Ameriška Domovi ima ^5 / r0o^0°tf 4/a/7e ^A^v 3- M€RICAN IN SPimr ll227im IH LANOUAG« ONL¥ /Mim e W ■ €7% IU— HO IW1 c National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 31, 1967 *LOV€NIAN MORNING N€W$PAP€£ C ŠTEV, LXV — VOL. LXV Wilson bo iudl sam nosil vso odgovornost Zadnje spremembe v britanski vladi so bile usrodno sprejete, toda od njih ne pričakujejo bistvene spremembe. LONDON, Vel. Brit. — Obširno spremembo vlade, ki jo je izvedel Harold Wilson, so na splošno ugodno sprejeli, pri tem Pa so nekako vsi na stališču, ki ga je izrazil “Times”, ko je zapisal, da zamenjava gospodarskih ministrov še ne pomeni ftujno tudi spremembo gospodarske politike”. Vsi pričakuje-1°, da bo Wilson, ki je sam prevzel skupno vodstvo vse gospodarske nolitike dežele, skušal zmanjšati število brezposelnih, ki je narastlo na okoli 550,000, Pa povečati tudi industrijsko proizvodnjo, ki je nekaj zastala. Wilson, ki je po vzgledu W. Churchilla tekom druge svetovje vojne, ko je ta združil v svoji roki ministrsko predsedstvo in obrambno ministrstvo, združil v svojih rokah ministrsko predsedstvo in gospodarsko ministrstvo, ni pokazal še nič jasnega, kako pot misli v gospodarski politiki Velika Britanija u-hrati. Osnovno vprašanje je, ka-k° pognati narodno gospodarstvo zopet v poln tek, pa pri tem preprečiti inflacijo in omejiti nvoz iz tujine, kar naj ohrani trdnost funta. } Dosedanji gospodarski ministri v tem naporu niso uspeli, čeprav se je z izrednimi ukrepi lansko poletje posrečilo položaj funta okrepiti. Storilnost angleškega delavca je še vedno premajhna, industrijske naprave z nekaj izjemami prezastarele za nspešno tekmo s tujimi podjetji istih panog. Wilson je sedaj vzel ^odstvo gospodarske politike v astne roke, s tem je tudi osebno prevzel vso odgovornost za njun uspeh ali — neuspeh. Na 0nlgo roko vidijo rešitev britan-^ ega gospodarstva le v vstopu elike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Vrata va-pa De Gaulle tišči zaprta. Novi grobovi George Barberic Sr. Včeraj zjutraj je umrl v Holy Family Home 78 let stari George Barberic Sr. s 1090 E. 68 St., rojen v Šandrovcu pri Bjelovaru na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA 1. 1907, mož Mary, roj. Ferencevic, oče Georgea in Mrs. Andrew (Mary) Floria, stari oče Davida Floria in Arlene Floria. Pokojnik je bil član Sv. Nikole br. 13 HBZ in Kluba hrvaških upokojencev. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v soboto ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Pavla ob 10.30, nato na Kalvarijo. Laura Segnevick Umrla je Mrs. Laura Segnevick, roj. Swoboda, z 8311 So-wunski Ave., vdova po pok. Petru, mati Richarda Shock, sestra Henryja Swobode. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue jutri ob 8.15 zjutraj, v cerkev sv. Tomaža Akvinca ob 9.30, nato na Kalvarijo. Dremelj stavil bonnski vladi svoje arhive na razpolago BONN, Nem. — Nihče ni bolj ^Uganjal zahodnonemške vlade, J. ostro kaznuje vse naciste, j* imajo na vesti vojne zločine, j? ravno komunistične vlade z oskvo in Vzhodnim Berlinom a čelu. Pri tem pa niso hotele Po]1 nern^im sodiščem na razim a^° vse&a gradiva, kar ga aj0 ° teh zločinih. To dvolično vlogo sta igrala prav do zad- lin §a 5remeli in Vzhodni Ber-zo ’ 10^m s*a Poljska in Češka vf odPrli sx Skq ?dniJe- da bo ŠČ odPrli svoje arhive za nem- aJ se je Kremelj odločil ir ,^Se’ kar ve o posameznih Povedal nemškim sodi- n ve u posameznin delih ^čiucih in njihovih Ug v, . 0 do pospešilo marsikak s i proces proti nacistom. Vremenski prerok pravi: Naj višji01?3 oblačno in hladno. J lsJa temperatura okoli 66. Mao doživel hud udarec v — Hong Kongu HONG KONG. — V življenju ima vsaka stvar svojo svetlo in temno stran, tudi Maova politika v Hong Kongu ne dela izjeme. Že tekom zadnjih nemirov v tem pristanišču so gospodarski krogi začeli misliti, kaj bo, če se bo tako stanje večnih demonstracij nadaljevalo in stopnjevalo. Zato so začeli na tihem pošiljati vsaj del svojega premoženja na tuje. To so začutile naj-prvo kitajske banke v Hong Kongu, ki so v rokah zaupnikov Maovega režima. Vlagatelji so začeli dvigati vloge in jih nakazovati v Evropo in Ameriko. Tako so banke prišle ob svoj obratni kapital. Opazilo se je tudi, da se zaloge blaga praznijo. Uvozniki razprodajajo blago, ne naročajo pa več toliko novega, kolikor so odprodali. To se je seveda takoj odrazilo na prometu v luki. Avtomobilske družbe ponudile 4% poviška Unija avtomobilskega delavstva smatra ponudbo za nezadostno in jo je odklonila. Sedanja nogodba poteče 6. septembra. DETROIT, Mich. — Razgovori med avtomobilski industrijo in Unijo avtomobilskega delavstva za novo triletno kolektivno pogodbo so prišli v kritično stanje. Sedanja pogodba poteče 6. septembra, prihodnjo sredo, nova na še ni dobila nobene trdne oblike. Predstavniki treh velikih družb so stavili po dogovoru skoraj enak predlog nove pogodbe Uniji, ki obsega nekako 4% povišanja sedanjih plač, skupaj z obrobnimi ugodnostmi za dobo treh let nekako 55 do 60 centov pri urnem zaslužku. Unija zahteva najmanj 90 centov poviška, torej vsaj za eno tretjino več, zahteva pa tudi u-deležbo pri dobičku, zajamčen letni zaslužek in še nekatere posebne poviške za strokovne skupine delavstva. Razlika med zahtevami in ponudbo je tolikšna, da ni bilo računati na sprejem predloga od strani Unije, četudi je zastopnik industrije L. Seaton od General Motorsa trdil, da je to najboljša ponudba, kar jih je industrija Uniji kdajkoli stavila. Delavec v avtomobilski industriji pri GMC zasluži sedaj povprečno $3.40 na uro v gotovini, $4.68 pa skupaj z robnimi koristmi. Seaton je dejal, da je povprečni delavec v produkciji pri General Motorsu zaslužil v preteklem letu $7,885. American Motors Corporation, ki je zadnja leta v finančnih stiskah, je predložila uniji podaljšanje sedanje kolektivne pogodbe za dve nadaljni leti. Unija je predlog odklonila. American Motors Corporation poteče sedanja kolektivna pogodba 15. oktobra. Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja! Belgija se je znova zaoela odmikati Kongu BRUXELLES, Belg. — Sedanji kaos v Kongu je splašil tudi belgijsko vlado. Zgodilo se je namreč, da so kongoške čete, ki bi morale biti pod kontrolo diktatorja Mobutuja, kar na svojo roko postreljale tri belgijske študente, ki so slučajno prišli v vzhodne kongoške province. Kongoške čete so jih smatrale za najemnike Mr. Schramma in brez posebne preiskave postrelile. Belgijska vlada je na ta dogodek takoj reagirala. Najprvo je začela zavirati izplačevanje belgijske podpore kongoški vladi, ki znaša letno $70 milijonov. Potem ni več dala belgijskim vojaškim strokovnjakom pravice, da gredo nazaj v službo kongoške vlade. Sedaj je prepovedala tudi 1,200 belgijskim učiteljem, da bi se vrnili na kongoške šole. O vsem tem je obvestila diktatorja Mobutuja in rekla, da bo ostala pri svojih sklepih, dokler Mobutu ne da jamstva, da bo varoval življenje in premoženje belgijskih državljanov v Kongu- Bojijo se, da bo radi teh sklepov močno zastalo gospodarsko življenje, šolstvo pa trpelo nepopravljivo škodo. Indonezijska bančna kriza dosegla vrhunec DJAKARTA, Indonez. — Gospodarska kriza v Indoneziji se bliža vrhuncu. To se pozna na tečaju za dolar, ki je postal barometer za gospodarsko mrzlico v Indoneziji. Dočim je uradni tečaj za dolar 10 rupij, je dolar dosegel na črni borzi že ceno 160 rupij. To je močno vznemirilo vse vlagatelje pri bankah. Začeli so s tako ihto dvigati svoje vloge pri bankah, da je 9 največjim kreditnim zavodom zmanjkalo gotovine. Zato je vlada odredila “bančne praznike” za nedogle-den čas. Naval na banke je zato tako velik, ker vlagatelji spreminjajo dvignjene vloge v tuje valute, najrajše v dolarje. NASER IN HUSEIN ZA SPORAZUM Z IZRAELOM Predsednik Združene arabske republike (Egipta) Naser je včeraj na konferenci vodnikov arabskih držav orisal obupen gospodarski in vojaški položaj Egipta in Jordanije ter v sporazumu z jerdanijskim kraljem Huseinom predložil politično rešitev spora z Izraelom. KARTUM, Sud. — Konferenca vodnikov 13 arabskih držav se je začela v torek brez zastopnika Sirije in brez vodnikov štirih drugih arabskih držav, Tunizije, Libije, Alžirije in Maroka. Sirijski zastopnik je izostal iz protesta proti načrtu predloga za politično rešitev spora z Izraelom, za katero sta se odločila Egipt in Jordanija. Iz istega razloga je ostal doma predsednik Alžirije H. Boumedienne. Tunizijski Burgiba, ki je za stvarno politiko, ni rad v družbi Naserja, libijski kralj Idris je ostal doma zaradi slabega zdravja, maroški kralj Hasan pa je od vse te reči precej oddaljen. Konferenca “na vrhu” je torej le delno “na vrhu” delno pa pod njim. Včeraj je Naser na njej obrazložil položaj Egipta in Jordanije ter zaključil, da bo treba iskati z Izraelom političen sporazum, ker Egipt in Jordanija, ki sta od zadnje vojne najbolj prizadeta, nista sposobna za novo Iz Clevelanda in okolice Urad bo zaprt— Urad Ameriške Domovine bo jutri popoldne od dveh dalje pa do torka zjutraj ob osmih zaprt. Prihodnja številka AD bo izšla v torek, 5. septembra. Vsem rojakom in rojakinjam voščimo, da bi v zadovoljstvu praznovali Delavski dan! Občni zbor— Društvo SPB Cleveland vabi vse člane na občni zbor Zveze Društev SPB v soboto, 2. septembra, ob osmih zvečer v Baragovem domu. Žalostno sporočilo— Mrs. Mary Sadar s 1017 E. 72 St. je dobila sporočilo, da ji je umrl v vasi Topol v Bloški fari brat Jakob Zbačnik, star 68 let. Zapustil je doma ženo in pet otrok, v Clevelandu poleg omenjene še brata Johna Zbačnika, jima ostale ! sestro Frances Fortuna v Kali-iforniji, brata Franka Zbačnika pa v Montrealu v Kanadi. LAGOS, Nig. — Vsi diplo-matje v Lagosu so upali, da bo nigerijska državljanska vojna res ostala nigerijska “notranja zadeva”. Tako sta želeli in želita še zmeraj A-merika in Anglija, zdi se pa, da je to upanje že pokopano. Rusija in Češka sta dobavili centralni nigerijski vladi 15 do 25 jet letal. To res ni veliko, ali je pomembno, ker vlada Ibo plemena — Biafra — nima sploh nobenega letalstva, z izjemo starega ameriškega bombnika B-26, in zaenkrat tudi ne ve, kje naj ga dobi. Trenutno je stanje na frontah sledeče: Glavne zmage so do sedaj odnesle čete plemena Ibo. Zato so se čete centralne vlade morale umikati proti zahodu, dočim so Ibo čete zasedle Srednje-zahodno provinco in se utaborile na vzhodni strani Zahodne province, odkoder kar uspešno odbijajo napade centralnih čet. Na fronti vlada premirje, toda ne bo dolgo. Vsi računajo, da se bodo boji znova začeli v bližnji prihod-njosti. Četudi imajo danes vojaški položaj v rokah čete Ibo plemen, ni s tem rečeno, da je K Nigeriji se nihče ne vidi zarje miru njihova bodo čnost rožnata. Centralna vlada namreč lahko porabi svoja jet-letala za napade na mesta in večje naselbine na ozemlju, kjer živi pleme Ibo. To bi seveda takoj rodilo reakcijo med Ibo vojaki, ki bi neusmiljeno klali civilno prebivalstvo, kar ga živi na sovražnikovem ozemlju. Razumljivo je, da bo pleme Ibo tudi skušalo priti do letal ali vsaj do protiletalskega o-rožja. Res, da nima vlada Biafra toliko tujih deviz, kolikor jih ima centralna vlada, toda ima velika prirodna bogastva na svojem ozemlju. Zato lahko prodaja koncesije na primer proti dobavi orožja. Ljudje, ki radi kaj tvegajo, bodo našli zlato priliko za hiter, četudi tvegan zaslužek. Predsednik centralne vlade Gowon je še zmeraj prepričan, da bo pleme Ibo ugnal v kozji rog. Zato noče niti slišati o neodvisni državi Biafra. Zato tudi ne morejo biti u-spešni poskusi ganske vlade, ki je dobra z obema nasprotnikoma, da bi se začeli pogovori o miru. Ni pa tudi verjetno, da bi kaj dosegel sestanek na vrhovih v Kinshasa, ki se bo vršil sredi septembra. Go- won bo stal takrat na stališču, da Biafra zanj ni nobena država, Biafra sama na sestanku ne bo zastopana, pa tudi nobenega prijatelja ne bo imela, čeprav je pleme Ibo črno, dočim je pleme Haussa, ki ima v rokah centralno vlado, delno pomešano z Arabci in je po veri pretežno muslimansko. Državljanska vojna se utegne še poglobiti radi par razlogov. Ibo pleme skuša pritegniti na svojo stran Yoruba pleme. Yoruba pleme pa stanuje ravno v Zahodni provinci, kjer se sedaj močno uveljavljajo Ibo čete. Veljaki Yoruba plemena so torej pred veliko skušnjavo, da podležejo obljubam Ibo plemena in potegnejo z njim proti Haussa plemenu, ki ga itak ne marajo. Poleg tega so pa zaenkrat čete bo v ofenzivi, čete Haussa pa v defenzivi, kar pri pogovorih med Ibo in Yoruba gotovo tudi nekaj pomeni. Druga nevarnost je v tem, da v Lagosu govorijo, da bi Gowon rad dobil bele najemnike za vojskovanje proti Ibo plemenu. Tehnično je to mogoče, kajti sedaj je kar precej najemnikov v Afriki in Evropi, ki so brez posla in iščejo zaslužek. Na zaposlitev v Kongu ne morejo računati, zato bi morda šli tudi v Nigerijo, ako jih Gowon dobro plača. To bi seveda takoj spremenilo položaj na frontah državljanske vojne. Uganka med ugankami je pa seveda odgovor na vprašanje, zakaj so se komunistične dežele le spustile ravno sedaj v podpiranje nigerijske centralne vlade, akoravno ve ves svet, da je Gowon s svojo vlado vzor reakcijonarnega režima. To strašno ovira naše in angleške diplomate, ki tipajo v Moskvi, kako bi na tihem dosegli sporazum, da naj nihče ne posega v nigerijsko državljansko vojno. Vse torej kaže, da državljanske vojne v Nigeriji še ne bo hitro konec in da ne bomo smeli biti začudeni, ako bomo tam doživeli še korenite preobrate. Svojo vlogo igra v tej tragediji tudi tuj kapital. Trdijo, da ameriški drži z Biafro, londonski pa s centralno nigerijsko vlado, dočim je kapital z evropske celine nevtralen, to je podpira obe strani. Verjetno bo na tem nekaj resnice, kajti drugače ne bi nigerijska vlada nacij onalizirala premoženja ameriških podjetij na njenem področju. katere čelu naj bi bil njegov dolgoletni najtesnejši sodelavec in osebni prijatelj Abdel Hakim