^/AND
*-Ju&CQ..
Doma in po svetu
Iz Clevelanda in okolice
Na obisku iz domovine—
Na tritedenskem obisku v našem mestu se mudi g. Jože Novak, splošno znani brivsko-frizerski mojster iz Novega mesta. Stanuje pri ge. Lojzki Feguš. Kdor želi, ga lahko pokliče na tel. št. 361-3674. G. Jožetu želimo, da bi se dobro počutil med slovenskimi rojaki v našem mestu!
Lepa podpora—
Slovensko-ameriški Primorski klub je daroval $100 v tiskovni sklad našega lista. Za lepo podporo naša iskrena hvala!
Novi grobovi
Anna Kuhar
V	nedeljo, 3. junija, je v Euclid General bolnišnici nenadno umrla 89 let stara Anna Kuhar s 19400 Arrowhead Ave., kjer je živela 53 let, rojena v Kamniku, Slovenija, odkoder je prišla v Cleveland 1. 1928, vdova po 1.1954 umrlem možu Florianu, mati Petra Cooka, Franka, Anne Sraj (Mich.), Freda, Mary (pok.), Flelen Morel in Alice, 8-krat stara mati, 3-krat prastara mati, članica SŽZ št. 14 in KSKJ št. 191. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v četrtek, 7. junija, zjutraj ob 8.15, v cerkev sv. Kristine ob 9.15, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
Angie Ilovar
V	soboto, 2. junija, je v Euclid General bolnišnici po dolgi bolezni umrla Angie Ilovar s 375 E. 152. ceste, rojena v Clevelandu, žena Johna, mati Ronalda (Louisville, Ky.), 2-krat stara mati, sestra Mary Obat, zaposlena kot kuharica pri Garden Grili 25 let. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152. cesti v četrtek, 7. junija, zjutraj ob 8.30, v cerkev sv. Jeroma ob 9.15, od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9.
Anna Krašovec
V	Scripps Memorial bolnišnici v La Jolla, Kalif, je po dolgi bolezni umrla 89 let stara Anna Krašovec, zadnja leta živeča v San Diegu, prej pa na 14118 Sylvia Ave. v Clevelandu, rojena Sutej na Hrvaškem, vdova po 1. 1977 umrlem možu Antonu, mati Martina Kressa (San Diego, Kalif.) in Helen Puro (pok.), 3-krat stara mati, 2-krat prastara mati, 1-krat praprastara mati, članica SNPJ št. 142 in ABZ št. 71. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152. cesti jutri, v sredo, dopoldne ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na po-
Krofi—
To soboto bodo članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu prodajale krofe v društveni sobi ob običajnem času. Pridite!
Pozdrav iz Saskatchewana—
Iz kanadske province Saskatchewana pošilja pozdrav vsem našim bralcem g. Joe Ferra, ki je v mestu Humboldt udeležil slovesnega praznovanja 65-letnice življenja v tamkajšnjem samostanu sestričine prijateljice, katera ima 92 let, a je še vedno zelo čvrsta.
V tiskovni sklad—
Društvo Kras št. 8 ADZ je darovalo $20 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Iskrena hvala!
Koncert—
V petek, 22. junija, ob 7.30 zvečer bo v šolski dvorani pri Sv. Vidu nastopil oktet »Ajdovski fantje« iz Ajdovščine. Oktet je povabil v naše mesto Primorski klub, nastopil bo tudi pri rojakih v Kanadi. Po koncertu bo igral Tony Klepec ansambel iz Girarda. Vstopnice so po $5 na osebo in jih lahko rezervirate pri članih Primorskega kluba, na voljo bodo tudi pri vhodu na večer koncerta.
Spominski dar—
Steve Mohorko, Fontana, Kalif., je daroval $25 v naš tiskovni sklad v spomin na pok. ženo Betty. Iskrena hvala!
kopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Darovi Slovenskemu domu za ostarele v pokojničin spomin bodo s hvaležnostjo sprejeti.
LaVerne Jeric
V Holy Family Home je po dolgi bolezni umrla 61 let stara LaVerne Jeric s 666 Sycamore Dr. v Euclidu, rojena Erickson v Clevelandu, vdova po 1.1979 umrlem možu Ernestu, mati Patricie Maloney, Judith Childers, Franka in Richarda, 12-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Henryja, Velme Vales, Raymonda ter že pok. Harryja, Williama in Florence Glaska. Pogreb bo iz Želetove-
(dalje na str. 4)
VREME
Pretežno sončno in toplo danes z možnostjo krajevne nevhite v popoldanskem in večernem času. Najvišja temperatura okoli 85° F. Isto vreme tudi jutri, z najvišjo temperaturo okoli 87° F. V četrtek sončno z najvišjo temperaturo okoli 88° F. Za petek napovedujejo sončno vreme z najvišjo temperaturo okoli 83° F. Prvi pravi poletni teden letos!

AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103
--------------------S3--------------------------
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $1 5.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 15.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 45	Tuesday, June 5, 1984
Vprašanja slovenske kulture
Iz literarne priloge Zeichen der Zeit dunajskega časopisa Wien, z dne 17-18. decembra, pod naslovom »Vexier-bilder aus schlechteren Zeiten« in podnaslovom »Fur die slowenische Kulturszene ist das Tauwetter zu Ende gegan-gen« (»Prepleti iz slabih časov« in »Končala se je odjuga za slovensko kulturno delovanje) povzemamo glavna vprašanja, ki jih zastavlja na Dunaju živeči slovenski pisatelj. Lev Detela, ko analizira kulturna vprašanja in probleme Slovencev v domovini, zamejstvu in zdomstvu.
Ali so res najboljša leta za slovensko kulturo že prešla?, se vprašuje v članku, kjer razpravlja o gospodarskih težavah, ki so se izrodile v političen problem sistema, kjer je polog za prehod meje iz administrativne mere postal pravno in ustavno vprašanje, ki zadeva predvsem in kot narod Slovence. Čeprav Slovenci številčno predstavljajo manj kot *10% celotnega prebivalstva, so izvozili 25% celotnega izvoza in od tega 35% v države s trdno valuto in se zato čutijo oropane za svojo delavnost in prispevanje za skupnost. Prvič po letu 1945 čutijo svojo kulturo ogroženo radi »Programskih jeder«, ki naj bi se uveljavila v šolah in katera radi srbohrvaške tendence odklanjajo.
Slovenci v primeri z Albanci na Kosovu niso šovinisti, vendar čutijo, da so prikrajšani v filmski industriji, televiziji, časopisih, založbah in celo v upravi. Slovenci so spoznali, da jih je Beograd zadel na najbolj občutljivo mesto kulture in znanosti, ko so jim začeli pritrgovati prav pri teh, kar se jim ni zgodilo niti v Avstroogrski, zato lahko govorimo že o duhovni krizi slovenstva, ki je pomedla z vsemi upi in načrti.
Ena izmed najbolj opazljivih bolezni v slovenski literaturi je depresija, ki je že odigrala veliko vlogo pred leti in ki prepleta tudi nrvejšo prozo in liriko (švabič, Jančar, Dolenc), ki perečo aktualnost sedanjosti oblačijo v imaginarnost in fantastičnost, pri tem pa dodajo še brezčasnost, da skrijejo konkretno vsebino dogajanja.
Posebno opazno je pomanjkanje sodobne in samostojne slovenske literature, če jo primerjamo z istojezično in iz istega kulturnega območja v Italiji in Avstriji, ki se je literarno ojačila (Rebula, Lipuš, Messner, ki so se uveljavili tudi v drugih jezikih).
Tudi emigrantska literatura, ki se že tri desetletja drži v tujini in je v Jugoslaviji uradno pozabljena in zamolčevana, je zadobila z obiskom sedanjega nadškofa dr. Šuštarja nov pomen in poudarek na svoji drugačnosti. Za katoliško Cerkev ta literatura, čeprav ni registrirana v Jugoslaviji, ni vzeta kot zmotna ali sovražna, ampak samo posebni, drugost-ni izraz umetniškega ustvarjanja v tujini.
Finančna kriza v Sloveniji, ki je prizadela slovenske založbe v Jugoslaviji, terja večjo kulturno zavzetost in poživljenost v Italiji in Avstriji, kjer so založbe slovenske manjšine zadnje čase, deloma s koprodukcijo, sodelovanjem založb v Jugoslaviji, izdale več del, ki so na ta način imela dostop tudi v Jugoslavijo, kjer je prepovedan uvoz knjig, tiskanih v jezikih Jugoslavije, s čimer je oškodovan tudi razvoj slovenske literature.
Isto stališče je zavzelo tudi Društvo pisateljev Slovenije, ki je protestiralo proti uradnim ukrepom napram pisateljema Igorju Torkarju in Juretu Deteli in se odločilo za demokratizacijo v literaturi.
SPOMINI OB VETRINJU
PITTSBURGH, Pa. - Vsako leto junija se nam spomini vračajo na vetrinjsko polje. Tisoči in tisoči smo v soncu in dežju gledali proti Karavankam v upanju, da se kmalu vrnemo. Namesto nazaj na domače kraje smo se raztepli po vsem svetu.
Spomini pa bodo ostali v nas do smrti. Mislim na bratranca Jožeta, ki mi je pred odhodom iz Vetrinja v Italijo - kot so lagali pod častno besedo angleški oficirji - prinesel odejo z veselo besedo: odhajamo v Italijo, jaz odeje ne bom rabil, Tebi pa bo prav prišla. Odšel je v smrt, verjetno v Kočevski Rog.
Mislim na ribniško mater, ki mi je na vetrinjskem polju s solzami v očeh rekla: Sin je odšel; pred odhodom je rekel: Kamor gredo drugi, grem še jaz. Mislim na mladega duhovnika Borisa Kerča, ki ni bil duhovnik niti eno leto. Zaprt je bil v Teharjih in verjetno tam umorjen.
Spomin se znajde v zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu, kjer smo kot dijaki dobivali pouk in vzgojo. Nemci so zavode spremenili v ječo za tisoče in tisoče; od tam so nas izgnali na Hrvatsko in Srbijo. Pod komunistično »osvoboditev« pa so zavodi postali kraj mučenja in zbirališče tisočev pred odhodom v Kočevski Rog. Pred seboj imam pismo, staro preko 33 let, napisano z roko fanta-domobranca, ki je bil zaradi mladoletnosti izpuščen iz St. Vida. Pisma ni pisal meni; a vem, kdo in komu je pisal.
V pismu med drugini piše: »Nobeden ni rekel, da mu je žal, ker je bil domobranec. Vsak je bil pripravljen na hudo mučenje in nismo se bali smrti... Drug drugemu smo naročali pozdrave za domače, če bo kdo živ prišel domov.
Ponoči so nas zasliševali. Na večer smo dobili jesti in zopet se je začelo zasliševanje... S Tvojim bratom sva bila ločena. Nič več nismo mogli govoriti. Solze so nam tekle. Podili so nas v kapelo. Notri nas je bilo stisnjenih 700. Zeblo nas je. Jesti so nam dajali vsakih 24 ur; pa tudi 40 ur smo morali čakati na hrano - eno šeflo brez kruha. Na stranišče so nas gonili v gručah pod stražo. Hodili smo na vrt v jamo. Včasih je kdo zaradi slabosti padel v jamo.
Zelo srečni smo bili, če je
kdo mogel odtrgati kakšen šop trave, listje z drevesa, da smo vsaj nekaj jedli... Jaz imam težko življenje doma. Zagovarjati sem se moral zaradi postojanke in duhovnika. Hoteli so na vsak način od mene izjavo, da je duhovnik nosil puško. Jaz pa tega nisem mogel potrditi, ker nisem hotel lagati...«
Iz Št. Vida se je malokdo rešil. Med onimi, ki so se rešili, je g. Pavel Žakelj. Trije bratje in sestra in svak so našli smrt, verjetno v Kočevskem Rogu. Pavel se je skrival in šele novembra prišel v taborišče v Italiji.
