Priloga „ Jutru" St. 201 dn* 29. avgusta 1023. Naši kraji in ljudje Kakor smo te poročali, je umrla včeraj zjutraj n* Bledu ga. Danica Hrističeva, prva dvorna dama Nj. Vel. krajjloe. Največja, najiskrenejSa prijateljica nas Slovenk, ga. Danica Hrističeva je za vedno zatisnlla oči na rajsko lepem Bledu. Srčno rada je prihajala v Slo- venijo in rada bivala med našim naro- dom, kl ga jo silno vzljubila. Tudi nam Slovenkam je bila nad vse pri- ljubljena s svojim živim temperamen- tom, odkritosrčnostjo ln ljubeznivost- jo. Lepa, rnteresaotna, distingvirana ilama je bila na vseh »ostankih, shodih in kongresih ženskih društev središče, okoli katerega se jo vse sukalo. Njena jasna, čista govorica je segala v žen- ska srca z neodoljivo močjo, njena ml- loba, popustljivost in njen optimizem so bili pravi solnfnl žarki za omahlji- ve ali maloduine zborovalke. Ker je bila Slovencem srčno vdana, Je bila za nas tudi velika dobrotnica. le prej kot načelnica ženskega Save- za, prav posebno pa še sedaj, odkar je hila imenovana za prvo dvorno damo naše mlade kraljice. »Bodite majka raojoj kraljici,* je rekel naš kralj, ko jo je poklical k sebi. In rea je bila pra- va majka, nenadometfna desna roka ia svetovalka na dvoru. Znano je, kako se je zavzela za »Dečji dom» pod pokroviteljstvom kraljice Marije v Ljubljani, ko je letos komaj prišla z dvorom na Bled. Kak- šen uspeh je imela prireditev v ta na- men na Bledul In kakšne načrte je imela za prihodnost Vso njene načrte je prekrižala kruta smrt, ki jo je ugra- hila naglo. Se pred dobrim tednom čvrsta ln močna, spi sedaj večni sen. Pred ted- nom, ko jc čutila, da ji srce ni zdravo, je pravila Slovenki, ki jo je obiskala na Bledu, kako misli prositi za dopust, se zdraviti in odpočiti doma v Beogra- du. Kakor da bi bila vedela, da govori zadnjič sestri Slovenki na srce, jo je prosila, naj bi delovale vse Slovenke brez razlike strank v dobrobit člove- štvu, državi in narodni Draga, plemenita duša Danice Hrl- stičeve! V žalosti plakamo za Teboj, a v svoji žalosti ti obečamo, da hoče- mo delati vselej po Tvoji želji, po Tvoji volji ln iti po Tvoji srečno ubra- ni poti. M—a. • Gospo Hristlčevo. Jd je bolehala že 3alj časa na Brcu, je zadel v pondeljek večer mrtvoud na njenem stanovanju v hotelu «Jekler». Poklicani zdravnik ni mogel več pomagati. Blaga gospa je par minut po polnoči izdihnila. Včeraj popoldne so jo odpeljali v dvornem avtu v Lesce na kolodvor. V Ljublja- ni so priklopili vagon z njeno krsto beograjskemu brzovlaku, s katerim prispe danes zjutraj v Beograd, kjer se bo vršil svečan pogreb. Razstava narodnih starin v Kamniku . T dobi razstav tudi Kamnik ni smel ftostati. Naša čitalnica je od IS. do 19. avgusta 1923. priredila, izredno lepo in rariimivo razstavo narodnih starin, ki so v posesti njeni in mnogih probivaleov mesta. Neutrudni narodni delaveo g. Jo- Skoi Stelft, občinski tajnik, je imel obilo težkega dela, predno je zbral in zares vzorno porazvrstil vse te predmete iz oretsklih dni. Precej velika čitalnična dvorana je hila skoraj premala za toliko množino predmetov. Po stenah so bile razobešene starinske podobe v lepo voz&nih okvir- jih. Nad žonskiml krili narodnih noš, ka- terih je bilo okrog 12, so visele (like narodnih noš, da »i mogel takoj spoz- nati raz njih pristnost razstavljenih oblek. Zonska krila to bila raznih barv ln lz raznega blaga. Največ Je bilo svi- lenih. Posebno poiornost sta vzbujali 8 krili: prvo iz višnjevega blaga tkano lz enega šiva, staro nad 90 let, in drugo iz mezlana, katorega žo Vodnik omenja v svojem »Zadovoljnom Kranjcu«. Poleg teh pa so bila Se krila lz domačega platna In kamrika. Pri nekatorih krilih si lahko opazil tkzv. tofant, to je naiiv na spodnjem robu. Na odru so bile raz- stavljene