Amer. Tega je Naser prisilil, da je po porazu Egipta v vojni odstopil kot prvi podpredsednik republike in namestnik glavnega poveljnika oboroženih sil. V zaroto naj bi bilo vpletenih okoli 150 višjih oficirjev. Naser je dal vse zarotnike prijeti in strpati v zapor. Abdel Hakim je v Kairu v hišnem zaporu. Dogovor o Jemenu Naser in savdski kralj Fejsal sta se včeraj baje sporazumela o končanju državljanske vojne v vojno. Za novo vojno bi se odločila le, če bi arabske države preskrbele potrebna sredstva. Na tajni seji, pri kateri so “ ” ' ~ bili navzoči le vodniki in glavni ško zaroto proti svoji vlad], na Zadušniea_ predstavniki udeležencev konference s po enim svetovalcem, je Naser podrobno očrtal gospodarski položaj Egipta, ki je skrajno slab, pa tudi gospodarski položaj Jordanije, ki je še slabši, saj imajo Izraelci zaseden najrodovitnejši in najbogatejši del Jordanije. Nato je obrazložil še vojaški položaj obeh držav, ki nikakor ne dovoljuje misli na novo vojaško merjenje sil z Izraelom. Po poročilih udeležencev seje je Naser priznal, da je Egipt dejansko brez finančnih sredstev in nima dovolj orožja za vojskovanje. Kljub temu se je pripravljen vojskovati dalje, če ostale arabske države zberejo potrebna sredstva in mu jih dajo na razpolago. Zdi se pa, da na kaj takega ne računa, zato je predložil politično rešitev spora z Izraelom. Zarota proti Naserju? Vesti iz Kaira trdijo, da je Naser malo pred začetkom konference v Kartumu odkril voja- V nedeljo ob 10.30 bo pri Sv. Vidu sv. maša za pok. Jennie Rutar ob 1. obletnici smrti. Pogreb— Pogreb pok. Lucille Radovanic bo jutri ob osmih iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore j Blvd., v cerkev sv. Filomene ob devetih, nato na Kalvarijo. Kdo je pozabil— Kdor je pozabil v nedeljo na Slovenski pristavi fotoaparat, naj se javi pri tajniku SP. Divjanje rdečih kitajskih diplomatov v Londonu LONDON, Vel. Brit. Bri- Jemenu, kjer podpira Fejsal'^ vlada du na Kraljevo stran, Naser pa renub-1, , , .v. -n ■ • [.1 ** britansko poslaništvo v Peipin- gu, ko je rdeča druhal požgala poslopje poslaništva in pretepla ter sramotila njegovo osobje, prepovedala predstavnikom Ki- iikansko. Kako trden in stvaren je dogovor o Jemenu, v podrobnostih ni znano, bo pa z njegovo .zvedbo dosti težav, ker republikanci v Jemenu ne kažejo no- L • , r . .. . , , , . tajske v Londonu odhod iz me- Dene volje, da bo svojo bodoč-j H i_______ _____. nost prepustili v odločitev Ij ud-; skemu glasovanju, ki ga določa dogovor med Naserjem in Fejsalom. Zadnje vesti sta brez dovoljenja zunanjega ministrstva. Angleži so sicer pustili kitajske zastopnike v miru. Tem to izgleda ni bilo všeč, ker bi radi postali nekaki mučeniki za Mao-Tsetunga. Ko je nekdo vrgel Maovo MIAMI, Fla. - Kakih 1300 milj kV° mu ^ nvekdo v južno od Bermudov je nastal bllzm ^^ega poslaništva ri- prvi letošnji tornado “Arline”. nil Pod noS’ izbil temu iz rok-Ni še gotovo, če vodi njegova so KitaJci Pridrli iz P°slani|tva pot proti obali Združenih dr- in s kriki’ da Je žalil kitajsko suverenost, “Maovega Žalika” napadli. Angleži v bližini so mu priskočili na pomoč in prišlo je žav. MILWAUKEE, Wis. — Policija je sinoči razgnala kakih 200 črncev, ki so demonstrirali pred svojim glavnim stanom, ki jim je bil predsinočjim, ko so demonstrirali na beli južni strani mesta, požgan. Črnci so se zbrali kljub županovi prepovedi vsakega javnega zbiranja in demonstriranje od 4. popoldne do 9. dopoldne. SAIGON, J. Viet. — V letalskih napadih na Severni Vietnam sta bili včeraj izgubljeni dve ameriški letali. V zadnjem tednu je padlo v bojih 125 ameriških vojakov, preko tisoč je bilo ranjenih, 27 pa jih pogrešajo. LONDON, Vel. Brit. — Britanski zunanji minister G. Brown je v osebnem pismu pozval kitajskega zunanjega ministra Chen Yi, naj poskrbi za obnovo normalnih odnosov med obema državama. WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson se je včeraj razgovarjal v Beli hiši z jugoslovanskim zunanjim ministrom M. Nikežičem, ki do kar precejšnjega pretepa, predno je mogla policija poseči vmes. Kitajski diplomati so se oborožili s sekirami, palicami in nekdo celo z železnim drogom ter udarili na Angleže, tudi na policijo, ki jih je varovala. Šele po daljšem “boju” so se umaknili v poslopje poslaništva. Policija ni prijela nikogar od njih, ker uživajo diplomatsko zaščito. Kitajski odpravnik poslov se je šel zaradi “napada” pritožit na zunanje ministrstvo, kjer pa so pritožbo zavrnili in objavili obširno poročilo o kitajskem napadu na policijo. mu je prinesel Titov načrt za rešitev spora med Izraelom in Arabci. Danes bo razgovore z Nikežičem nadaljeval državni tajnik Rusk, nato pa bo Nike-žič odpotoval v New York, kjer bo Titov načrt predložil tudi U Tantu, glavnemu tajniku ZN. Kot znano so Titov “mirovni načrt” odklonili tako Izraelci kot Arabci. EHER1ŠKA DOMOVINA AUGUST 31, 1967 f ki je privezan na posteljo dalj časa in bi rad bil pri sv. | maši. Z ozirom na to dovoljenje so j pri Sv. Janezu vprašali ljudi za Naša škofija je dala dovoljenje za nedeljsko večerno sv. ma- ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ šo. Ta sv. maša je v mnogih ško-1 ma^je.’ Pokažimorda' nas je'še fijah bila že zdavnaj vpeljana. nekaj. Naj nas ne bo sram nas Na prosnio duhovniškega senata samih ne svoje Vere. Romanje naše nadškofije je prevzvišem se vrgj na Delavski dan, dne 4. dovolil, da se te večerne maše septembra. li vsa drevesa, ki so bila okras tistemu delu mesta. Trgajo stare cestne pločnike, ki so bili še dobri in bodo delali nove. In tu je vsa bolečina. Ljudje bodo morali plačati. To pa stane precejšnjo vsoto denarja. Računajo, da bo prišlo na vsakega posestnika okrog 240 dolarjev. Tu so se ljudje uprli. Pobrali so 153 podpisov in jih predložili mestni u pravi, da naj jih upošteva. Ljudje enostavno ne bodo plačali nekaj, kar se njih nič ne tiče, posebno še, ko so stari pločniki še vedno dobri. Glavna pobornica v tej borbi je Mrs. Mary Pia centine. Pravi, da ve, da ne bo nič pomagalo, vendar hoče, da cestna uprava ve, da se ljudem dela krivica. Po starem pravilu: Ni se mogoče boriti proti mestni upravi. Priznati je treba, da je za to treba velike korajže in naši ljudje so jo pokazali. Pred nedavnim je naše mesto bilo v sredi nemirov. Mnoga mesta so šla skozi to nesrečno skušnjo. V koliko to pomaga stvarnim problemom, je drugo vprašanje, posebno če so s temi nemiri združene smrtne žrtve. So boljši načini, skozi katere ljudje lahko dosegajo svoje namene. Velikokrat se pojavlja v zvezi z črnskim vprašanjem in nemiri, ki so s tem v zvezi, ime katoliškega duhovnika Fr. Groppija. Nimamo tu namena izrekati sodbe o tem ali onem človeku, le navajamo besede mihvauškega nadškofa, ki pravi, da vsi taki podvigi, četudi so upravičeni, morajo imeti pametno podlago in morajo biti izpeljani modro. “Dan nam bodočnosH ključ!” CLEVELAND, O. — To temo Savani (Slovenski akademiki mnenje. Vsakdo je imel priliko, v