Ob Pavlu pa spomin takoj najde pot do g. Franca Zorca. Zorec je bil domobranec, četnik, zaprt od Nemcev, pobegnil, spet ujet, obsojen na smrt, pa se spet rešil; s papirji o pogajanjih med Nemci in Partizani v Idriji pobegnil. Filmska zgodba moža, ki ni hotel služiti učencem Stalina - slovenskim komunistom.
Marca 1946 je prišla prošnja iz Gorice do Pavla Žaklja in Zorca: Rešenec iz Kočevskega Roga čaka na korajžnega spremljevalca, da ga reši iz »raja«... Žakelj in Zorec sta uživala svobodo zunaj komunističnega »raja« le nekaj mesecev. Vedela sta, da je smrt gotova, ako gresta na pot in jih komunisti dobe v roke. A ljubezen do trpina, ki se je rešil iz groba, je bila večja kot strah pred smrtjo.
G. Milan Zajec, ki se je po posebni božji dobroti in modrosti rešil iz groba kot živa priča smrti tisočev, ki so bili pometani v skupni grob, je čakal na rešitev. Žakelj in Zorec sta odšla skozi gozdove reševat brata-domobranca. Srečno so se sešli Zajec, Zorec in Žakelj. Utrujeni, zmučeni, tudi živci trpe ob takih okoliščinah, so veselo prestopili mejo, stopili na tla, kjer ni bilo tiranije komunistične »osvoboditve«; v srcu so zapeli pesem zahvale Bogu za varstvo, ko so zadihali - čeprav v tuji deželi -zrak zlate svobode. Zgodba teh junakov še čaka podrobnega opisa.
Te vrstice so tipkane na SPOMINSKI DAN, ko smo gledali na TV slovesen pokop neznanega borca za svobodo - ameriškega vojaka, ki je (dalje na str. 3)
Prav iste cilje imajo Nova revija in nedavno ustanovljeni Celovški Zvon.
Obstoj avtonomije narodne kulture ni več predmet kavarniških razgovorov v Ljubljani; je že več kot vprašanje narodnega ponosa in zavesti, ker so Slovenci odkrili nove možnosti za obstoj svoje drugačnosti in se odločili zanjo. Slovenski intelektualci imajo občutek, ki ga na zahodu tako težko razumemo: vedo, čutijo, da so zmožni, da posredujejo svoje umetnosti drugim, tako stari kot mladi, tako na levici, kot na desnici, toda prej morajo odpasti meje, ki to zavirajo.
Čtenek spremlja slika umetniške skupine »Laibach Kunst«, ki sije ironiCno dala nemško ime, da poudari zamejenost in omejenost slovenskega umetnostnega razvoja, kjer gre vse po traku: zadaj na tekočem traku dršijo oskubeni piščanci, spredaj pa že prav tako obešeni posamezniki.
- Povzelo iz Glasa SKA (marec-junij 1984)
Obisk škofa Smeja v Clevelandu
Cleveland, Ohio — Maribor-i pomožni škof dr. Jože nej seje po obisku v Chicagu Lemontu ustavil pred Ihodom v domovino tudi v levelandu. Prišel je v medeljek, 28. maja, in se j® ijprej ustavi) v župnišč arije Vnebovzete v Colhn-aodu, kjer je ostal dva dneva >t gost župnika Victor Tom-. Ena prvih škofovih poti J« la na grob rajnega župnika i sv. Lovrencu, Fathra ižefa Varga na pokopališč« ;rnih duš. Father Varga j I škofov ožji rojak in P telj še od mladih let.
/torek, 29. maja, je škof dr. nej obiskal slovenske fare levelandu: Sv. Kristino, • svrenc, Sv. Vid. Povabljen bil tudi na škofijo m ško . Smej seje med sv. ma*° P., ariji Vnebovzeti zahvahl evelandskemu škofu ony Pilla, da mu je dovolil egovi škofiji darovati sv.
ašo s pastirsko P3*’?0' ,a,ji Škof dr. Smej se je oglasi
di v uredništvu slovenskega
Ja Glasila K S K J. i" ;karni Ameriške Domovin^ Zvečer ob 7. uri je škof dr. nej daroval sv. mašo vc arije Vnebovzete v Coli" oodu. Somaševah so sko J
i župniki slovenskih tara
levelandu. Kljub temu,
1 delovni dan, je bila cerke oraj do kraja	^
avenskimi verniki. V p škof najbolj navezal svoj isli na češčenje in z3UPanJa [ariji vsega sl°venskegn. troda. Najbolj znana/L v
:a romarska svetlS: oveni ji so posvečena 3
Po mas je bil Sprei™..(
:rkveni dvorani nebovzete s kratkim P .j amom. Program je _ ipnik sv. Vida Father nžnar z res prisrčnim
•avom in dobrodošlico šk
r. Smeju. Nastopil3 J
:upina Mladih harmonikar
v. Slovenska šola in za za ček je mogočno zapel pevs ior Korotan.	a
Škof dr. Smej je v zahvali^
at ko opisal pol po Arn£ _ iko lepo je bil povsod sp viSek pa je bil v Cleveb« i. Izrecno se je zahvahl žup ku VictoruTomcu zag°s ibni sprejem in. ^7" ažetu Božnarju .j ijmlajšemu župniku, iz
misel in pripravljenost,
nekaj mladih stovensK jhovnikov v Sloveniji y a slovenske župnije meriki. Opazneje bilo, ovenski Cleveland napr.
istosti0
MEDDOBJE 1983, štev. 3-4
V svoji v Svobodni Sloveniji izhajajoči rubriki »Med knjigami in revijama« rubriki, poroča prof. dr. Tine Debeljak o najnovejši številki Meddobja. Ker je vsaka številka Meddobja res kulturna dragocenost, posredujemo prof. Debeljakovo oceno tudi našim bralcem. Ur.
Izšla je letošnjega aprila zadnja dvojna številka (3-4) revije Meddobje (str. 141-128) ter s tem sklenila XIX. letnik za 1. 1983. Vsake številke te buenosaireške revije Slov. kulturne akcije smo ve-reli, ker izpričuje dejavnost domskih Slovencev, kultur-nih delavcev, ki vztrajajo kljub gospodarskim krizam in žalega števila sodelavcev v svojem idealističnem zagonu domske književnosti. In to kljub temu, da je ta književnost v domovini ignorirana, •t* ji dovoljen dostop v matico Slovenijo, da so nje ustva-talci dosledno brisani iz vseh slovenskih publikacij in zgodovine, opravlja svoje veliko Poslanstvo v daljni Argentini, kar je gotovo svojevrsten po-iav v naši knjižni zgodovini, ki bo nekoč gotovo še s priznanem in ponosom zabeleženo.
Kakor je Celovški Zvon vedno kulturni izraz »Zamejiva«, to je Koroške in Primorske, je Meddobje še vedno t'ajvišji dokument Zdomske književnosti, nje literarne in ^anstvene prizadevnosti.
Za letošnje leto je SKA po-trdila svojo pomembnost tudi z Izdajo velikega romana ame-ziŠkega pisatelja Franka 1 ptikviča »Vojne in revoluci-le<<. je zdaj z zaključnim zvezkom lanskega Meddobja podala, da bo organizacija kntalu dopolnila svojo časo-'mo zakasnelost ter bo prešla ’m redno izhajanje.
Ta številka se začenja s pribami najnovejših likovnih ?pl kanadskega slikarja Luka Kramolca (osem črnobelih reprodukcij akvarelov) in s štirimi najnovejšimi kipi Franceta Juršeta, bivajočega sedaj na koroškem, dveh močnih oseb-^sti zamejskih upodabljajo-d* umetnikov.
Leposlovje je predstavljeno ^ žnačilno prozo našega tokijskega pesnika Vladimira Kosa, m tokrat nadaljuje svoje pri-P°vedne avanturistično-krimi-d^lhe zgodbe iz slovensko-dmerikanskega sožitja tako v Preteklosti kakor v zvezi z no-'dmi povojnimi izseljenci. Do-je napisal in tiskal v Affrf-06yu zadnjih let že nekaj po-, ^nih zelo uspelih zgodb, ki . °do po snovi in obliki, kadar 'zidejo v zbirki, nekaj posebna in vrednega.
^ tej črtici »Trije ljudje« dveže prepleteno smrt slovenskega izseljenca, ki je bil nočni L*yaj v neki banki, pa ga raz-°ihiki ubijejo pri kraji zakla-p.°v> ki jih utihotapijo v krsti v 'Pgiranem pogrebu na poko-j/liSče. prj tem pogrebnem Ujetju pa služi njegov sin -0yi naseljenec, ki nosi zdaj jUleŠko ime Matte O’Cqrn |frej Okoren), ki v slovenski j*0Utenosti tako tihotapljenje ^ v* Policiji, za kar mora seve-P Pred maščevalnostjo zapu-■ ltl svoj novi kraj in se naseliti
v snežno pokrajino severne Kanade na meji Aljaske, kjer živi kot samotar svojsko življenje.
Nameri pa se, da ga tja pride obiskat oni podjetnik pogrebnega zavoda, da ga z denarjem podkupi, naj molči o kraji, obenem pa tudi zato, da izprosi od O’Corna dovoljenje njegovi materi-vdovi, da se lahko poroči z njim. Sin odbije poizkuse podkupijenja, na kar ga podjetnik ubije in pobegne na pasji vpregi čez zasnežene poljane nazaj v svoj svet. Toda nevede zapodi pse na rahel led jezera, da se utope z zločincem vred.
Moderna kriminalka z močnim realističnim opisom narave dogodkov z naturali-stično-romantično, pa izseljenske književnosti, kot motiv in kot način oblikovanja.
Kot pesnik prispeva iz indijskega okraja p. Cukale »Tri balade«. Sledi nato tržaške pesnikinje Dolores M. Terseglav, ki s temi pesmimi nastopa zdaj prvič v Meddobje iz obmorskega, jadranskega mi-Ijeja. Dobre pesmi, katerih avtorico bo treba imeti v evidenci, kajti prepričani smo, da jo bomo še večkrat srečavali med našimi zamejskimi ustvarjalkami tudi v Meddobju, kjer zdaj nastopa prvič, s pravo liriko.
Leposlovni donesek v Dra-matski obliki je prispeval odlični tržaški pisatelj Alojzij Rebula z radijsko božično igrico »Četrti kralj«. Je to napet pogovor kralja Heroda z njegovim pisarjem Dinarhom o skrivnostnem obisku treh kraljev na poti k rojstvu novega kralja, ki ga naznanja zvezda repatica. Herod vztraja pri svojem, da so ti kralji špijoni kavkaških dežel, ki delajo proti njemu, ter zapove Dinarhu, naj jih spremlja v Betlehem (kakor so ugotovili pisarji, da se bo nekoč v njem rodil nov kralj).
Kot špijon jih Dinarh spremlja, toda videti je, da pa predstavlja četrtega iskalca novega kralja v smislu duhovnega poslanstva treh svetopisemskih kraljev - kot pozdrav novorojenemu kralju božjega kraljestva med ljudmi.
S to spretno duhovno igro je zaključen leposlovni del Meddobja.
Začenja se politični esej, ki ga je napisal Lev Detela v slogu svoje že obljavljene politične meditacije v Glasu SKA (nov. 1979), zdaj naslovljenem: »Traktat o Glavi inlgla-vah«. V njem govori o Glavi - Postavi in glavah - Ljud-stva-Naroda v smislu totalitarističnih diktatur proti demokraciji na splošno v svetu, ponekod tudi še v konkretnejši deželi. Je to vizionarni komentar z ostjo proti diktaturam, proti v današnjem veku z
osnovo človeških nesreč in
najbolj krutih in podlih vojn.«
Sledi znanstveni del, ki daje tej številki pravo vsebino in poudarek. Na prvem mestu je priobčena filozofska razprava prof. dr. Brumna »Od spozna-vnosti do dokazanosti božjega bivanja«. Ob tem sem se spomnil kulturnega večera SKA, kjer je nekoč padla debata o tem, da je teološko izrecno podčrtano, da je bivanje božje dokazljivo in dokazano, in če kdo trdi nasprotno, je to podvrženo celo kazni izobčenja.
