od tega 169 moških in 276 žensk. V baterijski proizvodnji mora biti vedno dovolj prostora namenjenega odlaganju formiranih členov, ki se po predpisani tehnologiji obvezno starajo določeno število dni. Da bi se talna površina čim bolj smotrno izkoristila, smo v letošnjem letu montirali regale za odlaganje palet. Je sreča regratov cvet, plapolajoč v vetru? Ali je oblak, ki ga veter odpihne neznano kam? Morda je sreča sončni žarek? Vsako živo bitje si jo predstavlja drugače. Eni v denarju, drugi v ljubezni. Nekoga osreči lepa beseda, nekdo je srečen ob prijaznem pogledu. Za vsakogar je sreča to, da dela kar ljubi. Vendar je s srečo nekaj narobe. čim večja je sreča, bolj človek hrepeni po njej. Mora biti res človeška duša tako pohlepna? Ne prinaša civilizacija s seboj pohlep in željo po uveljavitvi? Človek hoče postati ideal. Niso morda moda, lepotičenje in podobne stvari vzrok za pohlep? Biti lep. Je to sreča? Za živali je sreča, da se lahko podijo po travnikih, da imajo dobre gospodarje. Za rastline pa je sreča, da jih gospodar zaliva s hranljivimi snovmi, vesele so tudi, da jih civilizacija ne potrga. Srečen je otrok v toplem materinem objemu. Toda žal tudi ta ljubezen mater izginja v nekaterih družinah. Pomislimo samo na nekatere družine, ki jih je uničil ta pokvarjeni novi val. Poskušajmo pokukati v srce otrok, ki že v rani mladosti ostanejo s svojimi stiskami prepuščeni svetu. Ni lahko biti brez staršev. Še posebno ne, če pomisliš kako daleč je bitje, iz katerega si prišel na svet. Hrepeniš po znanem obrazu in tega hrepenenja si ne upaš izdati. Kar zajokal bi se, vendar te je sram pred svetom in pred samim seboj. Pregovor pravi: Biti moraš srečen, da lahko koga osrečiš. Potrebno je nekoga osrečiti, da bi sam ostal srečen. Sreča je kakor sonce, kadar je najlepša, zatone. In v tem je gotovo tudi resnica. PRIPIS: Objavili smo prispevek našega sodelavca, v katerem razmišlja o sreči. Ne dolgo tega smo objavili dva utrinka. Vse to pa so le redki primerki, katerim radi namenjamo nekaj prostora za objavo v našem glasilu. Razmišljanja o literarnem kotičku v našem glasilu niso bila nikoli omenjena na glas. Redki so poskusi in veljalo bi jih gojiti, negovati. Marsikdo čuti željo, nagnjenost, da prime za pero in napiše utrinek, dogodek z lastnim razmišljanjem, z lastnim pogledom, s toplino, z osebnim doživetjem. Koliko raznih utrinkov je vsak dan okrog nas, na delovnem mestu. Treba jih je le videti, opazovati, doživljati - jih napisati. V tem primeru gre za iskanje notranjih hotenj, iskanje samega sebe in poglabljanja vase. Mar nam ni vse to potrebno, celo nujno. Vsem takšnim in podobnim prispevkom naših sodelavcev bomo z veseljem namenili nekaj prostora za objavo v našem glasilu. Uredništvo | dopisujte v j j GLAS ZMAJA j S * ***-F*-F****-F-F-F-F-F-F-F-F-F*****-k-k-F-F-F-F-F-F-F-F-F-F-F-F-F-F-F-l * gibanje članstva V mesecu OKTOBRU so bili sprejeti v delovno razmerje: KASTELIC Marija, delavka na zahtevnih proizvodnih baterijskih delih v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas, dne 5.10.1982, ŠAFARIČ Angelca, čistilka obratnih prostorov v TOZD Baterije za nedoločen čas, dne 5.10.1982, ŠKRLEP Branko, transportni dela-, vec v TOZD Baterije, za nedoločen čas, dne 12.lo.1982, ČEBULAR Marjan, transportni delavec v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas, dne 11.10.1982, HOČEVAR Janez, transportni delavec v TOZD Baterije, za nedoločen čas, dne 12.lo.1982, ZAJEC Ivanka, proizvodna baterijska delavka v TOZD Specialne baterije za nedoločen čas, dne 15.10.1982, UROŠEVIČ Dragica, proizvodna baterijska delavka v TOZD Baterije, za določen čas, dne ---- v Rojeni DECEMBRU 26.10.1982, TABAKOVIČ Enisa, čistilka obratnih prostorov v TOZD Baterije za nedoločen čas, dne 2?.10.1982. V oktobru je prenehalo delovno razmerje: ŠAFARIČ Angelca, čistilka obratnih prostorov v TOZD Baterije, dne 5.1o.l982, HOČEVAR Janez, transportni delavec v TOZD Baterije, dne 12.10.1982, HRENKO Kristina, delavka brez poklica v TOZD Baterije, dne 18.10.1982, ŠKRLEP Branko, transportni delavec v TOZD Baterije, dne 25. 