Ameriki) izbrali za svojo deda glasuje. Iz vrnjenih glasov- seto konvencijo, ki bo od 2. do nic se lahko razvidi, koliko je 4. septembra. Že četrtič bo slo-zanimanje za to večerno sv. ma- vensko mesto Cleveland spreje-šo. Od odraslih, ki so lahko gla- lo medse študente in prijatelje sovali, je oddalo svojo glasovni- iz Združenih držav in Kanade, co le 10c/r. To se pravi, če bo sv. Zbrali se bodo v ustanovnem maša vpeljana, se jo bodo ljudje I mestu SAVE, da pregledajo de-poslužili, če jo ne bo, pa verjet-j lo preteklih deset let, si osnuje-no zaradi tega ne bodo nastali! jo načrte za bodoče ter se v štu-nemiri. I dentovskem duhu povesele. Savani vabijo vse, ki se zani-Tukaj vam bom podal proš-jma^° za sl°venstvo, za mladino nje, ki jih je duhovni vodja dru- in za bodočnost obeh, da pridejo štva Triglav imel pri posvetitvi Pos^uaat predavanja, ki bodo v kapelice. To so prošnje za ljud- st>bc)b) P0P°Wne od 2h do 4h v stvo. Meni so bile prošnje tako Newton D- Baker Memorial všeč, da sem prosil duhovnega I Buddin§ Case-Western Reserve .................. " Univerze. (Parkirate lahko za- voljo zanje in mi jih je drage, volje odstopil. Odgovor na te jda^, zav^everance prošnje je bil: Prosimo Te, sliši ^ ~~1 nas! Prošnje se glasijo: 1. Podeli našemu narodu mir in edinost 2. Naj našemu narodu skoraj Zvečer ob pol osmih bo v Slovenskem narodnem domu na Clairju kratka prireditev posvečena deseti obletnici obstoja SAVE in 1200-letnici pokristja- zasije svoboda izpovedanja vere ] n^enia Slovencev. Program pri-in življenja po ujej. ipravlja Torontski odsek. Za pro- 3. Združi razkosane ude naše- s^° zabavo in P^es igrajo Veseli ga narodnega telesa, da ti bo kot Slovenci- enota lažje služila in po Tebi) ^ nedeljo ob lih bo p. Vende-lažje dosegla častno in večno |n ^Pendov> OFM, duhovni sve-srečo. j tovalec SAVE, maševal pri Lur- 4. Daj, da bodo naše družine Ški Materi Božji na Chardon svetišče čednosti in vzor krščan- ^d‘ dveh popoldne bo še eno skega življenja. (predavanj e, zopet na Case- 5. Daj oblastnikom držav in Western Reserve. Zvečer pa se pridružite veseli družbi študentov ob kresu na Slovenski pri- [ stavi. Slovenski akademiki vam kli-|čejo — na svidenje! S. M. Gornji uvod je bil narejen za- da lahko presodimo dogodek, ki smo ga imeli priliko opazova-zadnji ponedeljek zvečer. O-krog 260 borcev za pravico črnih korakalo v južnem predelu vodnikom narodov pravo spoznanje in moč uravnati svetne zadeve po Tvojih svetih zakonih. 6. Obriši solze trpečih, žalostnih, preganjanih in zapuščenih in jih napolni s svojo tolažbo. število starih naglo raste WASHINGTON, D.C. — Šte- 7. Napolni s svojim duhom srca tistih, ki imajo dobrine tega ______________;____ sveta, da jih bodo darežljivo de-J vilo nad 65 let starih ljudi se je lili s potrebnimi in ubogimi. v naši deželi od 1. 1900 početvo-8- z dobroto svojega usmilje- rilo, med tem ko se je število mesta, kjer ni nobenega črnega, |nja premagaj sovraštvo in na-j prebivalstva samo podvojilo, ampak je večina prebivalcev polni človeška srca z ljubeznijo „ - , ' - * , —-;r----- ------ **— * poljskega pokoljenja. Mnogi tako, da bo vsakdo videl brata žarno hrambo. Drugače tudi biti ne more. Saj pri demon-[ljudje so smatrali to korakanje , v svojem bližnjem. Straci jah in izgredih ne letijo proti hišam in trgovskim ter za izzivanje in so se temu pri-j 9. Odpusti krivice in žalitve je 54 milj daleč od morja v ust-' industrijskim lokalom le kamni in kosi železa, ampak tudi memo odzvali. Zbralo se je V, svojega ljudstva ter ga ne zapu- ju reke Garrone v južni Franci-zažigalne bombe. r Koszscyusko parku in okolici Uti. ji, Hamburg pa leži celo 70 milj Kitajski komunisti SO sli se korak naprej. Začeli SO Čez 8,000 ljudi. Protestni spre-! 10. Nakloni svoj blagoslov daleč od morja ob reki Labi. Daleč od morja Pristaniško mesto Bordeaux Dr. R., Ložarjeva “Jugoslovanska” in “Bolgarska umetnost” v “Novi katoliški enciklopediji” V začetku leta je izdala Katoliška univerza v Washingtonu, D.C., “Novo katoliško enciklopedijo” (The New Catholic Encyclopedia). Ta zbirka 15 volumnov je povsem novo delo. Zato je “New” v naslovu upravičen. (Prejšnja “stara” kat. enciklopedija je izhajala v letih 1907-12. Bila je solidno delo in bila pisana, kot sem slišal, v zgledni angleščini.) Kadarkoli sem doslej zagledal kako novo enciklopedijo ali kak podoben thesaurus, sem najprej vzel v roko volumen S in skoro nestrpno listal, da čimprej najdem, kako smo v njem prikazani Slovenci: kako in kje narod-no-politično in kako in kje kulturno in umetnostno-zgodovin-sko pa kje je omenjen naš slovenski jezik. V “stari” enciklopediji Slovenci sploh nimamo samostojnega gesla (članka), ampak smo le sedmina ali osmina članka “The Slavs in the U.S.A.”. V Novi katol. enciklopediji pa najdemo samostojno geslo “Sloven ska literatura” (Slovenian literature) in pa geslo “Slovenci v U.S.A.”. Naša narodno-politična in kulturno-umetnostna zgodovina sta orisani v člankih “Yugoslavia” in “Yugoslavian Art”. Seveda bi se večina Slovencev želela, da bi bila vsaj še slovenska umetnost prikazana v samostojnem geslu “Slovenian Art”. Toda nespametno bi vsakdo ravnal, če bi odklonil svoj prispevek samo zaradi te naše želje in tega našega stališča in hotenja. Več drugih prispevkov v enciklopediji dokazuje, da so se njeni uredniki postavili na stališče, da bodi umetnostna zgodovina prikazana po državnih ozemljih. Pri Flamcih imamo primer, da je celo njihova literatura orisana v geslu “Belgian literature”, njihove slavne “flamske umetnosti” pa sploh nisem našel. (Ali pa sem morda prehitro listal?) Članek “Yugoslavian Art” je sestavil dr. Rajko Ložar. V kratkem uvodu takoj pove, da v preteklosti jugoslovanske umetnosti dejansko ni bilo, ampak da je obstajala le umetnost posameznih južnoslovanskih narodov in pokrajin s skupnim svojskim slovanskim umetniškim čutom. Dr. Ložar nato razdeli obširni članek v zaglavja: Srbija in Macedonia, Hrvatska in Dalmacija, Bosna in Hercegovina ter Slovenija in Istra. Srbsko in ma-cedonsko arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo do 1. 