Na osnovi te debate je zdaj dr. Brumen kot filozof analiziral podrobno vse razloge, -zakaj filozofija kot eksaktna ve-dna, ne more sprejeti mnenja, da je filozofsko striktno dokazano bivanje božje, ter zato navaja vsa mnenja od sv. Tomaža ter preko Maritaina ter do slovenskih filozofov Uše-ničnika, Vebra in Janžekoviča in svoja.
Filozofsko - po razumski poti ne moremo popolnoma dokazljivo dokazati bivanje božje, pač po drugačni poti, ne-razumski poti, nekako »nagonsko« čutimo, da »Bog je« in to dovolj trdno. Tudi Vati-canum II. ne govori o »dokazih«, temveč o »pokazih«, ki nam kažejo pot do Boga. Brumen navaja odloke o tem, ter poudarja, da to pot določuje vera. Rešitev problema izpada iz področja filozofije na področje teologije, na »vero«. To sta dve avtonomni vedi, in če Filozof spoznava, da ni filozofskih dokazov, lahko ostane trden vernik, samo ločiti mofa »med verovanjem in spoznanjem, kar ni navzkrižno! Le pota k Bogu so različna.« Le oba morata ostati na svojem področju.
Prav tako važna razprava na jezikovnem področju je tudi prof. Rajka Ložarja študija »Jezik in jezikovno-kritič-na klasifikacija koroškega windisch-idioma«.
Pobudo za ta članek mu daje knjiga koroškega Slovenca, pozneje reneganta, jezisko-slovca dr. Lessiaka, ki je pisal razprave o koroški edinosti v »vendskem«, kije kot koroški pogovoren dialekt nasproten slovenskemu. Je še stari vendski predslovenski jezik. Na podlagi tega je npr. Koroška pri statistiki prebivalstva uvrstila »vindišarski« jezik kot pogovorni jezik pri Korošcih, kar je vodilo v vindišerstvo, ki je razdelilo koroške Slovence v dvoje.
Dr. Ložar pa dokazuje na podlagi narodnih pesmi, pa sociolingvistične teorije, kako se je koroška slovenščina razvijala najprej s sprejemom tujih besed, pozneje v jezikovno premešanje slovenskih nemških tekstov, končno tudi v moderno modo literarnih »kollagev« kubistov, ki pre-lepljajo dela s tujimi rečenica-mi iz časopisov v tekstilni {slikarji (francosko »collage«, slov. »nalepek«) in končno v kontaktu z Nemci - po teoriji Dilearda na podlagi izkustev v »mornariški angleščini« - tak kontaktni jezik ni...ga imenovali, ki ni jezik.
SPOMINI OB VETRINJU
(nadaljevanje z 2. str.)
padel v Vietnamu v borbi proti komunizmu. Krsta pokrita s čisto ameriško zastavo. Ob njej predsednik Amerike ginjen poveličuje one, ki so žrtvovali svoje življenje v borbi za svobodo družin in naroda. Ves potek na TV je bil veličasten in slovesen, prepojen ob predsednikovem govoru, molitvah vojaških kaplanov in pesmi vojaškega zbora z vero v Boga in zmago resnice.
Ob pogledu na ta državni slovesni pogreb borca za svobodo ne moreš ostati brez čustev; spomin hiti v Kočevski Rog, Teharje in skrite kraje po slovenskih gozdovih, kjer čakajo obiska od komunistov pomorjeni slovenski borci za svobodo slovenskega naroda.
Misel kljuje: Kdaj bo v Ljubljani na Orlovem vrhu ali Stadionu ob udeležbi svobodno izvoljene slovenske vlade slovesno narodno priznanje vsem onim, ki so se borili in umrli za pravo človečansko svobodo in bili leta in leta zasramovani kot narodni izdajalci - zasramovani od učencev največjega morilca v človeški zgodovini - Stalina?
Kdaj bo prišel čas? Veliki petek ne traja večno. Velikonočna Zmaga nima konca. Nobena diktatura ni večna. Prišel bo čas, ko bodo krste slovenskih junakov za pravo svobodo pokrite s čisto slovensko zastavo brez izdajalskega komunističnega znaka srpa in kladiva. Slovenski junaki bodo dobili priznanje in čast od naroda.
Če bi bili sedanji komunistični oblastniki v Sloveniji boljši, kot so bili morilci s Titom na čelu, bi smeli obiskati
grobove pomorjenih junakov. A komunist bi take obiske ne prenesel. Komunist se boji mrtvih, ki jih je pomoril. Komunist se boji grobov, kjer leže njegove žrtve. Komunist nima srca, kaj šele sočutja do trpečega. Zato nikar ne bo pustil, da bi pomorjene pokopali na pokopališčih. Kje na svetu je taka krutost, tako strupeno početje, ko ne smeš niti na grob svojega očeta, brata, prijatelja?
Slovenskih komunističnih oblastnikov - pa naj se imenuje Ribičič, Dolanc, Popit ali kdor koli - ni prav nič sram, kar delajo, kajti za komunista človek, noben človek, ni vreden sočutja, kaj šele pravice in ljubezni. Prav po načelu, ki ga je izvajal učitelj slovenskih komunistov Stalin; ta pa je sledil navodilom Lenina: »Naša zmaga bo neizprosna in neusmiljena, kakor bo neusmiljeno tudi naše postopanje...tudi s krvjo, zločini, trupli, ranami.« (Glej knjigo Leon Trocki »Lenin«).
Jože Cvelbar
Laik v vodstvu cerkvene organizacije
Washington, D.C. — Prvič, odkar ta organizacija obstoja, je bil laik imenovan za pomožnega generalnega sekretarja “National Conference of Catholic Bishops” in “U.S. Catholic Conference”. Francis X. Doyle, ki j« bil s 1. aprilom imenovan na to mesto, je že 13 let opravljal važne funkcije v administraciji	obeh
organizacij.
Dileard pravi »vsako psiho-logiziranje in sociologiziranje o jezikovnih razlikah v taki mešanici je povsem odveč«. In taka »kontaktna« slovenščina je vindišarski »jezik« v kar se je razvil v kontaktu z nemškim.
Iz narodnih pesmi je dr. Ložar pokazal, kako Korošci spreminjajo izbiro besed in nav čina, če govore z različnimi ljudmi in slojem, na koncu pa izpade na plan spet - pristna Slovenščina, ki ni zatrta. Ko bi slovenski jezikoslovci poznali to teorijo o »mornarski angleščini«, bi lahko pobijali vindi-šerski posebni jezik.
Tako poudarjeni posebni vendski jezik je prinesel največ škode slovenskemu značaju Korošcev. Zato naj koroški Slovenec govori čisto slovenščino, ker je to slovenski jezik in ne vendski, nasproten slovenskemu, kakor je to izhajalo iz jezikovnih razprav renegata dr. Lessiaka. - Važna ugotovitev dr. Ložarja.
Največja razprava v številki pa je p. Mavra Grebenca O. Cist., zgodovinska razprava o »Dokumentarni Stični«. Ta zgodovinska osvetlitev samostanskih stavb letošnjega zla-tomašnika p. Mavra, za katero je nabiral gradivo desetletja že v stiškem samostanju in potem
v arhivih po svetu in tudi doma, je po sebi izredno zanimiva.
Stiška zgradba je bila zidana v 1. 1183 pa je ostala edina od svetovnih cistercijanskih stavb v osnovi nespremenljiva in najlepši primer za cistercijanski stavbni slog. Pater Grebenc spremlja gradnjo stavbe od začetka pa do prav zadnjih stavbnih sprememb ob vseh prezidkih in dozidkih, in tako opiše na 70-tih straneh vso njegovo rast kot slogovnega in zgodovinskega predmeta. Kot tak edinstveni spomenik tega evropskega pomena. Pa je nastala ta edinstvena razprava v zdomstvu na način, kakor je nastala v matični domovini podobna monografija dr. Zadnikarja o kartuzijanskih samostanih pri nas (je gotovo dogodek v zdomski zgodovinski znanosti).
Na zadnjih straneh naj omenjam še Detelovo toplo napisani nekrolog tržaškemu publicistu Francu Jezi; in Bralčeva ocena Bdkvičevega romana Vojna in revolucija.
Gotovo bogata številka Meddobja, ki združuje kulturno delo piscev iz Trsta, Dunaja, Japonske, Indije, obeh Amerik, kakor tudi z motivi iz teh krajev, kar jo dela zanimivo in pomembno.
Stari Slovani in Veneti	J. Š.
Kdo so bili »staroselci«?
VI.
Paflagonski Veneti so v 7. ter v 6. stoletju pr. Kr. že prebivali v današnji Benečiji pa tudi v Alpah oz. Noriku.
Njim je pripadala tudi močna naselbina pri Sv. Luciji (Most na Soči), kjer so med leti 1880 in 1890 ter po drugi svetovni vojni izkopali nad 7.000 predzgodovinskih grobov. V njih so bile žare, prstani, uhani, stekleni biseri, bron jantar, zapestnice, noži, sulice in posebno značilne zapestnice ter prsne igle.
Izkopovanja sta vodila C. Marchesetti ter J. Szombathy, najdbe se nahajajo v muzejih v Trstu in na Dunaju; najdbe po drugi vojni pa v Goriškem muzeju. Grobovi izhajajo iz starejše železne dobe (Hallstatt). Odkriti pa so bili tudi v drugih krajih ob gorenji Soči, Idrija pri Bači, Slap ob Idrijci, Šentviška gora. Pečine, Koritnica, Tolmin, Kobarid, Bovec, Staro sedlo, Robič, Št. Peter Slo-venov, tako, da tvorijo nahajališča neko zaključeno območje.
Njih venetsko poreklo na splošno priznavajo italijanski raziskovalci. V goriški reviji Iniziativa Isontina je leta 1975 izšel spis »Sullo stanziamento dei paleoveneti nelle Alpi Giu-lie«, ki ga je napisal Renatto Fioretti. Spis ne sodi med najbolj strokovno napisane, vendarle pa jasno odraža novejša gledanja.
Ugotovljeno je tudi, da je v tistem času vodila od Baltskega morja do Jadrana znana jantarjeva pot. Tekla je čez današnje poljsko ozemlje, skozi Moravska vrata ter po dolini slovaške reke Vdh in po panonskem obrobju čez današnje slovensko območje. Po tej poti so tovorili dragoceni jantar. Obstoj te trgovske poti utrjujepodmeno 6 jezikovnem sorodstvu tukajšnjih pafla-gonskih Venetov z onimi ob Baltiku tkm. sarmatskimi Veneti. Sporazumevanje je moglo biti prvi pogoj, da je obstajala v predzgodovini tako dolga trgovska pot.
Venetski kraj je bil poleg Trsta in Gradeža tudi Oglej, iz katerega je pod Rimljani nastala mogočna Aquileia. Pa tudi v rimski Aquileji je moralo biti precej venetskega prebivalstva, saj so imeli v mestu za najpomembnejše božanstvo karnijskega boga z imenom Belin (Belen, Belenus); stari Karni pa so bili venetski in ne keltski rod, kot jih označujejo italijanski in furlanski pisci, npr. Gian Carlo Meniš v »Sto-rie dal popul furlan«.
Zgodovinar Simon Rutar šteje v svoji »Zgodovini Tolminskega« (Gorica 1882) tako Venete kot Karne za ilirsko ljudstvo, oboji naj bi bili soro-
dni starim Slovanom in govorili jezik, zelo podoben slovanskemu. Vemo pa, da stari Iliri niso govorili kakega slovanskega jezika. Torej so bili Veneti drugačen rod od Ilirov, pa tudi drugačen od Keltov. Rutar omenja tudi Belina. D. Trstenjak ga istoveti s Črnobo-gom; gre za isto božanstvo, le da je Belin (Belbog) pomenil sonce in svetlobo (poletje), Čr-nobog pa zimsko sonce, temo in podzemlje.