10.1982, Sevda HASANAGIČ Malči PETRIČ Fazila MUJIČIČ Marija RUS Marija JOVANOVIČ Danica ŽNIDARŠIČ Ivanka STRAJNAR Angelca SOTLER Petrina AMPOVA Milka OBAL Alenka PODRŽAJ Franc KRISTAN Meda ROM Ivanka SEKULOVIČ Dušica ZVAR Anica GRDEN Ivo ŠTRAUS Štefanija IHAN Marija JANOŠ Marija IHAN Marija BAMBIČ Miro KRAŠEVEC Ljudmila SIRK Vilma RESNIK Božidar SEVER * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Del nove jedilnice v Šentvidu, v kateri je prijetno nekoliko posedeti po dobrem, doma pripravljenem toplem obroku malice. Alojz MEDVED Alojzija KORDAN Pavle KRIŽ Vladimir PRETNER Silva MATIČ Oto GROŠELJ Makedonka ČAVKOVA Če s t i t a m o I Dne 10. in 11. decembra letos bo v Mariboru 5» srečanje organizatorjev obveščanja. Osrednja tema letošnjega srečanja bo, kako daleč smo v organizacijah združenega dela pri obveščanju za odločanje in kaj moramo na tem področju še napraviti. Beseda bo tekla tudi o vlogi informativno - propagandne dejavnosti v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Jani Tratnik najboljši v državni reprezentanci v bovvlingu Šest igralcev v bowlingu je od 29. do 31. oktobra letos v Amsterdamu nosilo jugoslovanske drese na tretjem tekmovanju za evropski pokal v bowlingu. Iz kluba ZMAJ sta nastopila Jani Tratnik in Stojan Tršan, dva igralca iz kluba TIVOLI, eden iz OLIMPIJE ter šesti igralec iz kluba N.TESLA. "Trinajsti na evropskem pokalu" je bil naslov članka v DELU. od 2. novembra letos, ki si ga zaradi zanimivih podatkov velja pre-čitati. m m i! i! i m m m m! n !! m! Zadnji rok za oddajo člankov uredniku za decembrsko glasilo Redakcijo glasila smo zaključili 17. novembra JUGOSLOVANSKA REPREZENTANCA V BOVLINGU JE NASTOPILA NA NIZOZEMSKEM Na tretjem tekmovanju za evropski pokal v bowlingu, ki je bil tokrat v Scheeningenu na Nizozemskem, je reprezentanca SFRJ zasedla 13. mesto. "Modri" so premagali reprezentance San Marina, S. Irske, Španije, Finske in Danske, kar pa je bilo seveda premalo, da bi dosegli vidnejši uspeh, ali pa vsaj ponovili uvrstitev iz Rima pred dvema letoma, ko so bili osmi. V močno pomlajeni reprezentanci, v kateri sta tokrat manjkala najizkušenejša Antonovič in Šparem-blek, se je najbolj izkazal Ljubljančan Jani Tratnik, ki je v 15 igrah dosegel povprečje 198,5-Drugi naši reprezentantje pa so dosegli naslednja povprečja: Kores 195,o, S- Tršan 187,8, Kuljak 179,5, Pečaver 176,9, Reprezentanca je podrla 14.olo kegljev in z lo točkami zasedla 15. mesto. Naslov prvaka so osvojili repre-zentantje Švedske pred Francijo in Avstrijo, kar je prav gotovo veliko presenečenje letošnjega evropskega pokala. V ženski konkurenci pa so bile najboljše gostiteljice. Vrstni red - moški: 1. Švedska 28 (15.611), 2. Francija 22 (15.o46). 5. Avstrija 19 (14.435) ... 13. SFRJ lo (14.olo). In kaj o tekmovanju meni naš sodelavec in državni reprezentant v bowlingu Jani Tratnik sedaj, ko je tekmovanje že mimo? če gledamo samo uvrstitev, torej 13. mesto, ni dobro. Prej bi rekel, slabo, če pa si podrobneje ogledamo rezultate ugotavljamo, da se je povprečje dvignilo ob primerjavi podatkov z drugega tekmovanja v Rimu. Res pa je, da smo že pri samem žrebanju nasprotnikov imeli precej smole. Kar pa zadeva same organizacije za izvedbo tekmovanja, imamo pohvalne besede. Smo pa ugotavljali na tem srečanju, da naši pogoji za treninge še daleč niso na takšni višini, kot si jo lahko privoščijo reprezenta-ntje drugih držav. Dolžan sem izreči vso zahvalo delovni organizaciji ZMAJ za finančno pomoč, da sem sploh lahko bil član državne reprezentance. Sodelavcu Tratniku pa veljajo tudi naše čestitke, saj je v tej športni panogi častno zastopal barve Jugoslavije. „ J »»a.****************************,******* ■» * | dopisujte v | j GLAS ZMAJA I "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Aleksander Jakomin, Antonija Krek, Matič Silva, Strmole Ignac, Marija Kocman in Daria Hostnik. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA. Oproščeno prom. davka po pristojnem sklepu št.421-1/75