1459 obdela vsako posebej, sicer pa so podnaslovi v tem kakor tudi v ostalih poglavjih po umetnostnozgodovinskih dobah. Celoten članek obsega skupaj s slikami enajst strani. Torej obširen u-metnostno-zgodovinski pregled z navedbo glavne bibliografije na koncu. Dr. Ložar je za to enciklopedijo sestavil tudi članek “Bolgarska umetnost”, ki obsega sedem strani. Po daljšem zgodovinskem uvodu oriše obširneje zgodnjo, nato pa ostalo srednjeveško bolgarsko umetnost; novejša doba je sorazmerno krajše prikazana. Podnaslovi so po zgodovinskih in umetnostno-zgodo-vinskih dobah. Posebno pozornost zbudi podnaslov “Proto-bulgarian Times”. Članku sta dodana dva značilna tlorisa in več slik. Na koncu je navedena najvažnejša bibliografija. Kdor se je v gimnaziji malo bolj zanimal za zgodovino, ta se bo spomnil, da je ozemlje južnih Slovanov izrazito prehodno o-zemlje: med Evropo in Azijo, v slovenskem in hrvatskem primeru pa prehodno od evropskega severa na Jadran. Zato je v svoji zgodovini in v polpretekli dobi (v tej smo mi sami bili priča) doživelo to ozemlje celo vrsto državno-političnih tvorb in bilo deležno najrazličnejših kultur in idejnih tokov. Prepletanje teh kultur je bilo tu tolikšno kot redkokje na svetu: Ev-ropa-Azija, krščanstvo-mohame-danstvo, evropski Vzhod in evropski Zahod, narodi kot Grki, Tračani, Iliri, rimski element, Albanci, razni slovanski in germanski narodi, Madžari, Italijani. Zato mora pisec pregleda u-metnostno-kulturnega d o gaja-nja na tem prehodnem ozemlju imeti široko zgodovinsko in u-metnostno znanje in obzorje: poznati mora predzgodovinsko in klasično arheologijo, grško-hele-nistično in rimsko kulturo, pri tej zlasti življenje rimskih provinc; dalje poznati važno in za poznejša stoletja tako merodajno zgodnjo krščansko dobo, pa tudi prednjeazijske kulturne či-nitelje; prav tako pa tudi poznati politično, kulturno in socialno zgodovino latinskega Zahoda, prav tako pa zgodovino bizantinskega grško-slovanskega Vzhoda. Cela vrsta pomožnih ved raziskuje ta obdobja in te aspekte. Umetnostni zgodovinar južnoslovanskega ozemlja mora poznati ne le dognanja teh ved, temveč tudi njih smeri in probleme ter njih svojske metode znanstvenega dela ... Uredniki Katoliške enciklopedije so dlje časa iskali strokovnjaka, ki bi obdelal predvsem rusko umetnost, obenem pa na kratko prikazal tudi umetnost drugih slovanskih narodov. A pri iskanju takega strokovnjaka uredniki niso imeli sreče. Precej pozno že so se na nasvet rev. dr. Čuka obrnili na dr. Ložarja. Ta je smatral za etično dolžnost znanstvenega delavca, da v takem položaju prošnji urednikov ne odreče; obenem pa jo je vzel za narodno dolžnost, ker bi bila res škoda, če bi zamudili tako priliko za prikaz naše kulturno-umetnostne zgodovine pred a-meriškim in celim angleško govorečim svetom. — Dr. Ložar se je osredotočil najprej na južnoslovansko umetnost, a istočasno zbiral gradivo za rusko, posebej pa še za samostojen članek o slovanski folklori. A ker je videl, da bo čas, ki mu je bil odmerjen, prekratek, je urednikom: svetoval znane mu strokovnjake za češko, poljsko in rusko umetnostno zgodovino, a uredniki niso bili uspešni pri njih. Če pa bi počakali vsaj še en mesec, kar bi bilo najbrž mogoče, bi dr. Ložar dokončal članek o ruski u-metnosti pa tudi članek o slovanski folklori (Slavic Folk Art). Tako se je zgodilo, da ima enciklopedija dva obširna prikaza južnoslovanske umetnosti — česar moramo bili veseli — nima pa članka o ruski umetnosti — česar moramo biti veseli — tako bogato rusko ikonografijo, ki bi morala biti v tej enciklopediji prikazana ne samo umet-nostno-zgodovinsko. ampak tudi idejno-vsebinsko. Upajmo pa, da bosta ta dva članka — kakor tudi drugi — izšla čez leto ali dve v “Supplementu”, kar je splošna praksa v takem primeru. Upajmo tudi, da bo vsaj “Slovanska-folklora” izpod dr. Ložarjevega peresa. Najbrž pa bo tudi “Ruska umetnost” njegova. To si želimo, zato ker so uredniki Katol-enciklopedije našli v dr. Ložarju umetnostnega zgodovinarja, ki ima temeljito umetnostno šolo evropske višine in ki je imel med obema vojskama stike z vodilnimi evropskimi esteti. (Dalje) Janez Grum ^ooooooooooo<=>o ^aks Metzger: Monika potuje na Madagaskar “'Letimo visoko nad oblaki! bo videla. Tudi sir Harald ni nič ^°gumna pilota spredaj v vo-, več rekel. Krepko je stresel atku dilni kabini, ki krmarita našo ladjo, se tu gori laže znajdeta spodaj megli.” K vsem čudežem, ki jih je bil ^aklonil ta dan, je prišla zdaj ae predstava o obeh možeh, ki sta iskala med nenehnim napre-2anjem vseh sil pot skozi brez-brežne prostore, ki sta prisluškovala taktu motorjev, opazo-Vala brnenje vijakov, sledila Vsakemu tresljaju male marljive igle na kompasu, ki sta se upi-rala vetru in premagovala obla-■— o možeh, ki sta izpolnje-v'ala svojo dolžnost tako mirno i*1 samoumevno, da si ju popol-noma pozabil in se jima zaupal, si pravljice pripovedujoč. Vrla letalca, katerih ime bi šele zve-^elj če bi jima ustavil polet moč-nejši kot so oni. Zdelo se je, da so se peneče se kepe dvigale proti letalu. Nakopičile so se in posivele. Zdaj so valovale tik n°d kabino, zdaj so oslepele ok-nc1 Kakor para je puhtelo ob Pii kvišku. Mesec je bil izginil j1* zemljo si v nejasni luči le “^Ij slutil kot spoznal. * Letalo Se je nagnilo, luči so se prika-2ale. Začetka le nekatere, potem hinoge. Videlo se je kot da vse etijo proti njim z določenega ^esta, ki je metalo svoj svetli s,j do oblakov. “Pariz,” je rekel atek in ni bajalo dolgo, pa je stalo zapi-San° v zelenem krogu, okoli ka-^erega so risali žarometi svoj Plameneči krog: PARIS. La ville de lumiere — mesto Uči,” je atek. In že so se °talili prek polja letališča “Le •Bourget” na severnem koncu ■^esta. Pridni bajni ptič se je ^resel in zdaj le še šepal. Vijaki s° nekajkrat udarili. Konec! Polet je bil pri kraju. Vrata v kabino so se odprla. rugorodni obrazi so se prikazi! in tuji glasovi so udarili na °nikina ušest. Potniki so iz-s °pili. Pažj v elegantnih čepi-Cah in zlatoobrobljenih krojih se polastili prtljage, medtem s° šli vsi trije gospodje proti * ^tovi kabini. Monika jim je ^a- Sir Harald je zaklical . e,iCai g°r, na kar sta se nagnila 1 °ta skozi okno. Gospodje so v202dravili ln se Prijazno zak' Za njih odlično vodstvo. in mijnheeru roko, nato pa odhitel proti avtu, ki ga je čakal. Tudi mladi Nizozemec je pogledal Moniko tako prijazno, da je kar sama od sebe dvignila roke k njemu in ga poljubila. Njeno mehko srce. še ni bilo vajeno poslavljanja. Velika žalost jo je obšla in trudno se je naslanjala na atkovo roko, ko je sedela poleg njega v avtu. Luči so švigale mimo. Drevesa, hiše so se prikazale. Vozila so se križala od vseh smeri. Hrup je naraščal. Široke ceste z žarečimi izložbami so polzele mimo. Že sta stala v krasni veži hotela, stopala prek mehkih preprog v bajno razsvetljeno restavracijo, slišala nebeško lepo glasbo in videla lepo opravljene ljudi. Monika je molčala. Preveč je bilo zanjo vsega, odkar je bila zadnjikrat videla v jesenskem soncu majhno hišo s slamnato streho, ribnikom in brezami. Ko pa je naposled ležala v tako široki postelji, kot je še nikdar ni videla, in se vzdihuL joč pretezala, jo je še enkrat obšlo: “Potovanje je pač vendar’ naj-krasnejše, kar je na svetu,” je rekla, ko jo je atek poljubil. “Da, mala moja,” je odvrnil. To je bil prvi dan — a zdaj jih pride še tri sto štiri in šestdeset.” VI. Monika plove. Drugo jutro sta hodila po širokih ulicah, kjer so si bile vse hiše podobne. Toda to ni bilo videti prav nič dolgočasno, ampak je učinkovalo zelo gosposko. Okna teh hiš so bila vsa tako visoka kot vrata. Taka okna vidiš v Nemčiji le v gradovih in Moniki so ugajala posebno Valih trda resna °kraza 'e v ^ Lv sta se zjasnila. Razvese-si^ v?