razne t zlatom pretkane In vezane avbe tn par starinskih damskih klobukov. Videti je bilo tudi 19 s zla- tom tkanih avb s Črno podlogo, katere so nosile ženske ob časih žalovanja. Po- log avb je bilo r&zobešenih lepo Število enako tkanih moderčkov. Nato so slodllo razne ienske jopice, en »interfat« iz domačoga platna, razni svileni trakovi, moške narodne noše ln klobuki. Med klobuki je vzbujal zanima- nje obsežno Slrokokrajon klobuk iz dobe rokovnjačov ln oni mestnega sodnika It leta 18-12. Tudi dva rdeča doinika in par ženskih škornjev lz dobrih tedanjih časov si mogel opaziti. Nadalje si bi lah- ko ogledal več tkzv. oSpeteljev z lepi- mi čipkami in umetno nabranih, vse do- mače ročno delo. Da nI manjkalo tudi par starinskih kožuhov, mod tema celo on belokranjski, je umljivo. Razstavlje- no so bile tudi bohinjske čepice, ki so bile baje razširjene daleč naokrog. Isto- tako sta bila zanimiva dva bela pred- pasnika, eden is leta 1846., In poleg teh dveh Se višnjev predpasnik lz leta 1826.; vsi lepo domače vezeno delo. Po stenah okroginokrog dvorane pa so vi- sele mnogobrojne svilene rute, med te- mi tudi par volnenih ter vzbujalo tvojo pozornost s pestrobarvnlml velikimi ln malimi rožami. Pred gledališkim podi- jem so bila razgrnjena ženska ogrinjala, kl s svojimi vtakintmi ornamenti daleč prekašajo sedanja. Na dveh dolgih mizah vzdolž dvorane jo bilo razvrščeno razno dragoceno pe- rilo. Največ je bilo peč s krasnimi ln dragocenimi čipkami ln dragimi okraski ročnega dela. Poleg teh so bili razloženi takratni mrtvaSki prti in prtlči, namiz- ni prti In pa rjuhe; vse to lz domačega platna ter z vezenimi in tkanimi narod- nimi okraski. Tudi oerkvoni prti so bili • vmei ln ostanka dveh mašnik plaščev iz let 1400 in 1600. Omenitt nam je šo ta- ko zvano »žlahtno jopo« (»Joppe aus edlem Tuch«) lz lota 1700. Mnogo Je bilo razstavljenih pasov, sre- brnih ln pozlačenih, raznih velikosti In oblik. Zanimiv je bil zlasti neki usnjat pas za žonske z vdelanim Imenom »Je- ra». Se par drugih starinskih zlatih pred- metov je bilo v razstavi. Tako n. pr. pistan opatlnje iz nekdanjega mekinj- skega samostana z velikim kamnom in vdelanim »Ecce homo«; o vratna verižica dolga in težka, Iz čistega zlata; broša; par ženskih nhanov in jegliča. Ob neki podobi na steni pa je visel deviški ša- pe! j, o katerem Je zapel Vodniki »Nje Sapelj, jeglice, •nje moderc je zlat«. Izmed starinskih podob, ki so bile raz- stavljene, naj bo omenjena iz svilo tka- na, Samaritanka pri vodnjaku; slika z žensko v avbi iz leta 1788.; trodelna po- doba (rusko delo), prej last pesnika A. Aškerca, zdaj g. Ant. Slatnarja. Lep in zanimiv Je spominek, tiskan v bohoriči- ci, za umrlo 20-Ictno Marijo Karolnik, čigar okvir je vozen iz samih malih cve- tio. Na mizi pri vhodu jo bilo razstavlje- nih precej železnih spomenikov starega Kamnika: ključ od mestnih vrat in smodnišnice; čuvajske sulice in meči; /rasne itare Ključavnice; verige u json-' ke s močnimi zapestnicamL Priložen je bil tudi vezan kodeks: Constltutlo eri- minalls Thereaiana (Gorlchteordnung eto.) Is leta 1769. Precej pozornosti je vzbujal mal koei- trast VTČ ls leta 1701. v obliki kamni- ške Veronike, ki je rabil tvojčas za umi- vanje rok. Na njem so vdelana Imena prvih šestih kamniških županov od Mih- ca Plbernlka (leta 1720.) do Andreja Ko- sa (1781.). Vrč Je kasneje izginil lz Kam- nika ter so ga zopet našli prt neki draž- bi • KelmoraJnn ln je tdaj Ust g. Sad- nikarja. Najbrž ga je vzel kak tedanji kamniški romar v Kelmorajn t seboj, s ga je tamkaj pozabil... Kakor le omenjeno, so vse razstavlje- ne starine last raznih kamniških družin, natjveč pa »Čitalnice«, g. J. N. Sadnikar- ja in g. JoS. Steleta. Hvaležni moramo biti naši »Čitalnici« za to razstavo, marljivemu cenitelju sta- rin g. Stelotn za njegov trud ?n vsem, kl so pripomogli do lepega uspeha raz- stav«. Ker se v raznih drugih krajih na- hajajo oHonkl ln spomini narodne pie- toklosil, bi bilo žoletl, da se po vzg.edu kamniško »Čitalnice« tudi drngod pi;ro- j&jo enako ratstave. A. K B. Mariborska nedelja 26. avgusta. Maribor zopet živi. V soboto je lilo cel dan do večera. Po blatu in mlaku- žah pred cirkusom pa so ae prerivali in suvali, policija je odrivala naval s komolci. 