Leta 452 je Atila, kralj Hunov, oblegal in razrušil Oglej. Prebivalstvo se je deloma razširilo na otoke onstran lagun in na njih ustanovilo naselja. Med temi naselji so st najbolj dvignile Benetke. Nenavadno je, da najdemo prav med Benečani znova imena, ki se skladajo s slovenskimi. Pesnik Alojz Gradnik v svoji pesmi o ponosnih Benetkah ni zaman vzkliknil: »Odkod pa je bil tvoj dož Gradenigo?«
Seveda bodo imeli naši po-štimovci znova pripravljeno zgodbo o kakem slovenskem sužnju, ki se je postavil s svojo hrabrostjo, zaradi česar si je pridobil svobodo in se po svojih izrednih zmožnostih povzpel do doža in med benečan-ske patricije.
Toda ko pogledamo natančneje vire, smo presenečeni. »Depertorio Genealogoico delle famiglie confermate no-bili e dei titoh nobiliari esisten-ti nelle provincie venete« (sestavil Francesco Schroder, se-gretario del Governo, Benetke 1830) navaja za imeni Gradenigo (Gradnik) in Mocenigo (Močnik) naslednje:
Gradenigo - benečanski plemenitaši. Zbežali so iz porušenega Ogleja. Ta družina je med prvimi naseljenci beneške lagune, kjer se je kot tribunska obdržala med ljudstvom in je ena od 12 družin, ki so. izvolile prvega doža.
Mocenigo - benečanski plemenitaši, imenovani tudi San Stae, bivajoči v Benetkah in Trevisu, stara in slavna družina, katere plemenitost je sočasna z ustanovitvijo Benetk, kjer že od prvega dne pripada skupini najbolj spoštovanih odličnikov in tribunov.
Če so bili tudi Mocenigo že v Benetkah od prvega dne u-stanovitve, je skoraj gotovo, da so tudi oni, kot Gradenigo, prihajali iz Ogleja. In ko vemo, da.so prihajali iz tega mesta, kjer se je moglo ohraniti precej venetskega prebivalstva, čigar jezik je moral biti dokaj blizu slovanskemu oz. slovenskemu, nam tudi »čudna« podobnost obeh rodbinskih imen s slovenskimi ni več tako nenavadna.
Venecija in Recija sta se pod nadvlado Rimljanov poroma-nili. Prvotno, še ne poroma-njeno prebivalstvo nam je zapustilo veliko krajevnih in ledinskih imen. Družboslovje in narodopisje pa bi z raziskavami na podlagi primerjalne metode gotovo odkrilo še več podobnosti s prastarimi kmečkimi opravili t.j. z obdelavo polja in planinarjenjem pri nas ter onim na omenjenih območjih, kot deloma ugotavlja že dr. Tuma.
Nekoliko drugače pa je bilo v zgodovini očitno z Norikom - območjem vzhodnih Alp. Norik ni bil pod nadvlado Keltov in kasneje Rimljanov ne pokelten ne poromanjen. V 7. stoletju se na njegovem območju pojavi slovenska država Karantanije. Pojavi se nenadoma, o njenem nastanku pa zgodovinski viri ne poročajo.
Kot v začetku tega spisa omenjeno, je navajanje, da so se Slovenci priselili na območje vzhodnih Alp po odhodu Langobardov v Italijo, zgolj domneva in ni nujno, da bi morala na vsak način držati. O-hranjeno imenoslovje nam priča, da je predkeltsko in pred-rimsko prebivalstvo v predelih vzhodnih Alp s svojim venetskim jezikom narodnostno preživelo lahko ne le keltsko, pač pa tudi rimsko zasedbo. Med to prebivalstvo je po umiku oz. po propadu Rimljanov lahko prišel nov val slovensko govorečega prebivalstva in ustanovil Karantanijo.
Karantanija je bila državna tvorba noriškega prebivalstva po propadu Rimljanov in potem, ko so razni germanski narodi oddivljali mimo v Italijo, med temi tudi Langobardi in pred njimi Goti.
Pojav Karantanije in slovenskega naroda je torej še vedno zavit v skrivnost. Imena za karantansko prebivalstvo, ki so ohranjena po virih, dopuščajo vse pravkar omenjene možnosti. Karantanci so označeni z naslednjimi imeni:
Veneti, Vinedi, Wlnedi, VVandali, Sclavi, Sclaui, Scla-bi, Sclauani, Sclavorum gens, gens Sclavonica, generatio Sclavonica, gens Wandalo-rum, Sclaveni, Sclavinorum gentes, Carontani, Carenta-ni,... (Kos, Gradivo I; Šafafik, Slawische Altertiimer)
Oznaki »Sclavi« ter »Veneti« in njima podobne kažejo na jezikovno in s tem tudi narodnostno sorodnost, če ne že kar istovetnost. Oznaka »Ca-rentani« je očitno posneta po imenu države' Karantanije. Nikakor pa ne spada k temu, vsaj navidezno, oznaka »Wan-dali«, ki postavlja na glavo vse dosedanje pojme o »Germanih«. Zakaj slovanski Sclaveni ne morejo biti isti narod kot germanski Wandali. -Razen v primeru, da ustaljene razlage o starih Germanih ter starih Slovanih ne držijo in da je mogoče govoriti v teh primerih le o jezikovnih skupinah' oz. jezi-‘kovnih družinah, ne pa o pra-narodih. (Že na začetku tega spisa smo omenili primere, kako so npr. germansko govoreči Franki postali romanski
Francozi ali germanski Langobardi romanski Italijani.)
Franc Jeza je v svojih spisih npr. razvil posebno skandinavsko teorijo o poreklu Slovencev. Slovenci naj bi bili potomci dela Vandalov, ki so bivali sprva v Skandinaviji in so bili sosedje Gotov. Tudi oni so se, kot Gotje, izselili iz svoje prvotne skandinavske domovine v srednjo, potem v vzhodno Evropo, kjer je njih jezik dobil potem slovansko podobo. Oni bi morali biti tudi ustanovitelji Karantanije, ker še danes obstajajo številne podobnosti med Slovenci in Švedi in tudi drugimi Skandinavci: v izražanju, navadah, kmečki poljedelski in živinorejski kulturi (kozolci, itd.), v antropoloških znakih, socialni ureditvi vasi, ipd.
Jezove navedbe so nekaj povsem novega in drugačnega od tega, kar smo doslej domnevali, čutili, mislili, da so na splošno naletele na živčen odpor. Najprej v slavističnih krogih, kar je razumljivo, saj ti krogi vse doslej enačijo jezik in narod. S tem je prekoračen delokrog slavistične znanosti, ker spada preučevanje narodnosti v področje narodoslovja (etnologije).
Prizadeti so bili tudi zgodovinarji, saj je nekdo znova pokazal na dejansko praznino v zgodovinopisju o nastanku Karantanije; praznino, ki so jo na hitro zamašili s povzetki nemških nacionalističnih razlag. Ustrašilo pa se je Jezovih navedb tudi slovensko izobra-ženstvo, zakaj ob možnosti, da Slovenci lahko tudi ne bi bili »Slovani«, se zdi, da bi ostali brez bratske zaščite slovanstva in prepuščeni na milost in nemilost nemškemu ali italijanskemu udaru.
Ne glede na skandinavsko teorijo slovenskega izvora pa načenja Jeza tudi toliko drugih vprašanj o slovenski samobitnosti v zgodovini, pri čemer se jasno zavemo, kako zelo je bila naša slovenska miselnost zadnjih sto let dresirana s pan-slovanstvom, da lastne slovenske narodnosti nismo niti videli niti iskali.
Znani in prizadevni slovenski zgodovinar Milko Kos je še po drugi vojni zapisal npr. naslednjo trditev:
Slovenec se v razdobju med koncem 6. in koncem 9. stoletja še ne loči od mejašev istega rodu in krvi (podč. J.Š.) na jugu ih jugovzhodu. (M. Kos, Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1955, str. 34) Gledalo-se je torej na narod z idealnim modelom jezikovno in rasno čistega naroda. Kar je popolnoma nestvarno, namišljeno,. naivno. Kot če bi neka »višja sila« skrbela za ohranitev čistokrvne pasme konjev ali kakih drugih živali.
Namen tega spisa seveda ni ta, da bi prišla na dan kaka nova teorija o poreklu Slovencev. Bilo je le potrebno opozoriti, kako meglene in nejasne predstave o naši lastni preteklosti, kulturi in zgodovini se še držijo med nami, posnete predvsem po nemških razlagah
in preoblečene v nekako prisiljeno panslovansko obleko. Iz njih izhaja tista porazna sodba o zgodovinsko suženjskem narodu Slovencih, za kar smo v stari monarhiji res veljali in bili prišteti med »nezgodovinske narode« Avstro-Ogrske-To pojmovanje se nas drži še danes, četudi je na dlani, da sega naša jezikovna, kulturna in narodnostna korenina daleč nazaj v predzgodovino.
(Konec)
Novi grobovi
(nadaljevanje s 1. str.)
ga zavoda na E. 152. c6*11 jutri, v sredo, zjutraj ob 8.45, v cerkev sv. Viljema ob 9.30, od tam na pokopališče Vernin duš.
Tony A. Krall
V	soboto, 2. junija, zjutraj je v Euclid General bolnišnici nenadno umrl 71 let stari Tony A. Krall s 15812 Corsica Ave-, rojen v Clevelandu, mož An gie, roj. Marold, oče Tonyja. Shirley Gyurcso in Sharon Be nedik, 2-krat stari oče, bra Marion Struna, Ann Zupan cic, Edwarda in Alice Intihar, veteran II. svetovne vojne, za poslen kot strojnik pri M3* quette Metal Products 30 1« -vse do svoje upokojitve • 1970, član ABZŠt. 71. P08r«D bo iz Želetovega zavoda na • 152. cesti danes, v torek, poldne ob 9.15, v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato na Pok pališče Vernih duš.
Sol Schwartz
V	Euclid General bolnišnic' je po kratki bolezni umrl 7 stari Sol Schwartz z 202 Blackfoot Rd., rojen v Cie'*' landu, mož Rose, roj. P,r ’ brat Louisa in Juliusa. P°8rp bo iz Želetovega zavoda na 152. cesti danes, v torek, poldne ob 9.30 na pokopal' Vernih duš.
MALI OGLASI
FOR RENT	n
3 bdrms>, dining rm., kitcb® and bath, up. Addison near St. Clair Ave.
946-1858 after 4 pT^j
FOR RENT OR SAE® OFF E. 185 St. Sin91! home, 3 bedrms, sf^ g family preferred; no P F.or apt. call owner 261-1109 ' vi
Two Houses for Sal*
On E. 72 St. - 1 single garage. 1 two-family ,j, garage. Both in good co tion oh same street-' M1-62W
for Sale
Button Box Accord brought from Yugosl3 Like New. Call
FOR RENT 4 rooms in St. Vitus Newly decorated.
CII M1-05«. ..4S1
O knjigi dr. Franca Bukviča Vojna in revolucija
Slovenska kulturna akcija v Argentini je izdala 712 strani obsegajoči roman »Vojna in revolucija«, delo v Fairfieldu, Conn, tivečem pisatelju dr. Francu Biikviču. Knjiga stane $25 za vezano, $20 za brošuro plus en dolar za poštnino. Knjiga se dobi pri avtorju samem in sicer na naslovu: Dr. Frank Bukvic, Fairfield University, Fairfield, Conn. 06430. Tisti, ki telijo avtogram, naj to omenijo. Naklada je bila le tisoč knjig in je pričakovati, da bo kaj kmalu razprodana. Iz Slovenske pisarne v Baragovem domu v Clevelandu knjige še nimajo, pričakujejo pa, da bo kmalu dospela. Bralce bomo o tem obvestili.
Sledeča analize dr. Biikvičeve knjige je izšla v nedavni Številki Glasa SKA. K analizi dodamo tudi nekaj citatov dru-gih bralcev knjige. Ur.
VSEBINA DELA
Pisec tega velikega teksta se k dolgo uveljavlja kot epik šibkih zamahov. Prikazuje na-kga panonskega človeka v letih sovražne okupacije in revo-lucijske vihre. V romanu, ki ga ^javljamo, se bujno dejanje razpleta ob osebah treh dru-Sn. Usode njihovih članov so Povezane z družbenimi in političnimi dejstvi, ki imajo korenine daleč v preteklosti. V tihtogočem zagledamo ali vsaj ^Čutimo značajske posebnosti 'iudi na severovzhodu slovenje zemlje; mednje je vključiti Vdovski živelj.
Pod nemško zasedbo si idejni tokovi iz dobe Jugoslavije ntirajo struge, se spopadajo, itule ter iščejo, kako se prilagoditi in kako zoprvati nove-n>u redu. Vso podporo okupa-torja ima že prej močno naci-stiČno gibanje, kjer so poleg Ptaloštevilnih Nemcev glavnina narodni odpadniki in pre-raČunljivci. Svojevrstne okoliščine privedejo mednje najsta-tejšega sina Sobotinove družina Ivana. Njegova pot drži v gestapovsko službo. Kot tak reŠuje iz zaporov in verjetne sUirti sestro Vero in brata Jurija.
Vero je pritegnil Niko, organizator OF, edinec bogatega tovarnarja (druga družina); Jurija pa pahne nacionalistična jvzetost v nepremišljeno de-,ahje. Najmlajšega Sobotino-Ve8a, Pavla, ustrele Nemci s Profesorji in sošolci v mašče-vanje za ofarski atentat.
Glavar tretje, proletarske jjružine Rituperjev je star komunist, ki se znajde v vsa-položaju - izvirna, nepozabna oseba. Nezakonski tin njegove mlade žene (ta do-K*vi nepričakovano idilo s sa-titim prepredenim vodjem ge-slaPa), telesni spaček, je gro-^n proizvod tragične adole-ti^nce in divje maščevalnosti Pad družbo; gre preko vsega in Se gospodovalno izživlja v pogini OZNI.
S to ali ono naštetih oseb Potujemo na Gorenjsko in v Prekmurje; spoznavamo medvojni- Dunaj in tam delujoče kvarne • orožja; spremljamo
Jurija, ki mu odtod uspe pobegniti v Gradec in k partizanom; preživljamo dolge tedne na vzhodnem bojišču. Najbolj od blizu pa smo priče življenja v zaporih, gestapovskega zasliševanja, zasledovalnih in preiskovalnih akcij madžarske tajne policije in orožnikov; znajdemo se v koncentracijskem taborišču na Madžarskem; opazujemo odvažanje Judov in drugih v nemško taborišče, usmrtitev starih in za delo nesposobnih s plinom. Tu omahne v poveličano smrt Sobo-tinka, prelep lik trpeče in notranje stalno rastoče matere.
Partizanstvo so tudi ob Muri kmalu dobili v oblast komunisti; pri tem niso izbirali sredstev. Bukvič slika partizane v mnogih akcijah in kaže, kako so izzivale strašne maščevalne postopke okupatorjev. Nadrobno opisuje že predvojni razvoj Nika v trdega, nepopustljivega komunista. Iz njegovih govorov in spodbud se oglašajo misli in gesla, ki so jih pred 40 leti trosili Kidriči in Kardelji.
Nekoč se Niko sprosti- v prerokovanje o tem, kako bo naš narod, zlasti njegov stiskani kmečki stan, zadihal in se raz-cvel po osvoboditvi. Prividi rdečega idealista zvene ob povojni stvarnosti kot strupena ironija. Nekaj let po »osvoboditvi« dozori'Niko do odločitve - do nje vodijo razen gnusne resničnosti in prigovarjanja žene Vere niti iz mladosti, posebej čudoviti spomini na mater -, da zavrže satanski nauk in si »izbere svobodo«. Tako se v sklepnem poglavju dobi pred vrati domovine • z nekaterimi še živimi junaki romana, da si zaupajo v glavnem soglasno mnenje o sodobnem svetu in o silnicah, ki so človeštvo vanj privedle.
Med temi junaki je tudi domobranski' častnik, ki se je rešil iz jame. Likvidaciji izdanih domobraricev in rešitvi trojice je v romanu posvečeno posebno poglavje. Sicer pa je domobranstvo prikazano le bolj ob robu — gotovo v tistem delu Slpvenije ni moglo
Grdina Pogrebna Zavoda
531-6300	17010 Lake Shore Blvd.
431-2088	1053 E. 62nd St.
Grdina Trgovina
S Pohištvom ,531-1235	15301 Waterloo Rd.
prav zaživeti. Bilo bi pa nekaj dragocenega, ako bi Bukvič v novem romanu prikazal vaške straže in domobrance v središču dogajanja.
Velikansko snov Vojne in revolucije je pisatelj pretehtano zgradil. Poslužuje se po navadi tega načina: vsaka glavna oseba dobi po večkrat svoje poglavje. Njena doživetja odkrivajo nova pozorišča in premik zunanjih okoliščin ter se križajo z dejanji ene ali več drugih oseb. Tako se prepletajo psihološki, ideološki, politični, socialni, narodnostni motivi; se spopolnjujejo zgodovinskega dogajanja in razkritja ustvarjalne intuicije.
Bukvič sega brez strahu z realistično ali celo naturalistično tehniko v življenje družbe in posameznikov ter ga razodeva s sočno besedo. Pripoved poživljajo dialogi, često dramatično priostreni. Izjemno razburkani čas pa avtorjevo nagnjenje ustvarjata marsika-
tere napete, vratolomne, filmske prizore. Osvežujoče vplivajo tisti dogodki ali opisi značajskih posebnosti, v katerih je polno krepke komike, satirične zasmehljivosti ali grotesknih domislic.
Drugod nas prevzame simbolika (npr. župnikove sanje, napovedujoče apokaliptične dogodke; sanje in videnja drugih oseb; grozljivi pojavi v zadnjem dnevu hitlerjanca Sčapa) ali zadržana tragika, pa spet poetično občutje narave fali človeškega razpoloženja. Z liričnim občutjem se roman začne in konča.
»Vojna in revolucija« je ne le obsežno, je veliko delo -po vsebini, po zanimivi obdelavi tolikerih in tako globoko v našo polpreteklost segajočih motivov, po predstavitvi doslej za ta leta komaj obdelanega kosa Slovenije in tamkajšnjih ljudi. Je velika literarna stvaritev, obenem pa pomemben prispevek k odkrivanju resnice. _, ,
FRANC BUKVIČ O SEBI IN SVOJEM ROMANU
(Razgovor med F. Biikvičem in L. Lenčkom, objavljen v Glasu SKA)
Kje tivite, kdaj. ste prišli v Ameriko in odkod?
24. maja 1946 sem prekoračil železno zaveso. Istega leta jeseni sem jel na graški univerzi študirati politične vede. Doktoriral sem leta 1951 in se potem izselil v Združene države. Živim v Fairfieldu, Conn., 50 milj od New Yorka.
Kje ste dobili drugi doktorat?
Drugi doktorat sem dobil leta 1969 na newyorški univerzi iz nemške literature. Ameriške univerze mi avstrijskega doktorata niso hotele priznati. Ker političnih ved nisem maral še enkrat študirati, sem se odločil za leposlovje, za kar mi ni bilo nikoli žal.
Vaša družina?
Moja žena Elizabeth je koroška Slovenka, edino bitje, ki je moj roman sproti prebirala in me opozorila na pomanjkljivosti. Brez nje »Vojna in revolucija« ne bi bila to, kar je. Sin Dušan je znanstvenik (astro in geofizika) in živi v New Orleansu. Hčerko Sonjo je že od mladih nog zanimalo gledališče, predvsem ples (klasični in moderni balet in narodni plesi). Sonja živi v New Yorku.
Kdaj ste začeli pisateljevati?
Ko mi je bilo osem ali devet let, sem na lastno pest napisal zgodbo o lisici zvitorepki, katere pa nisem dokončal, ampak spodaj, kot sem videl v
•	mladinski reviji, pripisal »se nadaljuje«, si pri očetu »izposodil« znamko in ovitek in spisek poslal uredniku »Našega roda«. Zgodbice seveda niso objavili, jaz pa potem tudi nadaljevanja nisem napisal... Moje prvo resno delo so »Brezdomci«, ki sem jih izdal v leta 1948 v Gradcu. Roman je financiral pokojni inž.
*	Culk, Ljubljančan.
Kako se vam porajajo novele oziroma romani?
Črtice in nekatere novele kot sta recimo Begunec Farič in Strast so samostojna dela. Novele Upanje, Papirničar Aleš in Svaka pa so se mi vrinile v roman med ustvarjanjem in ker so mi bile v napotje, sem jih izdelal in šele potem nadaljeval z romanom.
Kaj vse ste doslej knjižno izdali?
Če bi me za intervju izbrani gospodje pri SKA intervjuvali, ko smo izdali »Ljudje iz Olšni-ce« in »Zgodbe zdomcev in še kaj«, mi tega vprašanja zdaj ne bi bilo treba staviti. Ne vem, zakaj me niso; vse druge so. Prizadeli me s tem vsekakor niso, učinek je bil prav nasproten.
Ima sedanji roman kakšne zveze s prejšnjimi deli? S čim se vam zdi, da je ta roman korak naprej k vašemu pisateljevanju?
Vsekakor! Vojne in revolucije sem se lotil že v Brezdomcih in se potem tudi v drugih, krajših delih vračal k tej temi. Ta roman je na vsak način moje glavno življenjsko delo, moja življenjska izpoved, moj politični nazor, moj osebni veliki tekst.
Kako se je roman spočel in kako je rastel?
Roman sem pričel pisati pred kakšnimi desetimi leti, na vsak način šele potem, ko sem dobil drugi doktorat. Podzavestno pa sem ga nosil v srcu •že od takrat dalje, ko sem za-
menjal svobodo za domovino.
V zdomstvu je potem delo rastlo, zorelo in dozorelo.
Kaj ste predvsem želeli poudariti v romanu? Nekateri bodo pogrešali več dogajanja v zvezi z domobranstvom. Zakaj je tega tako malo v romanu?
Glavni temi iz slovenske vojne in revolucije sta »domobranstvo in komunizem« in »NOB in partija«. Prva tema spada že v zgodovino, dočim je druga še vedno aktualna. Kar na Nikaraguo pomislimo, kjer se nekateri revolucionarji, ki so se še včeraj borili proti Somozi, zdaj borijo proti marksističnim oblastnikom.
O domobranstvu sem slišal že med vojno, resnico o njegovem protikomunističnem boju in komunističnem pokolu pa šele v zdomstvu. Krajinski Slovenci z domobranstvom nismo imeli nobene zveze, zato mi ta tema ne leži, čeprav problem ni preveč zapleten, ker gre za dva ideološko in politično strogo odpredeljena tabora: krščanstvo in materializem, in je pisatelju na razpolago do-. volj zgodovinskih podatkov in virov. S tem problemom se bo nedvomno bavilo še veliko slovenskih literatov.
V svoji »Vojni in revoluciji« domobranstva nisem mogel podrobneje obravnavati, ker sem se osredotočil na drugo temo in bi svojo zgradbo z domobranstvom razbil. Dotaknil sem se ga pa le, ker komunistične revoluciie brez domobranstva ni mogoče napisati.
Druga tema je bolj hvaležna in tudi bolj komplicirana. Moji junaki, nacionalist in liberalec Živko, krščanski socialist Volkun i. dr., so se pridružili NOB iz domoljubja in ne iz političnih razlogov in v dobri veri, da partija ne laže, in se razočarali. Na kraju spregleda tudi partijec Niko. Samo Vol-kunu ni bilo dano, da bi se do kraja razočaral, ker ga je partija že prej likvidirala...
O komunističnem nasilju in zlaganosti se je že mnogo pisalo, velikih romanov s to temo je vendar v svetovni literaturi le .malo, v slovenski naj bi bil moj »Vojna in revolucija« prvi večji tekst te vrste.
S svojim delom sem želel prikazati trpljenje našega naroda pod okupacijo, h kateremu so komunisti veliko pripomogli, ko so dolivali bencin .na ogenj; izdajstvo komunistične partije; in marksistično kulturno, politično in gospodarsko perverznost.
(dalje na str. 6)
T.K. General Contractors, Inc.
Predelujemo kuhinje, kopalnice, delamo strehe, »driveways«, nove garaže in vsa potrebna gradbena dela na hišah ali poslovnih stavbah. Hiše barvamo zunaj in znotraj in tapeciramo. Zidamo tudi nove hiše in poslovne stavbe.
- Vprašajte za brezplačen predračuni -
- 831-6430 -
KOLEDAR
PRIREDITEV
~w^»^^w>~jjjj~.->.->.~jj?j?^gaaaaaaaaaaaaaaaaaaaK!«agaaagaaaasg«:
V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost.
JUNIJ
16. in 17. - Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave.
23.	in 24. — St. Clair Hunting
and Rifle Club prireja strelske tekme na glinaste golobe na lovski farmi, 6599 Ravenna Rd.
24.	- Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
24. - S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku.
30. - Slomškov krožek priredi romanje v Lemont.
JULIJ
8.	- Misijonska Znamkarska
Akcija ima piknik na Slovenski pristavi.
13.,	14. in 15. - Poletni festival pri Sv. Vidu.
22.	- M.Z.A. krožek, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku.
29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST
12. - Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester.
19.	- ADZ priredi »Družinski dan« na svojem letovišču v Le-royju, Ohio.
19. - S.K.D. Triglav. Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku.
SEPTEMBER
9.	- ADZ priredi »Pečenje školjk in stejkov« na svojem letovišču v Leroyju, Ohio.
15.	- Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
16.	- Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu.
16. - Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
23.	-- Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.
23. - Slovenska folklorna skupina Kres ponovi program
slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
29.	in 30. - Ohijska KSKJ federacija praznuje 90. obletnico ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu.
30.	- S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi vinsko trgatev v Triglavskem parku.
OKTOBER
6.	- Fantje na vasi priredijo
7.	letni koncert, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet.
13. - Hub upokojencev v Nevburgu-Maple Hts. priredi večerjo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80. St. Igra Ed Buehner orkester.
20.	- Tabor DSPB Cleveland
prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo ih ples igra orkester Veseli Slovenci.
20.	- Pevski zbor Glasbena
Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
21.	- Občni zbor Slovenske pristave.
28. - Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do
I.	30 popoldne.
NOVEMBER
3. - Štajerski klub priredi
veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci.
10.	- Belokranjski klub priredi Martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
10. - Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
II.	- Slovenski šoli pri Sv. Vidu in Mariji Vnebovzeti se spominjata 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana.
16.,	17. in 18. - November-fest pri Sv. Vidu.
Alpinist Viki Grošelj premagal himalajski vrh Manaslu
CLEVELAND, O. - Pred meseci se je mudil v raznih slovenskih naselbinah v ZDA znani slovenski alpinist Viki Grošelj. O njegovem obisku in zanimivem predavanju smo takrat poročali. Omenili smo, da namerava Grošelj skupaj z drugimi alpinisti SFRJ na himalajski vrh Manaslu (8163 m). Dne 4. maja dop. sta pa Grošelj in hrvaški alpinist Stipe Božič res dosegla vrh tega osemtisočaka. Bilo je že drugič, da je Grošelj stal na vrhu tako visoke gore (med alpinisti spadajo gore, višje od 8000 m, v posebno in zelo cenjeno kategorijo). Ostala člana odprave sta bila Edo Retelj in Aleš Kunaver.
O Bukvičevi Vojni in revoluciji
(Nadaljevanje s 5. str.)
Kako bodo sprejeli roman v domovini? Reiim? Ljudje?
Če bi obdelal prvo temo, boj med belimi in rdečimi, bi se kot neodvisen človek, ki misli z lastno pametjo in življenje trezno presoja, moral opredeliti za svobodo in demokracijo. V tem slučaju bi me slovenski komunisti z lahkoto ožigosali, če že ne za klerofašista, pa vsaj za reakcionarja in farskega podrepnika. Zaradi »Vojne in revolucije« bodo pa morali zaigrati na kak drug inštrument. Vendar mislim, da me bodo tudi tokrat ignorirali.
Mojih del doma doslej niso tiskali. Sem zanje persona non grata in komunisti bi bili najbolj srečni, če bi me lahko zamolčali, če bi ostal za slovenski narod kulturno mrtev. To pa je čisti stalinizem.
Pred dvema letoma me je v »7D« omenil nek marksistični peroprask, ki se je podpisal kot Andrej Dornik, v politično neverjetno bedasten članku »Napokane iluzije slovenske politične emigracije«, češ da sem podobno kot Mauser i dr. emigrantski pisatelji »avtor večerniškega in potrošniškega branja« in da »vsebino teh knjig lahko slutimo iz naslovov, ne da bi tvegali bistveno zmoto«.
Takšnih genialnih literarnih kritikov v svobodnem svetu nimamo, da jim knjige ne bi bilo treba odpreti, pa bi že vnaprej vedeli, kaj je v njih. Njihov primitivizem je brez primere in me je jel odbijati kmalu po »osvoboditvi«. Čeprav neizkušen mladenič, sem imel poleti 1945 oči že odprte in vedel, koliko je ura. Med vojno sem jim namreč tudi jaz verjel in se zanje navduševal.
Najbolj se jim je zamerilo to, da tiskam svoja dela pri argentinskih »klerikalcih«.
Pred nekaj leti pa je za tovrstno delo pooblaščeni tovariš pritisnil na gumb in sprožil svojevrstno kampanjo. Najprej se je'javila čikaška Prosveta in mi jela pošiljati božična in novoletna voščila z željo, da zanje kaj napišem. Nek Prekmurec se je potegoval za to, da bi kaj mojega natisnili v mariborskih »Dialogih«. Nekdo drug me je naprosil, naj mu kaj pošljem za »Rodno grudo«. Tej reviji sem potem zares poslal krajšo črtico, ki je potem ležala neobjavljena dve leti na urednikovi pisalni mizi.
Ko sem imel lani študijski dopust in se tri tedne mudil tudi v Sloveniji, so v Ljubljani pri »Slonu« organizirali nekakšen kulturni sestanek, na katerega bi moralo priti večje število kulturnikov. Prišlo jih je potem samo pet, med njimi en univerzitetni profesor, en urednik in pisatelj Ivan Potrč.
Ni pa prišla na sestanek Jerneja Petrič, literarna izvedenka in asistentka za angleško in ameriško književnost na univerzi Edvarda Kardelja. Tovarišici Petrič, ki je prav tedaj izdala »Antologijo severnoameriške slovenske književnosti«, je bilo najbrž nerodno priti na
sestanek, ker po več kakor dveh letih raziskovalnega znanstvenega dela med 46 imeni in med nekaj neimenovanimi in nepoznanimi pisci ni objavila mojega imena, čeprav je v intervjuju izjavila, da je »pri oblikovanju antologije slovenske književnosti v ZDA in Kanadi hotela vztrajati pri načelu, da je književnost, namreč umetniška književnost, nekaj, kar nima nobenega opravka s političnim in verskim prepričanjem avtorja«. Čudno, da ni videla mojega »Pometača Mariča« v Gobčevi antologiji, ki jo v istem intervjuju omenja.
Zaradi mene bi lahko prišla na sestanek, zakaj jaz ji njenega spodrsljaja nisem zameril, ker vem, kakšne težave imajo moji kolegi na marksističnih »znanstvenih« ustanovah, posebno še na ljubljanski univerzi, ki nosi ime »marksističnega velikana socialističnega samoupravnega gospodarstva«...
Čeprav smo se na tistem sestanku zasedli pozno v polnočne ure, se nam srca kljub dobrim jedem, opojnemu vinu in ognjeviti ciganski glasbi niso sprostila, tako da na kraju ničesar pametnega nismo po-gruntali. Ljubljanska megla ni mogla biti kriva, ker je takrat ni bilo. Ob slovesu mi je pisatelj Potrč naročil, naj mu kaj pošljem, da bo priobčil. Sem vedel, da je šlo le za prazne besede, a sem mu po svoji vrnitvi v Ameriko nalašč poslal mojo »Zlatico«, ki velja za enega najmočnejših slovenskih komunističnih likov in sem jo potem vključil v »Vojno in revolucijo«.
Naj omenim še to, da so me celo v Trstu opazovali, kaj počenjam in s kom se družim. Moja žena mi je pa v teh treh tednih poslala iz Amerike na isti naslov eno razglednico in tri pisma. Razglednico sem prejel, pisma pa so se »nekje izgubila«.
Toliko o režimu. Ali hočete zares vedeti, kako bodo sprejeli moj roman ljudje v domovini?
Po štiridesetih letih zatiranja svobodne besede bi se ljudje doma za moj roman ruvali, če bi ga dobili v roke. Mladina, ki ji noč in dan pere-jo	mo-
žgane, bi po branju tega romana odprla oči in sprožila kontrarevolucijo. Zaradi zgoraj omenjene »kulturne smrti« pa bodo ljudje sprejeli moj roman tako, ko sem jaz sprejel tista tri ženina pisma.
Ali imate v načrtu še kakšno drugo delo?
Načrtov imam toliko, da ne vem, katerega bi se prej lotil. Tokrat sem se odločil za nekaj šaljivega in že pišem. Za leposlovno nagrado SKA bi pa tudi bilo treba kaj napisati. Dosti časa ni.
Kaj pravijo o knjigi njeni bralci?
»Vojna in revolucija« pomeni knjižno senzacijo leta
1984... je nova epično močna leposlovna umetnina, dogodek v slovenski književnosti, vre-
den branja in premišljevanja, prof. dr. Tine Debeljak Buenos Aires, Ar.
Na kvalitetno delo s to tematiko smo vsi čakali. Obdelali ste jo v občudovanja vredni širini, povezali zgodovinsko dogajanje z odkritji ustvarjalne intuicije, vse to v krepkem osebnem slogu, v katerem dražljivo vpliva povezava realistične tehnike z naturalističnimi prijemi pa vsiljiva simbolika, humoristične in satirične in groteskne sestavine, zadržana tragika, pretehtano prepletanje psiholoških, socialnih, ideoloških, narodnostnih dognanj, vprašanj, nasprotij.
Prof. Alojz Geržinič Buenos Aires, Ar-
Čim večkrat berem knjigo, daj že četrtič, tem bolj sem iad njo navdušen. Prepn a em, da jo bo tudi kritika ze ;po sprejela, ne glede na * la bodo dajali te ali one p lombe k temu ali onemu P° ;lavju. Uverjen sem, a * /am je posrečilo napisati ivljenjsko delo, po katerem fas bo predvsem Slovenija P ^ :nala in imela za enega naj >oljših sodobnih naših piša
jev. S političnega vidika pa J
/aša glavna zasluga, da ipozorili na zločestnost kom ' lističnih metod in na nj mote. To Vam bodo sicer loma šteli v zlo, a narod v c oti, doma in v zdomstvu, ;tvar sprejel pr^dihio m ^ mel vse to pred očmi, skal, Bog ve kdaj, novih P?.'
Ladislav Lenček, •
Preds., SKA
Slovenija je vedno manj slovenska jORICA, It. - Leta 1948 )ilo na območju SR )7% Slovencev, 1,2% Hr ov in 0,5% Srbov.
Leta 1953 se zmanjša števi Slovencev na 96,5%. Povl » Število Hrvatov (1.3 odstotka;
n Srbov (0,8%). Vluslimani:	°’
Leta 1961 je Slovencev nanj: 95,6%, Hrvati prid la 2%. Srbi na 0.9%. M** nani izginejo, prikažejo P »Jugoslovani« (0,2%)-
Leta 1971 padejo Slovenc »a 94%, Hrvati zrastejo Z,5%, Srbi na 1,2% ®Pf 56 Ju. javijo Muslimani (0,2%).
joslovanov« pa je 0,4%-
Leta 1981 je izid P^fS ra Slovence že zaskrbljuj
Naštejejo jih samo 90,5 «>
/m	CfhrtV Z«*
Ion i. tavibk
TORNEY-AT-IAW
(Odvetnik)
tplete Legal Service5
« Tan-Notary P«'*'
975 Villaview at Neff
Mogočna manifestacija
slovenstva v Gorici
GORICA, It. - Glas slovenske Manjšine od Trbiža do Milj je Morda najbolj pristno zazvenel v nedeljo, 20. maja, letos nagoriškem Travniku. Enotna slovenska manifestacija je vsem jasno dokazala, da je slovenska narodna skupnost v dejstvu eno samo in nedeljivo telo, ki se zaveda svoje zahteve po zaščiti in samobitnosti.
Z velikim dostojanstvom in °benem z odločnostjo in pogu-M°m je tako slovenska manj-«na v Italiji dokazala - tudi italijanski javnosti -, da ^vestno zasleduje določene c‘lje in da z vso odgovornostjo '•'ja od države to, kar ji po davnih zakonih in ustavnih naklih pritiče.
Na zgodovinskem in za vse lovence (posebej goriške) po-Menljivem Travniku se je *hralo nad deset tisoč slovenjih ljudi s Tržaške, z Goriške, J* ®«neške Slovenije, Rezije in jptMlske doline. S transparen-. So posamezne organizacije ln društva dokazovali svojo Pripadnost manjšinskemu tele-jin svojo osnovno zahtevo P0 dosegi globalne zaščite.
i >*č Je bdo udarnih in pMkovitih gesel, da bi lahko u vse zabeležili. Res pa je, da ”1° prav v tem zabeležili °ino voljo našega vsesplo-slovenskega življenja na p1 Morskem. Kot nekoč s punskim bojem za »staro pra-? 0<<. tako se je danes tu spet Z/jMla edinstvena slovenska {j°Žica s klicem po pravici in lobodi.
^ePo majsko vreme je še "■dvrtaJo slavnostno in veselo j u*ie. ki je že prve dopol-ske ure botrovalo celotne-^Pevu- Velike trume ljudi jj. Prihujaie v Gorico z vsemi sredstvi: avtobusi, p. niMi avtomobili, celo Mo?nim vlakom iz ska ^Cne’ m'adina> dijaki, taborniki, člani posa-dj^'h kulturnih in športnih
vdii* . z eno besedo _ na*
5o SeM Slovenci in Slovenke vrteli na trg pod staroda-tn Goriškim gradom, da bi ^Miroljubno a zavestno in p^t0 Manifestirali za svoje
dodal’» da j* bilo in °hro poskrbljeno za red in arn°st. Goriška kvestura hj0Pre^ektura sta, že prej do-tanjeni s prireditvijo, r»n 110 Poskrbeli za red in mi-v$e ^tek manifestacije. Za ° 'e ^a °b koncu tudi PfefgK ^ele8acija do goriškega dnj *ta> da ga sezani z ura-PMekom in zaključki.
s
Trsta.
Po enotni zaščiti ^ Se Slovence v deželi
^ C Sre^ travnika so ’ Predstavniki enotne 't vee! e delegacije z govorni-hfi ' Tako so ob določeni !e*hje St,0p^* *n izrazili vse Mtliji vSlovenske manjšine v ^ana§njem trenutku.
v imenu kulturnih BeneŠke Slovenije in e Pokrajine spregovo-
ril Viljem Černo, ki je tudi prinesel uvodni pozdrav delegacije vsem zborovalcem. Nato so po vrstnem redu spregovorili Boris Race za SKGZ, Jože Cej za PSI, Rafko Dolhar za SSk, Marija Ferletič za SSO ter sen. Jelka Gerbec za PCI.
Ne moremo tu naštevati vsebine iz vseh nastopov posameznih govornikov. Poudarimo naj predvsem, da so se vsi zavzeli za celovito zakonsko zaščito Slovencev na celotnem ozemlju naše (italijanske) dežele, za izvajanje ustave in mednarodnih pogodb, za priznanje kulturnih, socialnih in drugih pravic, za mirno in prijateljsko sožitje v deželi. Posebej pa še za to, da v senatu res kar se da hitro steče zakonodajna pot.
Na koncu vseh nastopov je ' bila sprejeta vsebina telegramov, ki so jih zborovalci naslovili na predsednika republike Pertinija, predsednika senata Cossigo, predsednika poslanske zbornice Jottijevo ter predsednika vlade Craxija. V vseh teh telegramih izražajo zahtevo po dejanski uresničitvi zakonske zaščite za vse Slovence v Italiji.
Manifestacije se je udeležilo tudi veliko izvoljenih predstavnikov, med temi veliko parlamentarcev. Prisotna je bila tudi podpredsednica senata Gigliolo Tedesco. Posebno značilna je bila prisotnost prav pod odrom vseh slovenskih županov naše dežele, ki so z uradnimi znaki svoje službe pokazali na uradno prisotnost zastopanih občinskih uprav.
Razglašeni zvoki...
Težko bi bilo pričakovati potek tako velike slovenske manifestacije v samem srcu Gorice brez kake razglašene note. Iskreno pa moramo pripisati, da je manifestacija sama potekla v najlepšem redu in brez incidentov. Tudi to dela čast našemu mestu, ki se ni dalo zapeljati od peščice prenapetežev iz vrst protislovenskih gibanj kot sta npr. Lega Nazionale ali pa MSI.
Manj časti pa dela izjava, ki jo je dal goriški občinski odbor. V tej izjavi se poudarja, da lahko take pobude kot je goriška manifestacija ustvarjajo nerazumevanje med tu živečima narodnostima, obenem pa se sklicuje na italijan-stvo Gorice. Zato tudi izjave (še vedno v tem dokumentu) o želji po uresničenju zaščite v duhu znane resolucije o zakonski zaščiti Slovencev, ki jo je nedavno sprejel občinski svet, tu izplahnijo. Jasno je, da ta dokument ni izraz celotnega občinskega odbora, saj je prav predstavnik Slovenske skupnosti v njem odločno protestiral proti taki izjavi. Značilno pa je, da je socialistični podžupan te teze italijanske večine sprejel!
Na vsak način je goriška manifestacija v celoti uspela in popolnoma dosegla svoj cilj. Slovenski človek v zamejstvu je s tem spet okrepil svojo za-
Umrl je škof Jože Žabkar
GORICA, It. - Iz Rima je dospela vest, da je tam v bolnišnici San Camillo umrl v soboto, 19. maja, dr. Jože Žabkar, upokojeni papeški pronuncij.
Pokojni škof se je rodil v Ljubljani 24. decembra 1914. Njegova mati je bila iz Gorice, kjer so Abujevi njihovi sorodniki. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, nakar se je odločil za duhovniški poklic. Škof Gregorij Rožman ga je poslal študirat na univerzo v Innsbrucku.
Ko so leta 1938 Nemci zasedli Avstrijo, se je vrnil v Ljubljano in bil nekaj let prefekt v škofovih zavodih v Šentvidu. Ko so Italijani zasedli Ljubljano leta 1941, je Jože Žabkar pustil Ljubljano in odšel v Rim, kjer je bival v francoskem zavodu skupaj s prof. D. Butkovičem, msgr. VI. Bavdažem in pok. Fr. Dolinarjem. Vpisal se je na Gregorijansko univerzo. Na posredovanje škofa Rožmana in dr. Janka Kralja pa je bil sprejet na papeško akademijo za diplomate.
Po končanih študijah so mu ponudili mesto profesorja na katoliški univerzi v Louvainu v Belgiji, toda bil je sprejet v vatikansko diplomacijo in ostal v službi državnega tajništva do upokojitve.
Tri leta je zastopa) papeža pri ustanovi Združenih narodov UNESCO v Parizu, nato pa je bil 13 let pronuncij na Finskem in na Islandiji ter istočasno papeški delegat za Dansko, Švedsko in Norveško. Svoj sedež je imel v Kopenha-gnu na Danskem. V tej službi je bil posvečen za škofa in dobil naziv »naslovni nadškof virunski«. (Virunum je bilo rimsko mesto v bližini današnje Gospe svete).
Pred dvema letoma se ga je lotila težka živčna bolezen. Stopil je v pokoj in zanj so skrbele redovnice v ul. dell’Ol-mata v Rimu. Zadnja dva meseca je moral v bolnišnico, kjer je kot rečeno v soboto, 19. maja, odšel v večnost.
V torek, 22. maja, je bil njegov pogreb v cerkvi sv. Ane v Vatikanu. Pogrebne obrede je vodil kardinal Casaroli. V torek zvečer so ga prepeljali v Gorico, kjer so že pokopani njegovi starši. Pogrebna maša je bila v četrtek, 24. maja, v goriški stolnici.
Pok. Jože Žabkar je bil eden redkih Slovencev v papeški diplomatski službi. Naj počiva v Bogu.
Katoliški glas
24.	maja 1984 aocssaactscssoMMot«^^
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu
vest o pripadnosti skupni stvari in predvsem skupni idealni borbi za končno uresničitev vseh naših pravic.
Spectator
Kat. glas (24. V. 1984)
Župnik dr. Jošt Martelanc postal glavni pospeševalec Baragove zadeve v Rimu
CLEVELAND, O. - Kakor poroča ljubljanska Družina z dne 27. maja, je prišlo v Baragovem odboru, ki posluje v Ljubljani, do nekaterih sprememb.
Dolgoletnemu predsedniku apostolskemu pronotariju dr. Vilku Fajdigi, ki je vodil Baragov odbor od začetka in je zaradi ostarelosti in bolehnosti odstopil, je nadškof dr. Alojzij Šuštar izbral naslednika dr. Jošta Martelanca, župnika ljubljanske šempetrske župnije. Dne 29. marca 1984, torej že prej, pa ga je glavni pospeševalec Baragove zadeve v Rimu frančiškanski pater Antonio Cairoli imenoval za novega vicepostulatorja za Slovenijo.
Pod vodstvom dr. Martelanca je imel ljubljanski Baragov odbor že več delovnih sej. Odbor namerava v prihodnje
delovati v širši in ožji sestavi. Širši odbor se bo sestajal le nekajkrat na leto, ožji pa bo imel redne seje kakor doslej. Tudi letos bo pripravil ljubljanski odbor Baragov dan; zanj se bo posebej zavzela škofjeloška dekanija, saj mineva letos 130 let, odkar je misijonski škof Baraga obiskal tudi Škofjo Loko. Ta Baragov dan bo v nedeljo, 16. septembra, in sicer v župnijski cerkvi v Stari Loki.
Baragov dan bo seveda tudi pri nas v ZDA in sicer v Chicagu 1. in 2. septembra. Glavna slovesnost bo v čikaški stolnici, kjer bo maševal in pridiga) čikaški nadškof kardinal Joseph Bernardin. Letno zborovanje ameriške Baragove zveze bo nato v dvorani hotela Continental. Organizacijo tega dne je prevzela slovenska župnija sv. Štefana v Chicagu.
The
Holy
Family Society of the USA
ONE FAIRLANE DRIVE, JOLIET, ILL 60434 Since 1914...
The Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only.
LIFE INSURANCE • HEALTH AND A CCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Sponsor of St. Clare House of Prayer
sv. Družine
Officers
President..............
First Vice-President...
Second Vice-President
Secretary..........
Treasurer..............
Recording Secretary....
First Trustee.........
Second Trustee.........
Third Trustee........
First Judicial........
Second Judicial........
Third Judicial.........
Social Director........
Spiritual Director.....
Medical Advisor........
..........Joseph J. Konrad
..............Ronald	Zefran
...............Anna	Jerisha
........Robert M. Kochevar
..........Anton J. Smrekar
............Nancy Osborne
...........Joseph Šinkovec
..............Frances	Kimak
..........Anthony Tomazin
.................Mary Riola
................John Kovas
...............Frank	Toplak
.............Mary Lou Golf
Rev. Lawrence Grom, O.F.M. ......Joseph A. Zalar, M.D.
v.
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
(nadaljevanje)
Kolačke so si ogledovali; sam je vzel enega, pokazal, da se vzame v usta. »Eat«, je rekel in pohrustal z zobmi. Otroci so gledali kot čudo in se zasmejali. Ponovili so besedo eat, posnemali narednika in pohrustali z zobmi. Collins je izročil škatlo Čung Ae in ji pokazal, da mora razdeliti.
Pozorno so gledali, kako je odvijal zavoj cigaret. Collins je mnogo kadil, a šele tedaj se je spomnil, da si ves večer ni nobene prižgal. Ponudil je Čongu, ki je sprejel, a je cigareto le obračal med prsti. Obotavljal se je prižgati; mogoče je hotel cigareto shraniti, a narednik mu je že prožil vžigalnik. Čong je parkrat potegnil, zakašljal, pokazal, da ni kadilec, in izročil cigareto ženi. Tudi ona je kmalu odložila, ugasnila in položila cigareto na polico nad ognjiščem.
Toplota je bila prijetna, ko se je razkadila para od kropa za oskubljenje petelina. Neprijetni vonj je nekako prevzela slama nad nami, vidna skozi večji del stropa. Duh juhe je kmalu napolnil hišo z drugačno, bolj vabljivo dišavo.
stite, da sva vam hvaležna«, ali »Blagohotno dovolite, da vam ponudiva, kar imava«. (Takih in podobnih izrekov sem se po potrebi naučil v Tokiu.) »Kot vi, častiti Korejci, tudi mi radi delimo, kar imamo.«
Collins je odprl konzerve šunke in fižola s slanino. Okoli ognjišča si je ogledal, da bi našel primerne lonce. Ker teh ni bilo, je pristavil kovinaste konzerve k ognju.
»O.K.?« je vprašal mater Čong v odobrenje. Gledala je in se smejala. Če ni vedela, kaj pomeni »O.K.«, je razumela narednikovo početje in se ni nič zoperstavljala.
Med razgovorom z menoj je Čong opazoval narednika. »Ne trudite se in ne prilagajte vašega. Bomo imeli dosti za vse.«
»To vem, dobro vem. In imate zelo mnogo, da lahko delite,« je govoril Čong.
»Mi pa smo ubogo ljudstvo, zelo ubogo. Ničesar nimamo, da bi delili. Posebno v teh slabih časih. Meso jemo trikrat na leto, ko so mirni časi. Zadnjikrat smo jedli kokoš, ko se je rodil ta gospod soldatek.« Potrepal je po glavi Seunga, ki je ravno pristopil k očetu, da mu pokaže veliko kapo, katero mu je narednik posadil na glavo.
»Takrat so bili boljši dnevi,« je nadaljeval Čong. »Imel sem ovce in koze, zdaj je vse šlo.«
Žalostno je vzdihnil. V trenutku pa, da bi ne obremenil gostov s svojimi skrbmi in nadlogami, se je po orientalsko zasmejal, da prežene otožnost. Vzpodbudil sem ga z izpraševanjem. »Kaj se je zgodilo? Kako da ste izgubili čredo?«
Collinsa sem oproščal: »A zakaj bi si ne delili, kar imamo. Če vam ne bo ugajalo naše, ker niste take hrane vajeni, ne bova nič užaljena.«
Zdelo se mi je potrebno rabiti besede orientalske vljudnosti, kot na primer, »Opro-
»Gverilci! Skušali smo biti prijateljski do njih, ker so bili lačni; dali smo jim, kolikor smo mogli. Potem so pa prišli, dvakrat, cela tolpa, ponoči, in so odnesli vse, vse naše živali.«
Izrazil sem obžalovanje in ga pregovoril, da mi pove več, kaj in kako se je zgodilo. Rekel je, da gverilcev v okolici že nekaj tednov ni bilo, da so se umaknili v višje lege Čirisana. Čong je imenoval vasi in trge, kjer so tolpe ropale. Upirati se razbojnikom je pomenilo smrt. Bila je žalostna povest o povojnih strahotah, nič drugačna od poročil vojnih poročevalcev iz drugih delov sveta.
Čong je nehal pripovedovati o trpljenju gorskih naselij z vidnim namenom, da bi naju ne užalostil. »Naše težave in strahote so končno ponehale,« je rekel. »Vaša armada je pogna-
HOME

Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni
Jedilne in družabne sobe na razpolago
28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.)
585-5100
Susan Zak Cosic - Funeral Director
la tatove in morilce na sever, preostale v gorah pa vsak dan lovi. Oj, kako bi rad imel malo sake, da vama, Amerikance-ma, v svoji hiši napijem.«
Collins mu je odgovoril, da sva dovolj počaščena brez napitnic. »Nič nama tu ne manjka,« je rekel, »ženi pa povejte, da je pri nas prav tako lepo dišalo, ko je mati imela kokoš v loncu.« Čong je ženi prevedel, ona se je spet zahihitala, Collins pa je z rokama zaploskal v pohvalo.
Večerja je bila gotova. Mati Čong je razrezala meso pri ognjišču, dela izbrane kose v dve skledi, dodala kimči in kašo. Skledi sta bili za naju, večja plitka posoda za družino. Obotavljala se je pri konzervah, katere je Collins izpraznil na pločevinast krožnik.
Najprej je položila skledi pred naju, nato razvrstila o-troke med sebe in moža in jim razrezala koščke mesa. Razdelila je paličice, ko naju je Čong presenetil. V nerodni angleščini je izgovoril dve besedi, »Tank God« in se oprostil: »Te dve besedi sta edini, kar se še spominjam od vasčga jezika v misjionski šoli.«
Collins se je pokrižal, Čong spoštljivo sklonil glavo.
Ogenj je ponehaval iz žerjavica ni več dovolj razsvetljeva-
Obtožnica zoper kajenje se debeli
Pljučni rak, doslej najpogostejši med moškimi, v zadnjem času vse bolj prizadeva ženske. Po ugotovitvah državnega inštituta za rakasta obolenja v Washingtonu bo ta bolezen že letos v Združenih državah Amerike izpodrinila raka na prsih kot najpogostejšega povzročitelja smrti med ženskami.
Neprijetna napoved temelji na statističnih podatkih iz večjih ameriških mest, ki kažejo, da se je umrljivost žensk zaradi pljučnega raka v zadnjem desetletju za dvakrat povečala. Leta 1970 je bilo od 100.000 umrlih 10,7 odstotka žrtev pljučnega raka, leta 1980 pa kar 20,3 odstotka.
To je mogoče pojasniti predvsem z naraščajočim številom kadilk po drugi svetovni vojni, piše v nedavni številki revije Svetovne zdravstvene organizacije.
Strokovno zbrani podatki jasno dokazujejo, da kajenje, ta najbolj razširjena razvada, vse pogosteje povzroča bolezni srca in krvnega ožilja. Angleži celo trdijo, da je umrljivost zaradi kajenja skoraj enaka umiranju za nalezljivimi boleznimi v preteklosti. Zato zdravstvene oblasti razvitih držav menijo, da bi se morali proti kajenju bojevati, kot so se nekdaj bojevali proti koleri, davici, tuberkulozi in paralizi.
Haldfan Mahler, direktor svetovne zdravstvene organizacije pravi, da je kajenje eden od redkih posamičnih vzrokov smrti, ki ga je mogoče preprečiti. Po ocenah njegove organizacije vsako leto predčasno umre po svetu zaradi kajenja milijon ljudi.
la notranjščine. Collins je zato vprašal, če bi ne bilo boljše prinesti svetilko od zunaj v hišo. »Zakaj sploh gori zunaj?« je menil.
Bil sem istih misli. Osvetljevati zunanjost, ko je v hiši tema, se mi je zdelo nerazumljivo. Zato nisem mogel povsem pregnati sumnje. Vprašal sem tudi jaz.
»Luč je za najinega prvorojenca, najinega Hjun Čula. Njegova mati želi, da luč sveti zunaj, tako da bo od daleč videl svoj dom, ko pride po dolini.« Spogledal se je z ženo, pripovedoval o sinu sedemnajstletniku, ki se je prostovoljno priglasil v korejsko armado.
Kot mladenič je bil vajenec v stričevi krojačnici v Taejgo-nu, ko je vdrla severna armada. Krojačnico so uničili, hišo strica, Čongovega brata, požgali. Dva pomočnika so ubili, družina ph se je rešila. Brez krojačnice je stric stopil v armado in z njim Hjun Čul. O svojem bratu Čong ni več slišal, od sina, ranjenega v bolnišnici, pa je prejel obvestilo, da se v treh tednih, to je danes ali jutri, povrne domov. Pripovedoval je ravnodušno, mati pa, sluteča, da govori o sinu, je okrenila obraz, da bi zakrila solze.
»Če hočete, bom prinesel svetilko v hišo,« je dejal.
»Ne, ne, naj gori zunaj,« sva rekla. »Upajmo, da se vrne to noč, ali vsaj zjutraj, pre-dno odideva. Rada bi ga videla. In čestitava vama, dobrega sina imata.«
Videč njene solze, je narednik tolažil žensko: »O.K., Čong-san, O.K., Hjun Čul O.K.«
Sumnje so prešle. Svetilka je bila za prvorojenca in solze v dokaz, da je tako. V resnici sva želela, da se mladi vojak povrne, predno se posloviva.
Po večerji je Collins razdelil čokolado.
Mati Čong je prinesla kup slame in jo izravnala v kotu. Otroci, sedeči na ležišču, niso odmaknili oči od Collinsa, ki je pogrinjal odejo. »Zdaj spite,« jim je veleval, kažoč, kako naj glavo položijo na dlan. V odgovor so se smejali in ga gledali. Večkrat je ponovil besedi »Good night«, dokler niso otroci odgovarjali isto.
Naredniku sem rekel, naj gre spat, jaz pa bom skušal bedeti nekaj ur. »Popolnoma zaupam tem ljudem, ne moreva pa biti gotova glede gverilcev. Če so kje v bližini, jih bo privabila luč od zunaj. Zato
kar spi sedaj; jaz bom bedel, dokler bom mogel. Proti jutru te bom zbudil, da boš čuval ti.«
Collins se je strinjal in zaspal kot po povelju. Težko je bilo obrniti oči od para pri ognjišču. Skupaj sta umivala posodo in skrbno spravljala na stran preostalo hrano. Gledajoč ju, kako sta delala potiho in molče, sem se nenadno počutil srečnega od ganjenja in ko sta šla na svoja ležišča na podu, me misel na dobre siromašne ljudi ni zapustila. Bedel sem pozno v noč. Oropani vsega in zavrženi od sveta, v neplodnem samotnem gorovju in brezkončni bedi so ohranili človeško dostojanstvo in dobroto. Radoval sem se praznovanja božičnega večera Prl njih.
Okoli treh je prihajal spanec. Potresel in zbudil sem Collinsa in sam zaspal.
Collins se je oblekel in stopil iz hiše, ko se je delal dan. Ne bo se je razjasnilo in zvezde so še sijale, mraz pa je šel do kosti. Da bi ga preveč ne zeblo, je tekel do vozila. Z njega je vze zaboj vojaške hrane in vre o majhnih paketov. Stopil Je okoli vozila, si ogledal, Če je vse v redu, in del na rame za boj in vrečo, da ju ponese v hišo. S ceste je tedaj zaslism stopinje, postal je in poslušal. Proti njemu je prihajala posta
va v uniformi korejskega voja
ka, brez orožja; stopala je P° časi in ne brez težave.
Collins se je spomnil in sp° znal. Ob tej rani uri in na tej cesti bi korejski vojak neJ?0 gel biti nihče drug kot Hj1* Čul.
Mladenič je obstal preplaha
in zbegan. Collins se mu y
je pri'
bližal in ogovoril z beseda1^ »Hjun Čul«. Ni razumel bese v odgovor, a bil je gotov, stoji pred njim Čongov sin‘ j Poizkus za razgovor bi
brez uspeha. Collins je P0Pr^.|
vil hr#»mp na rami. fiaflllŽ?
vil breme na rami, vojaku, naj stopa za nji Zdanilo se je popolnoma,
sta prispela. Starša sta že v ^
la. Objela sta prvorojenca
mu pomagala k počitku, je Čong pojasnil, je hodil peš samo od vasi ni, a ta pot ga je izmuCila. je moral leči. Rane na roku ramenu so se mu še celile-
(nadaljevanje)
Oglašujte v Amerf*^ Domovini! S tem b pomagali sebi in tu našemu listu!
“SLOVENIA RADIO PROGRAM’'
HEARD COAST TO COAST
3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems.
PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119