- Sta kili. “Na svidenje!” so sv' iUCak na obeh straneh. “Na jas n.6!” je vzkliknila Monika zafi,n° -in Pornahala. Tedaj se je ec^en °beh pilotov in Mn! ! “Na svidenje, gospodična kij 1 a'1 “Nasvidenje!” je zase C- ^onika še enkrat, potem Pa začudila in rekla: Prireditev Slovenskega doma lepo uspela bi bil Sihanuk osebno odgovoren. Peiping ima torej dosti gradiva za jezo nad Kambodžo. Ta dogodek pa obenem potrjuje, da se kitajska zunanja politika ni nič spremenila: kdor ne dere čez drn in strn za kitajskimi tovariši, je njihov sovražnik. Politični opazovalci so radovedni, kakšno obliko bo dobila kitajska nezadovoljnost s Kambodžo. Slika predstavlja PIONIRSKE ČLANE Slovenskega doma na Holmes Ave., zbrane na slavnostni večerji in plesu ob praznovanju 48-letnice obstoja doma, v soboto, 19. avgusta 19 67. — Sede od leve na desno: John Trček, Frank Kocin, Joseph Barbis, Louis Šimenc, Frank Pizmoht. Stoje od leve na desno: John Copic, Frank Sustarsich, Louis Jerkich, Frank Matoh, Viktor Derling in John Asseg. Nad 500 ljudi je s svojo udeležbo počastilo zaslužne pionirske člane in se nato poveselilo ob zvokih znanega Almars orkestra. CLEVELAND, O. — Slovenski dom na Holmes Avenue je letos 19. in 20. avgusta praznoval s posebnim festivalom 48-letnico svojega obstoja. V soboto se je okoli 500 ljudi udeležilo večerje in plesa v čast pionirjev. Program je vodil T. Petkovšek v splošno zadovoljstvo. Cecilija Valencie je razveselila goste s svojim krasnim petjem. Mestni odbornik J. Banko je imel kratek govor, glavni govornik pa je bil državni poslanec G. V. Voinovich. V nedeljo je obiskalo Sloven- ski dom preko 2500 ljudi. Častni gost je bil Frank Yankovich, “kralj polk”. To je bila res krasna prireditev, ena najboljših in najboljše obiskanih, kar Dom stoji. Čutimo dolžnost, da se moramo zahvaliti vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je prireditev tako lepo uspela. Posebna zahvala Eddiju Kenicku, ki je svoj prosti dan porabil za počastitev Franka in razveselitev velike množice gostov s svojim krasnim glasom. Naša zahvala tudi Vadnalovemu orkestru za na- stop v naši novi plesni dvorani po trdem dnevnem delu, prav tako hvala H. Martinu od WDOK-FM, Kenny Bass, WL-EC, in Tonyju Petkovšku za o-glaševanje. Posebna zahvala tudi urednikom Ameriške Domovine za o-glaševanje našega festivala. Ob koncu naj se zahvalimo vsem in vsakemu, ki ste prišli na naš festival. Veseli smo Vas bili in upamo, da Vas vse zopet vidimo na naši naslednji prireditvi v oktobru. Na svidenje!Ed Grosel, preds. levice h Leraina LORAIN, O. — Še imamo Slovenski narodni dom in Slovensko faro sv. Cirila in Metoda, vendar slovenstvo v Lorainu ni več tako živo in razgibano kot je bilo pred leti, ko smo bili še mladi. V naših društvih je tedaj vse vrelo, kot v sosednjem Cle-zato, ker je bil skoraj pred vsa- velandu, s katerim smo bili ved- tcr. kod pa veste moje ime?” 0 rni je povedal Janko Šus- ^ ^a Pozdravim?” u da, seveda!” razv: Prav je Monika kim majhen balkon z lepo ograjo. Mnogo ljudi je bilo na ulicah kqt v Berlinu, a vendar si lahko takoj opazil, da so to Francozi. Možje so bili majhni in lični in videti so bili, kot da so v mladosti dobili premalo mleka, toda žene — no, prav za prav tu ni bilo žena — ampak same “dame”. Dobro se je prilegalo, da so jih nazivaii “ma-dame” — “moja dama”. Lepo so bile oblečene in rade so se smehljale, posebno kadar so pogledale atka. Seveda, njen atek! Nič čudnega, da jim je bil všeč. Prišla sta v ulico, ki drži skozi vse mesto, kot je rekel atek. Imenuje se Boulevard. To pomeni “okopi” in, kjer poteka zdaj ta ulica, so bili prej mestni okopi. Vsak del tega Boulevarda ima drugo ime; Boulevard de la Madeleine, Boulevard des Ita-liens, Boulevard de Strassbourg in tako dalje. Ti Boulevard! so pariška glavna ulica. Tu je največja gneča, a Parižani se znajo no trdno povezani. Glavni val slovenskih priseljencev, ki je dosegel Lorain, je planil v Ameriko še pred prvo svetovno vojno. Le nekaj malega jih je prišlo še prva leta po njej, dokler niso bile uvedene narodne kvote. Nato je le tu in tam še kdo kanil, ki je imel posebno srečo. Vsi, ki smo prišli preko morja v to deželo v onih letih, smo že v pokoju, življenje bolj opazujemo, kot se ga udeležujemo. Po drugi svetovni vojni je k nam prišlo le nekaj malega rojakov iz stare domovine. Sprejeli smo jih medse in postali so del slovenske skupnosti. Lahko bi jih prišlo več, saj v Lorainu je dovolj dela in tudi prostora za življenje ne manjka. Srbov je prišlo kar veliko in so se čisto dobro uveljavili. V Slovenijo na obisk se je podala rojakinja Gertrude Jevec s 1829 E. 33 St. Z njo so sin Edward z ženo in hčerko. Ti živijo v Cantonu, Ohio. Obiskali bodo Ljubljano, kjer imajo več sorodnikov, nato pa se bodo ustavili v Novi vasi na Blokah, kjer živi sestra Mrs. G. Jevec. Vrnejo se 16. septembra. Želimo jim obilo veselja in dosti razvedrila! L.B. ^Ga.‘Tn povejte mu, da mu ! spretno gibati in vljudno umi- kico • ^0^0Vo pošljem razgled-; kati drug drugemu. Samo na rj? iz Pariza!” | sredi ceste je tako neznansko Ie bila zadnja vez z domo- 1 vrvenje vozil, da je kar nerazumljivo, kako naj pridejo vsi ti vino. Hitra“° So šli po slezi do lope. hi n°uS0 °Pravili v carinarnici ki 1 !Kazali Potne liste. Mali vit-Črrii^adnik s temnimi očmi in ob - 1 .krčicami je položil roko 8rajoCi!CK.1St°pili S° skozi pre~ In 2d hlh v Francijh viti o]9'' 58 k^0 treba posto- jc na°Vl prii atelje v, ki ju jima “Tor 0rUla vožnia z letalom. kel she'VUni0r Partner»” je re-in ;0 larald, dvignil Moniko Upam drepk0 Pol'iubil> “trdno skala’ a me k°š z atkom obi- MonIka°kanriJ5buT§u” jezika . MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDROTEL Contouring acd profiling Machines mmimm B0RIIC MILLS TURRET LATHES se kitajska diplomacija zmeraj bolj odtujuje stikom s Kambodžo. Ko je bil zadnjič tam kambodžanski zunanji minister, so ga v kitajskem zunanjem ministrstvu sprejeli bolj kot hladno. Peiping zameri Sihanuku, da ne varuje interesov kitajske e-migracije v Kambodži in da stopa na prste kitajskim komunistom in njihovim sopotnikom, kadar se pokažejo v njegovi deželi. Še bolj mu pa Peiping zameri, ker se je zelo sprijateljil z Moskvo. Sihanuk se skuša pomiriti tudi s Tajsko, kar kitajskim komunistom ne gre v račun, ker vidijo v tajski vladi a-meriškega satelita. Kambodžan-ska vlada je dalje odredila, da se mora v vseh zasebnih šolah, tudi v tistih, ki so v kitajskih rokah, poučevati domači jezik in ne samo kitajski. V Peipingu so tudi opazili, da kambodžansko vražnik peipinške vlade. Tako! časopisje ne piše več v prija-vsaj trdijo poročila iz Hong1 teljskem tonu o političnih do-Konga. Opozarjajo na pojav, da gedkih na Kitajskem, za kar naj M? TURRET LATHES ENGINE TATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CDNTRDLLED i&OHSNES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do I. pop. sli kližit® 341-170« /.a čas sestanka An Squai Opportunity ttnplovpr (167) ■ avtomobili in avtobusi drug mimo drugega. In tudi res se morajo