7.o davno pred začetkom so zazvonili: konec in tritisočglava mno- žica je s pritajenim dihom vzklikala drznim jahačem, »prelostni« krotllki levov, ogenj bruhajočemu Indijancu, plešočemu slonu, prsati akrobatki. Zu- naj kolib pa posejano zastonjkarjov, ki eo hlastali skozi re občinstvo se ju držalo daleč od Talijlnega hrama. Stati- stika predstav dokazuje, da je le pri eni petini predstav bil obisk tak, da te mora govoriti o ravnotežju med dohodki In Iz- datki. V gmotnem oziru je bilo stanje In- tendanta g. dr. Brenčiča naravnost obup- no. Naj bi vsi merodajnl člnltelji upošte- vali dejstvo, da na naši severni meji piv trebujemo tudi nočno kulturno mejo. Voditelj drame g. Brnttna Je za bodoJn sezono že objavil svoj načrt. Repertoar je zgradil arhltektontino. Njegova zgradba sloni kakor antičen hram na mogočnih stebrih. Streha nI visoka, lods skozi ste- bre se odpira razgled v neskončnost Ste- brov Je ledem: Sofokles ; Shakespeare «Hnmlet», MollAre ; Maeterlinek cAglavalne ln Selyaette>; Hasenclever . Stre- ho tvorijo: Cankar , Ste rlja Popovlč , GogolJ <2enl- tev>, Surgučev cJesenske gosli«, Andre- jev . Operni ravnatelj Mltrovlč Je tudi te Iz- delal svoj načrt. Sezonn se otvori s ča. Gledališče nastopi ittoi prvič v polni tročl In z gotoTii'j» poil- jctla ki m. čuva ozadje krtpka ita/.«v- sk.» ln uu turna organizacija T.družerjs. Osobje, režijo ln repertoar bo upravljal ljubljanski krajevni odbor UdrtUeni«. Seveda ostanejo Imena dam In KOs;>" dov Kalanove, Vorbachove, Pfelfoija fn Perca, kt ;o tesno zverana z obuojem In porastom celjskega gledališča. Se n? dalje na vled-.ll'kem programu. I)o f"'1 no veljave jim bodo še pomagali odli? ni člani Udruženja, kt so volja! pripo moči, da se v letošnji sezoni Izvede pr vovrsten program. V režij! gg.: Lipah.i Skrbinška, Šesta, Danila in Žnleznika f uprizore drame: »Za pravdo 'n «rce>. •Školjka«, »Lepa Vida« (Ivan Cankar »Noč na Hmeljniku«, »Marija Stuart«. »Kar hočete«, »Pelikan«, »Marija Mag dalena«, »2X2 = 6« ter poleg drugih noviteta češkega pisatelja Svobode »Po- slednji mož«. Izven drame se uprizori vsak mosec operni večer s sodelovanjem članov ljubljanske opere. Tudi opereta bo prispevala svoj obtilus. Abonmaja bosta dva, A in B, vsak po 25 predstav. Coljsko občinstvo upa, da mu bo leto! nja gledališka sezona prinesla mnogo resničnega kulturnega užitka. Mohorjeva družba v Prevaljah jo pravkar Izdala četvero knjig: Aljaževe Slovensko pesmarico I. in U. del v tret- j ji izdaji. Iz to Izdaje eo izločene pesmi, j kl jih je povojna doba sama črtala a!' Fr. t, Mt O jugoslovanski duši MoJ prijatelj Pepe Je bil čisto dober (fečko, imel le trdna načela ln vse, pa )e zašel v lahkomiselne 'kroge s frizuro ln modernimi' vidiki, izpodledli so mu nače- la iti je potem postal novinar — zdaj ga 'koro več s zavzamemo za stvar In z združenim! močmi skušamo ustreči dam! ln njenim željam? Ali sta pa datna in nlena mle- karna le goljufiv! videz brez mesa in kr- vi In zgolj limantca za lahkoverne brav- ce? Cisto sem Izgubljen In včasl že dvo- mim, ali so novlne še novlne — ali le to kar notri berem, res notri, In se ml vča- sl že zdi, da ne vem več, ali sem sanico ali samica. In sploh predlagam, da se ml postavi kurator -- naj on bere novlne namesto mene. Jaz Jim nisem kos!