tolikokrat ustaviti in čakati, da prideš prek boulevardov hitreje peš, kot pa če se pelješ. Zato se šoferji in kočijaži često razjezijo in se strašno zmerjajo, čeprav nihče ni tega kriv. Enkrat je atek obstal in jih poslušal, pa se je nasmejal in prevedel Moniki, kar so si vp!li: Prvi: “Ti, gnila klobasa, ti!” Drugi: “Jezik za zobe, mati!” Prvi: “Ti kup gnoja!” Drugi: “Viš ga, Korlčka, kaj mi pravi!” (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini la hiša je baje obljubila vojaškim vodnikom, da ne bo odredila prekinitve letalskih napadov na Severni Vietnam, dokler ta ne bo javno ali tajno pokazal resnične želje po končanju vojne. Evropski diplomat, ki ima dostop do neposrednih poročil iz Hanoia, je tu nedavno trdil, da na resne razgovore o končanju vojne v Vietnamu ni mogoče računati do časa po ameriških predsedniških volitvah prihodnjo pozno jesen. V Hanoiu naj bi namreč bili prepričani, da L. B. Johnson ne bo več izvoljen, njegov naslednik pa bo ubral novo vietnamsko politiko. ženske dobijo delo Iščemo natakarico Za slovensko gostilno, včasih ob večerih, starost nad 21. Kličite HE 1-5254 ali EN 1-8864. _______________________(168) Iščemo pomočnico Župnišče išče gospodinjsko pomočnico za polni čas. Za sestanek kličite 361-2624. (x) MALI OGLASI V najem Oddam 5 sob in kopalnico, zgoraj, na 5305 St. Clair Ave. Tudi 3 sobe za 1 ali 2 samca na 5301 St. Clair Ave. Vprašajte na 5305 St. Clair Ave. (168) Hladilnik naprodaj Philco hladilnik je naprodaj v dobrem stanju. Oglasite se na 1221 E. 60 St. -m(29,31 avg) Naprodaj Dve dobri dvodružinski hiši na enem lotu, plinski furnezi, dober dohodek. Na E. 49 St. od Superior Ave. Cena prava! Kličite 391-'7977. —(171) V najem Oddamo 4 sobe zgoraj, kopalnica, furnez za eno ali dve osebi; nič otrok. Zmerna najemnina. Na ,1235 Addison Rd. -(168) Soba se odda Ena spalna soba z vsemi ugodnostmi se odda najrajši zaposleni ženi ali dekletu, v Collin-woodu. KE 1-1503. (168) Loti Naprodaj na Route 84 v okolici Mentor in Kirtland 170 čevljev fronta, 415 čevljev dolgo. Mnogo sadnega drevje, skoraj dva akra. Lahko se odcepi na tri lote. Dvajset Lotov v Eastlake, Ohio blizu Vine St. in Freeway. All improvements in. Se lahko takoj začne zidati. STREKAL REALTY 481-1100 405 E. 200 St. ^ (168) jŠcdSŠsSS-SS-Sižvžv; NA GLAVI STOJI svojega čolna. Davis Cooke iz St. Louisa, Mo., svojo stojo na glavi pokazati stabilnost Blizu sv. Kristine Ravno na seznamu, zidan bungalow, 2 spalnici spodaj, za razširjenje zgoraj, garaža, lepo dvorišče, pod $20,000. Odprto v petek 5 do 8 V soboto od 2 do 6 — 20951 Trebeč Drive, nov zidan bungalow, 3 spalnice, v srednih 20h. D-3 gostilna v St. Clairski naselbini. LAURICH REALTY 481-1313 496 E. 200 St. ___________________________(168) V Collinwoodu Blizu cerkve in šole, dvodru-žinska 4-4, krasen lot, garaža, v zelo dobrem stanju, zahteva samo $13,900. Dajte ponudbo. E. 76 St. blizu St. Clair ave. se proda zaradi smrti, šest sobna hiša v prvovrstnem stanju, jako čista znotraj in zunaj. $9900. Poglejte in dajte ponudbo. North Madison blizu jezera, sedem lotov’ naprodaj po zmerni ceni. JOHN KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. IV 1-9980 Soba se odda Oddam sobo zaposleni ženski v bližini E. 185 St. Garaža na razpolago. Kličite 361-1997. AMERIŠKA DOMOVINA 1 1 CEZ STENO SPISAL IVAN BUCER Pričakovala je nekaj hudega, težkega, a prišlec se je nasmehnil, nato mirno odložil cepin in nahrbtnik. “Za menoj gresta, z onim, ki je prišel naproti.” Vsi so ga radovedno obstopili in pričela so deževati vprašanja. “Pozneje, pozneje! Najprej se moram preobleči. Gospod oskrbnik, prosim, pripravite zame in za one tri čaja. Pa močnega!” Odhitel je gori v sobo, kjer je odložil mokre cunje, poiskal nekaj kosov suhe obleke, obul plezavnike ter se zavil v odejo. Prepasal si jo je, da je bil kakor v krilu, in tak se je vrnil v jedilnico. Mokro obleko pa je odnesel v kuhinjo in jo razobesil, da se posuši. Zdaj je pripovedoval in pil čaj. Poslušali in vpraševali so ga vsi hkrati, lačni čudnih novic z gora. Tedaj so zunaj zaropotali koraki, prišli so Dana, Lipovec in Janez. Sprejeli so jih z glasnimi CHICAGO, ILL. MALE OR FEMALE HELP NURSE — REGISTERED For blood bank. Full or part time. Experience preferred. Regular hours, no nights or weekends. MEDIX, INC. 1706 W. Van Buren St. Please call 666-6355 (169) BEAUTY OPERATOR Experienced or will train good beginner. Good Salary, plus commission. Tele. 588-7907 (168) FEMALE HELP CURRENCY EXCHANGE OPERATOR 5 days, no Saturdays. Near. Loop. HA 1-6296 / ' ‘ ' (167) ASSISTANT LOCKER ROOM LADY Fine North Shore Country Club. Excellent Salary. Room & Board. Year round position. Ph: ID 2-3600 (168) GENERAL OFFICE Girl for typing, filing, answering phone. 5 day week. CA 6-0244 I (169) FOR RENT GAS STATION FOR RENT Auto repairs. 40 years of good business. Good location. Low Rent. Call GU 4-7224 F -b (171) pozdravi in Mandičeva je planila Dani okoli vratu. Janez se je postavil ob vratih in gledal to veselo razburjenje. Široko se je smejal in odzdravljal. Kaj za vraga toliko prahu radi te uboge nevihtice! Neumno se mu je zdelo. Zahvalil se je Lipovcu za skrb. Prav tako se mu je zahvalila Mandičeva, Janeza je pa samo gledala: “Ali vam ni kaj prav?” jo je dražil Janez. “Če hočete, jo pa odvedem nazaj.” CHICAGO, ILL. MALE HELP DUST CONTROL ENGINEER Excellent opportunity with large national manufacturer. Survey and analyze existing dust conditions. Layout, design and make computation. Test work and measurements in the field. Familiar with precipi tators, cloth collectors. Some college desired, preferably in mechanical engineering. Experience necessary. Salary open. Please send resume to Personnel Manager NATIONAL GYPSUM COMPANY 325 Delaware Ave. Buffalo, New York 14202 An Equal Opportunity Employer (167) GRILL AND COUNTER MAN EXPERIENCED. TOP PAY. 366-0210 (168) BAKER Cakes. Experienced. Steady work. SH 3-9154 (167) CLEANERS — PRESSERS to start new 1 hr. Martinizing. Will pay good salary depending on exp. Call 966-9550, Sunday 437-2283 till 7:30 (167) MACHINERY MAINTENANCE MAN OR STATIONARY ENGINEER Wanted for Union plant. Call Paul Ponzetti. DAVIES LAUNDRY CA 5-4204 (167) SHIPPING CLERK Prefer one who has worked in printing plant & can assume responsibility. Gd. Salary w-wonderful op-pty. for advancement. J. Miller, 610 W. Van Buren, 8th fl. RA 6-7428. HELP WANTED i, TEACHERS NEW HIGH SCHOOL OPENINGS SR. HIGH — Science-Physics, General Science, English, Business Education, Shorthand, Typing. JR. HIGH -— General Science, Math, 6th grade teachers — semi self-contained. Salary — $6,300 - $13,500. Prior experience granted for salary purposes. Write to Assistant Superintendent of Schools 2650 Great Neck Road COPIAGUE PUBLIC SCHOOLS Copiague, Long Island, New York “Saj ni Janez kriv,” je rekla Dana. “Ne, ni kriv. Ampak smeji se, kot da jo je pripeljal s plesa.” “Saj pa je tudi bil ples. Pa še kakšen. Lepšega ni nikjer.” Obrnil se je k Dani: “Pojdi vendar in se preobleci! V kuhinji te čaka čaj.” Prijel jo je za roko in jo odvedel. Mandičeva je z odprtimi usti gledala za njima: “Od kdaj se pa ta dva tičeta? Pa tako domače se vedeta!” Stresla je z glavo in stopila za njima, da bi pomagala Dani pri preoblačenju. X. Že proti večeru se je zjasnilo in za drugi dan se je napovedovalo najkrasnejše vreme. V koči je gorela luč in od peči se je širila prijetna toplota. Vsem je bilo ugodno, pozabljene so bile popoldanske skrbi in med navzočnimi se je razvila živahna zabava. Bila je tu Janezova družba, ki je sedela za oglom velike mize pri vratih in kvartala; potem ona družba, s katero je hodil Lipovec in ki je zdaj ob nasprotnem oglu igrala zabavno igro, pridružil se jim je tudi Hanza; pri sosedni mizi sta se pa po svoje zabavala fant in dekle. Vsi drugi so odšli v Kranjsko goro, nekaj se jih je odpravilo v Erjavčevo kočo, da bi bili bliže Mojstrovki in Slemenu, čez katerega so jutri nameravali. Mandičeva, ki je igrala z Janezom, je vrgla svojo poslednjo karto. Igra je bila zapletena, da niso niti slutili zadnjih kart, zato je Mandičeva samozavestno pogledala, češ, kdo mi prevzame. Dana se je pa nasmehnila in zaklicala: “Igra je moja, srčna dama in srce je adut.” “Bog ve,” je odkimal Janez ter je pogledal: “Moj srčni kralj je močnejši!” “In na srčnega asa ste pozabili?” je zmagoslavno vzkliknil Pavle in končal igro v svoj prid. Mandičevo je jezilo, da je izgubila igro, pa se je namrdnila: “Seveda, če skrivate srca do zadnjega in šele na koncu pridete z njimi na dan.” “Meni se ne ljubi več,” je rekla Dana in odrinila karte po mizi. “Janez, kako bo jutri? Ali bomo počivali, ali pojdemo dalje?” ‘.‘Ne vem. Kaj mislite drugi?” je odvrnil. • “Hm!” je dejala Mandičeva, ki je že pozabila na popoldanski strah. “Menim, da bi jutri lahko nadaljevali. Seveda, če ni morda Dana utrujena.” “-Prav nič.” “Potem bi torej jutri odšli čez Križko steno v Aljažev dom.” “Tam bo pa pač treba en dan počivati,” je rekel Pavle. “Prav. Medtem ko boste počivali, se bom pa jaz spravil nad severno triglavsko steno. Moram poskusiti, če se je roka že popolnoma pozdravila.” “Ali ne moreš vsaj en dan mirovati?” ga je vprašala Dana. Nasmehnil se je, a ni odgovoril. Je bil pač tak. Če je bil v planinah, se mu je zdelo greh lenariti. Tedaj so obrnili pozornost na Hanzo, ki je pravkar razkazoval neko čarovništvo. Vsi so tiščali I | okoli njega in tudi ti štirje so se 1 pridružili. Njegovo šegavo pri- ^ povedovanje je vzbudilo obilo j smeha. Končno se je pokazal ves uspeh čarovanja: eno izmed gospodičen so speljali na led, kar je rodilo precej prisrčnega smeha. Seveda ni nihče zameril nedolžni šali. To je bilo še celo povod, da se je vsakdo česa spomnil. Dvigovali so stole na vse načine, igrali z žlico in počenjali pač to, kar delajo turisti takole zvečer v toplih, domačih kočah, da si preženejo dolg čas in ustvarijo prijeten večer. Zdrav humor, ki zbliža ljudi in jih veže, to je značaj takih večerov v planinskih kočah. Preprosti otroci hočejo prirodne zabave, ne izmaličenih plesov, opolzkih opazk in prisiljenega vedenja. Tako se je razvilo prijetno veselje med temi ljudmi, ki so se otresli nenaravnih spon, s katerimi veže družba, in so se zabavali kot stari znanci. Nihče ni pomislil, da se bodo jutri ločili in se ne bodo morda nikdar več videli. Vsi so nosili v srcu ljubezen do čistega gorskega sveta, ki tako zbližuje in druži. Tako nihče ni opazil, da je Dana odšla in kmalu za njo tudi Janez. Naslonila se je zunaj na pre-drju ob ograjo in strmela v zvezdnato nebo. Zjasnilo se je popolnoma in ni bilo videti oblačka. Dolina je bila v temi, le vrhove je oblival mesec. Prisoj-mikove stene so bile v senci, edino krona na najvišjem stolpu se je bleščala v nadzemski luči. Danina duša je hitela tja gor, pod tisto veliko previsno steno, ki je ne pozabi nikdar več. Vzr budil se je v njej podoben vihar, kakor je besnel popoldne okoli nje. Janezova sila, ki jo je omar mljala, je vzvalovala vso njeno dušo. Hotela se je spomniti podrobnosti, a se ni mogla. Saj je bila kot opojena, čutila je, da gori v njej mogočen plamen, ki se je strnil z žarečim kresom Janezove duše. Preko nje je vrelo nekaj strašnega, groznega in ji je trgalo notranjost z rezko, a omamno, sladko bolečino. Ni vedela, ali je bilo neurje v njej ali zunaj nje. Jasno ji je bilo samo eno: poleg nje je bila priroda, vse tiste temne razpoke, blazno vrtoglave višine, sila viharja, strele in plazovi — vse to je bilo poleg nje kakor poosebljeno, utelesilo se je bilo v človeka, vstopilo je vanj, ki jo je vzel vso in ji dal vse. Ob spominu nanj se je zgrozila, opo- V MINT TAVERN 397 E. 156 St. severno od Waterloo bodo igrali sledeči orkestri: ta četrtek JOHNNY, MIKE in TERRY ta petek JOE LUZAR to soboto HOYER& ŽAGAR to nedeljo JOHN DEBEVEC ponedeljek JOHN DEBEVEC Vsi glasbeniki dobrodošli! Pridite, poveselite se ob domači glasbi! ! f n M L ? J (167) TEACHERS Industrial Arts-General Shop. Could use driver education combination. Business Education (2), Physics-General Science or Chemistry. Instrumental Music. (3) Geography-Social Science-economics. Base salary $5,800—$6,300. Short drive from Milwaukee, could commute. A fine system in a pleasant community. APPLY J. B. KNOBLAUCH, Supt. of Schools Random Lake, Wis. Call Collect: 414-994-2441 " (167) Ik* V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI IN PRASTARI OČE JOHN FERTfiK Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 31. avgusta 1966 V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam; v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Mi v srcih nosimo ljubeče spomin na čase skupne sreče in vneto Boga prosimo, da kdaj pri Njem se snidemo. Žalujoči: soproga ANA in sin JOHN hči ANN in zet FRANK SKOLAR vnukinji JACKIE, Cleveland, Ohio, 31. avg. 1967. por. ROŽANC in JERRY, pravnuk FRANKY in pravnukinja KRISTINA jilo jo je, da se je morala našlo-J vžgal vanje, da jo je zapeklo in niti na podboj in zapreti oči. Te- ji je zatrepetalo telo. še v te: daj je začutila, da so se ovile/ Ali je to sen ali resnica? Po-(njegovo okoli nje roke, njenih usten se j časi je odprla oči, da se ne bi | je nekdo rahlo doteknil in se j izgubil privid. Nad njo se je | sklanjal Janez, njegove oči so še v temi žarele. Čutila je biti srce. (Dalje prihodnjič) The Stroh Brewery Company, Detroit, Michigan 48226 ie bilo ::; dodcinegci Sfroh’s predstavlja novi karton z i kanglisami s pdegijivlm odpiraš« posebej za Cleveland, V novem Stroh’s kartonu je osem kanglic okusnega, z ognjem varjenega Stroh’s ^ piva,... torej dve več kot doslej. Saj že veste, da je Stroh’s pivo varjeno nad direktnim ognjem in da mu plamen daje tisti pristni okus. Zato prihodnjič kupite Stroh’s v novem osmernem kartonu. To je najprikladnejši način uživanja edinega ameriškega z ognjem varjenega piva. OKUS NAROČITE SI AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI