ilorne vesti
DROCA
nas
glas
our voice
glasilo skupine Droga
Skupina Droga
Livsmedel
seboj
Notranja reviziija Novosti v financah
Naš dan
Vsakoletno srečanje zaposlenih v
september ~ 2002
Niko Kavčič o Drogi pred Drogo
Kazalo
Uvodnih
september ~ 2002
Poslovne vesti
Polletno poročilo o poslovanju 2002 stran 4
Skupina Droga
Poslovna konferenca v Drogi Livsmedel in še kaj stran 13 Novosti s trga BIH stran 15
Evropski teden kakovosti v Sloveniji stran 17
Mi med seboj
Notranja revizija stran 19 Kaj je novega v financah stran 21
Naš dan
Vsakoletno srečanje zaposlenih v Drogi stran 24
Na obisku pri nas
Niko Kavčič o Drogi pred Drogo stran 32
Nikoli naj ti ne bo škoda časa, da bi spoznal novega človeka!
(H. Jackson Brown jr.)
Septembra nebo in oblaki spremenijo barvo. Sveža jutra in mlačni dnevi utišajo razgovore o dopustih in zameglijo poletna hrepenenja. Oddihu sledijo novi podvigi, svobodna izbira časa se umakne resnemu urniku.To je čas, ki je podoben jutranjim uram: odpočili smo si, zdaj pa nas čakajo dolžnosti novega dneva in za njimi zadoščenje ob dobro opravljenem delu. Pri zadoščenju ni pomembno, kako visoko smo na družbeni lestvici; kajti jasno je, da vsi ljudje ne morejo biti ministri ali odlični poslovneži, vsi pa - ne glede na svoj poklic -lahko delajo dobro, zelo uspešno ali pa skrajno površno. In zadoščenje je lahko odraz samo dobro opravljenega dela, drugače ne more biti.
Že od pradavnih časov delo združuje ljudi (to je ena njegovih najlepših značilnosti). Učijo se drug od drugega, najdejo skupne rešitve, se spoznavajo in notranje zorijo. Sadovi dela, ob katerem se je vsak trudil po svojih močeh, so skupni sadovi. Kdor se tega zaveda ali so mu to razložili drugi, se bo z veseljem lotil novih zadollitev, saj ga ne bo preganjal občutek, da je dotlej storil premalo.
V	uspešnosti Droge d.d. se zrcali dobro opravljeno delo zaposlenih. V zadnjem času so si z veliko naglico sledile tudi spremembe in mnoge izboljšave, zato delo že dolgo prepletata tudi učenje in izpopolnjevanje na delovnih mestih. Nihče ni bil izvzet: delavnice, seminarji in drugi načini učenja ter obveščanja so posegli na vsa področja dejavnosti družbe. Ob
i	
1	
W'	
tem so se srečevali starejši delavci in na novo zaposleni, pa tisti, ki so dotlej morda le slišali drug za drugega. S krogom novih znancev, med pogovori in izmenjavi izkušenj sta se krepila občutek pripadnosti in spoznanje, da dober tehnolog in dober komercialist ne moreta brez dobrega delavca, brez dobrega administratorja, šoferja, mehanika, pa še koga. In obratno. In da učenje ni nekaj, kar se nas po končanem šolanju ne tiče več...
Septembra se je na Droginem vsakoletnem srečanju zbralo toliko zaposlenih kot še zlepa ne. Celo iz povezanih podjetij v tujini jih je prišlo več kot sto.Tisti, ki se srečanj že vsa leta redno udeležujejo kakor tudi tisti, ki so prišli prvič - vsi brez izjeme so bili Židane volje. Bilo je kot prisrčno snidenje velike družine, katere člani so komaj čakali, da se ponovno vidijo. Neobvezna druženja so zmeraj dober barometer zadovoljstva ljudi.To pomeni, da so obenem odraz njihovega zadoščenja spričo dobro opravljenega skupnega dela; in uspehov, ki so nepogrešljiva spodbuda za naprej.1
Sonja Požar
Po začrtani poti ...
V	prvi polovici leta 2002 smo v poslovni skupini DROGA nadaljevali s poslovanjem skladno s poslovnim načrtom in strategijo do leta 2005. Če upoštevamo stopnje rasti v primerjavi z lanskim obdobjem, so prihodki prodaje skupine večji za 28 %, prihodki prodaje matične družbe pa za 22 %. Obseg prihodkov prodaje skupine je dosegel 10.035 mio SIT. Medtem ko smo na domačem trgu presegli načrtovano prodajo za 3 %, pa jo v izvozu nismo dosegli. Precenili smo prodajne možnosti kave na srbskem trgu, kjer je izredno močna konkurenca, prav tako pa je na nedosežen plan vplivala tudi bistveno slabša prodaja trgovskega blaga.
Z vidika obsega prodaje izrazito izstopa kokošja pašteta s 46% povečanjem. Kljub temu je to 12% pod planirano, predvsem na račun razširitve asortimana, ki za uveljavitev na trgu zahteva določen čas. Na domačem trgu zagotavljamo stabilno rast kave, kjer še vedno ohranjamo več kot 60 % tržni delež.
DROGINE odvisne družbe na vseh trgih, kjer DROGA nastopa z lastnimi prodajno marketinškimi aktivnostmi, zagotavljajo doseganje marketinških in prodajnih ciljev družbe. V konsolidacijo je upoštevanih osem povezanih družb. Izgubo so izkazali DROGA Beograd (slabša prodaja trgovskega blaga in kave),AGRO-IMPEKS Skopje (slabša prodaja) in KONZUM Sarajevo (nižja maloprodaja od načrtovane).
Finančni rezultat sledi rasti prodaje, čisti dobiček je v delniški družbi rasel hitreje kot prodaja in dosegel stopnjo rasti 37 %. Konsolidirani dobiček je rasel počasneje in sicer s stopnjo rasti 11 %, predvsem na račun amortizacije neopredmetenih osnovnih sredstev v skupini. Zelo ugodno sliko kaže povečana donosnost matičnega podjetja za 22 % in povečanje dodane vrednosti na zaposlenega za 15 %.Vse to se je odražalo tudi na borzi, kjer je znašala tržna kapitalizacija 17.920 mio SIT, tečaj delnice pa se je povečal kar za 85 %.
K sliki poslovanja prispevajo
tudi novi slovenski računovodski standardi. Z njimi se je izboljšala poslovna slika in primerljivost z mednarodnim okoljem.
V	poslovni javnosti so bili zlasti odmevni naslednji dogodki, povezani z DROGO:
• ureditev pogodbenih razmerij glede skladišč soli in bivše upravne zgradbe z občino Piran,
• odprodaja lokacije ARGO,
• prenehanje distribucije NESTLE v ZRJ.
Uprava družbe je v prvem polletju obravnavala in potrdila vrsto projektov, ki bodo zagotovili nadaljnjo rast poslovne skupine. Najpomembnejši je vsekakor koncernska prenova DROGA, s katerim bodo v skupini DROGA poenoteni poslovni standardi. Uprava družbe ocenjuje, da bodo prodaja, kot tudi rezultati poslovanja v drugem polletju še boljši ter da bo poslovni načrt v celoti uresničen. O
Matjaž Čačovič Predsednik uprave in generalni direktor
ooc„
Along the established path
In the first half of the year 2002 we at the DROGA Group carried on operations in accor-dance with our business plan and strategy until 2005. If we take into account growth rates compared to the last year’s period, sales revenues of the Group increased by 28 % and sales revenues of the parent company by 22 %. Sales revenues of the Group reached SIT 10,035 mil-lion.While the planned sales were exceeded by 3 % on the domestic market, in export they were not realised.We overesti-mated the possibilities of sales of coffee on the Serbian market where the competition is very strong, and a further reason for the unrealised plan was also the considerably lower sales of trade goods.
As regards finished products, outstandingly highest rates were again attained by the chicken pate, the sales of which were increased by as much as 46 %, but were ali the same 12 % under the planned amount, mainly on account of broadening the prod-uct range, which of course requires a certain time to become established on the market. On the domestic market we have assured the stable sales growth of coffee, which stili maintained more than a 60 % market share.
Droga’s subsidiaries ensured that the company’s marketing and sales objectives were attained on ali markets where Droga was present with its own sales marketing activities. Eight affiliated companies were taken into account at consolidation.
Loss was observed with Droga Belgrade (lower sales of trade goods and coffee), Agro-Impeks Skopje (lower sales) and Konzum Sarajevo (retail lower than planned).
The financial result kept pace with the sales growth: net profit of the joint stock company grew faster than sales and reached the grovvth rate of 37 %.
Consolidated profit grew at a slower pace, namely at the growth rate of 11 %, mainly on account of depreciation of intan-gible fixed assets of the Group. A very favourable image is observed with a 22% increase in the return of the parent compa-ny and an increase in the added value per employee by 15 %.A11 these were reflected also on the stock exchange, where the market capitalisation was SIT 17,920 million and the priče of our share was increased by as much as 85 %.
The impression of operations is also influenced by the new Slovenian accounting standards, which improve the performance profile and increase comparabili-ty with the international environ-ment.
Within the business public mainly the following events con-nected with Droga were given a wide response:
• settlement of contractual rela-tionship with the Municipality of Piran regarding the salt storage warehouse and the former municipality building,
• the sale of old premises of Argo,
• discontinuation of distribution of Nestle in FRY.
In the first half of the year the Board of Directors discussed and approved a number of projects which will assure further growth of the Group.The most impor-tant is certainly the corporational renewal of Droga, by which business standards within the Droga Group will be harmonised.The Board of Directors estimates that in the second half of the year the results of operations will be even better and that the business plan vvill be fully implemented. #
Matjaž Čačovič Chairman of the Board
and Managing Director
Polletno poročilo o poslovanju 2002
Tjaša Brkič
Letošnji nerevidirani podatki poslovanja Droge d.d. v prvem polletju označujejo rast podjetja in ugoden finančni rezultat. Poslovni izid Droge d.d. je ob koncu prvega polletja 2002 izkazan v višini 706 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je 37 odstotkov več kakor v enakem obdobju preteklega leta. Načrtovan čisti dobiček za prvo polletje je presežen kar za 58 odstotkov. Ugodni finančni rezultat je odraz rasti podjetja, predvsem uspešne prodaje prvega polletja. Čisti prihodki od prodaje so se namreč povečali za 22 odstotkov glede na prvo polletje 2001 in so znašali nekaj manj kot 8 milijard tolarjev. Poslovni načrt prodaje sicer ni dosežen zaradi nekoliko slabšega izvoza, kot smo pričakovali, a smo lahko kljub temu zelo zadovoljni. >■
Struktura prodaje izdelkov po programih
Struktura prodaje izdelkov po trgih v izvozu
Hrvaška
14%
Makedonija
16%
Jugoslavija
17%
Ostale
države
Švedska 7%
Prekomorske države Ostalo 3%	2%
Bosna in Hercegovina 34%
Struktura prodaje izdelkov po trgih
Tuji trgi 37%
Domači
Mesni
program
30%
Zelenjavni
program
7%
Kava
31%
Trgovsko
blago
Začimbe ?o/n Ostalo
Žitarice ^ ^
6%
Struktura prodaje izdelkov na domačem trgu po programih
Ostalo
Mesni program Začimbe 6%
Zelenjavni program 7%
Trgovsko blago 1%
1%
Ostalo
Struktura prodaje izdelkov na tujih trgih po programih
Začimbe Kava Trgovsko 3%	l2%	“
blago
čaji 4%
5%
Žitarice^
5%
Zelenjavni program
8%	Mesni
program 72%
Primerjava prodaje izdelkov po programih v prvem polletju 2002 s prvim polletjem 2001
£
V)
o
o
o
>
V)
o
c
■o
o
2.500.000
2.250.000 2.000.000
1.750.000
1.500.000
1.250.000 1.000.000
750.000
500.000
250.000 0
□ I -VI. 2001 □ l.-VI. 2002
CD
Kava
Mesni
program
Čaji
Začimbe Žitarice Zelenjavni Ostalo Sol program
Trgovsko
blago
proizvodni program
< PRODAJA
Celotna prodaja gotovih
izdelkov je za prvo polletje 2002 znašala 7,67 milijarde tolarjev. Od tega smo 63 odstotkov izdelkov prodali na domačem trgu in 37 odstotkov na tujih trgih. Dosegli smo skupno količinsko prodajo izdelkov v obsegu 8.970 ton, neupoštevaje prodajo soli in
trgovskega blaga, kar je za 7 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta in za štiri odstotke manj od načrtovanega. Nosilna programa v prodaji sta kava na domačem trgu, ki predstavlja 46 odstotkov prodaje, in mesni program v izvozu, ki ima 72 odstotni delež v prihodkih iz prodaje na tujem trgu.
Prodaja na domačem trgu
je v obdobju januar-junij 2002 znašala 4,8 milijarde tolarjev, kar je za štirinajst odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2001 oziroma za 3 odstotke več kot smo načrtovali. Izvoz je v prvem polletju leta 2002 znašal 2,8 milijarde tolarjev, kar je za 29 odstotkov več kot v enakem
Primerjava prodaje izdelkov na domačem in tujih trgih skozi čas
18
16
14
5,6
3,3
12
3,2
10
8
3,2
6
2,3
10,6
10,4
10,0
10,0
4
4,8
4,3
2
0
leto 1998
leto 1999
leto 2000
leto 2001
I-V12001
I-VI.2002
□ DOMAČI TRG	□	IZVOZ
obdobju leta 2001 a manj kot smo načrtovali. Vzroki za to so predvsem v nedoseganju načrtovane prodaje trgovskega blaga in pri mesnem programu kot nosilnem programu v izvozu, ki pa kljub temu za 46 odstotkov presega lanskoletno prodajo prvega polletja. Struktura prodaje
gotovih izdelkov po trgih kaže, da dobrih osem desetin izvoza dosegamo na trgih republik bivše Jugoslavije, kar kaže na še zmeraj zelo veliko odvisnost izvoza od tega geografskega področja.
ZAPOSLENOST
Skupno število zaposlenih na dan 30.6.2002 v družbi DROGA d.d. je bilo 647. Od tega je bilo za nedoločen čas zaposlenih 572 oseb in za določen čas 75 oseb. >•
Pregled zaposlenosti									
30.6.2001				30.6.2002			Indeks		
	skupaj	za nedol. čas	za dol. čas	skupaj	za nedol. čas	za dol. čas			
ORGANIZACIJSKA ENOTA	(1)	(2)	(3)	(4)	(5)	(6)	(4/1)	(5/2)	(6/3)
PC Sol	41	36	5	36	35	1	88	97	-
PC Nova tovarna	260	240	20	259	246	13	100	103	65
PC Zlato polje	84	75	9	96	78	18	114	104	200
PC Gosad	75	58	17	85	58	27	113	100	159
SKUPAJ PC	460	409	51	476	417	59	103	102	116
Uprava + štabne službe	47	44	3	50	46	4	106	105	133
Skupne službe	118	105	13	117	105	12	99	100	92
SKUPAJ STROKOVNE SLUŽBE	165	149	16	167	151	16	101	101	100
SKUPAJ POVEZANA PODJETJA	4	4	0	4	4	0	100	100	-
SKUPAJ DROGA	629	562	67	647	572	75	103	102	112
Gibanje in sestava naložb v	prvem polletju leta 2002		
	I.-VI. 2001	I.-VI. 2002	Indeks
(v 000 SIT)	(1)	(3)	(3/1)
Osnovna sredstva skupaj	1.512.046	430.751	28
Dolgoročne finančne naložbe	736.179	15.972	2
DROGA SKUPAJ :	2.248.225	446.723	20
Struktura financiranja na dan 30.06.2002
Tuji viri
34%
Lastni
viri
66%
<■ NALOŽBE
V	prvem polletju leta 2002 smo za naložbe namenili 447 milijonov tolarjev, kar pomeni 16 odstotkov načrtovanih investicijskih vlaganj
predvidenih za leto 2002. Večji del realiziranih naložb v prvem polletju so predvsem ostale investicije, ki so znašale 139 milijonov tolarjev oziroma 96 odstotkov od načrtovanih.
FINANČNA STRUKTURA DROGE D.D.
Sredstva v višini 22,6 milijarde tolarjev so še naprej v veliki večini financirana iz lastnih virov. Kapital se je glede na enako obdobje preteklega leta povečal za 10 odstotkov in znaša 14,9 milijarde tolarjev. Delež kapitala v financiranju znaša 66 odstotkov, kar je za 6 odstotkov manj kot v enakem obdobju preteklega leta, kljub
temu pa zagotavlja kapitalsko ustreznost in visoko stopnjo finančne moči in varnosti podjetja. >
DRPG
Gibanje povprečne vrednosti Drogine delnice v primerjavi s SBI v letu 2001
70.000,00
3.500,00
(O 60.000,00 > d)
O
0)
-o
TO
C
q 50.000,00
1
2.500,00 >
40.000,00
2.000,00
Nerevidiran izkaz poslovnega izida in bilanca stanja Droge d.d. in Skupine Droga IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA v obdobju od 01.01. do 30.06.2002 (v 000 SIT)
Droga d.d.	Skupina	Droga
I.-VI.2002	I.-VI.2001	Indeks	I.-VI.2002	I.-VI.2001	Indeks
1. ČISTI PRIHODKI PRODAJE	7.962.617	6.507.371	122	10.034.617	7.925.171	127
2. SPREMEMBA VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV	29.651	4.714	629	75.645	202.692	37
IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE						
3. USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI	41.244	91.605	45	43.731	93 207	47
IN LASTNE STORITVE						
4. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI S PREVREDNOTO-	76.944	49.084	157	133.569	41.291	323
VA1.NIMI POSLOVNIMI PRIHODKI						
5. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV	-5.266.643	-4.335.326	121	-6.906.224	-5.705.632	121
a Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter	-4.015.682	-3.279.898	122	-5.355.813	-4.516.289	119
stroški porabljenega materiala						
b Stroški storitev	-1.250.961	-1.055.428	119	-1.550.411	-1.189.343	130
6. STROŠKI DELA	-1.275.352	-1.215.852	105	-1.599.882	-1.401.070	114
a Plače	-927.643	-892.591	104	-1.157.279	-1.004.668	115
b Stroški socialnega zavarovanja	-169.010	-145.775	116	-235.434	-169.837	139
c Drugi stroški dela	-178.699	-177.486	101	-207.169	-226.565	91
7. ODPISI VREDNOSTI	-656.591	-440.348	149	-855.390	-462.586	185
a Amortizacija in prevrednotovalni posl.odhodki	-643.013	-410.482	157	-819.293	-424.620	193
pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih						
in opredmetenih osnovnih sredstvih						
b Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih	-13.578	-29.866	45	-36.097	-37.966	95
8. DRUGI POSLOVNI ODHODKI	-38.303	-51.779	74	-59.285	-53.118	112
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA	873.567	609.469	143	866.781	639.956	135
9. FINANČNI PRIHODKI IZ DELEŽEV	55.036	36.087	153	42	2.533	2
a Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini	55.036	33.554	164	0	0	-
b Finančni prihodki iz deležev v pridruženih podjetjih	0	0		42	0	-
c Drugi finančni prihodki iz deležev	0	2.533	-	0	2.533	-
(s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki)						
10. FINANČNI PRIHODKI IZ DOLGOROČNIH TERJATEV	0	0	.	0	0	.
11. FINANČNI PRIHODKI IZ KRATKOROČNIH TERJATEV	244.046	189.251	129	184.622	229.104	81
a Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetij v skupini	74.121	24.667	300	0	0	-
b Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do pridruženih podjetij 338		4.953	7	338	0	-
c Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev	169.588	159.631	106	184.284	229.104	80
(s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki)						
12. FINANČNI ODHODKI ZA ODPISE DOLGOROČNIH	-536	-26.979	2	-536	-3 262	16
IN KRATKOROČNIH FINANČNIH NALOŽB						
a Prevrednotovalni finančni odhodki pri finančnih naložbah v	0	-26.679	-	0	0	-
podjetja v skupini						
b Drugi prevrednotovalni finančni odhodki	-536	0	-	-536	-3.262	16
13. FINANČNI ODHODKI ZA OBRESTI IN IZ	-293.442	-267.614	110	-323-084	-355.813	91
DRUGIH OBVEZNOSTI						
a Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini	-13.086	-224	5842	0	0	-
b Finančni (xlhodki za obresti in iz drugih obveznosti do pridruženih podjetij	-3.221	0-		-3.221	0	-
c Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti	-277.135	-267.390	104	-319.863	-355.813	90
POSLOVNI IZID REDNEGA DELOVANJA	878.(>71	540.214	163	727.825	512.518	142
14. DAVEK IZ DOBIČKA IZ REDNEGA DELOVANJA	-191.825	-58.467	328	-210.336	-64.421	327
15. ČISTI POSLOVNI IZID IZ REDNEGA DELOVANJA	686.845	481.747	143	517.489	448.097	115
16. IZREDNI PRIHODKI	40.970	44.683	92	41.075	67.895	60
17. IZREDNI ODHODKI	-16.574	-5.450	304	-16.576	-29.251	57
a Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala	-16.574	-5.450	304	-16.576	-29.251	57
b Izredni odhodki za prevrednotovalni popravek kapitala	0	0	-	0	0	-
18. POSLOVNI IZID ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA	24.396	39.233	62	24.499	38.644	63
19. DAVEK IZ DOBIČKA ZUNAJ REDNEGA DELOVANJA	-5.326	-4.246	125	-5.326	-4.857	110
20. DRIIGI DAVKI, KI NISO IZKAZANI V DRUGIH POSTAVKAH 0		0	-	0	0	-
2()a Čisti poslovni izdi za manjšinske lastnike	0	0	-	-6.493	-10.636	61
21. CISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA	705.915	516.734	137	530.169	471.2^9	113
BILANCA STANJA na dan 30.06.2002 (v 000 SIT)
		Droga d.d.	Skupina Droga				
		30.06.2002	30.06.2001	Indeks	30.06.2002	30.06.2001	Indeks
	SREDSTVA	22.634.135	19.393.531	117	25.058.623	20.667.737	121
A	STALNA SREDSTVA	11.797.373	11.195.607	105	13.201.298	11.480.609	115
I.	NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA	276.388	365.442	76	1.606.681	952.066	169
II.	OPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA	9.659.677	9.980.529	97	11.399.187	10.242.660	111
III.	DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE	1.861.309	849.636	219	195.430	285.883	68
B	GIBLJIVA SREDSTVA	10.753.468	7.994.279	135	11.714.591	8.960.007	131
I.	ZALOGE	2.527.555	2.550.768	99	3.629.618	3.181.959	114
II.	POSLOVNE TERJATVE	5.853.957	3.610.405	162	5.066.933	3.726.668	136
III.	KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE	2.180.460	1.779.011	123	2.232.361	1.847.126	121
IV.	DOBROIMETJE PRI BANKAH,ČEKI,GOTOVINA	191.496	54.095	354	785.679	204.254	385
C	AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE	83.294	203.645	41	142.735	227.121	63
	Zunajbilančna sredstva	1.583.676	1.910.020	83	1.583.676	1.910.020	83
	OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV	22.634.135	19.393.531	117	25.058.623	20.667.737	121
A	KAPITAL	14.934.399	13.553.693	110	14.963.834	13.588.096	110
A/l.VEČINSKI KAPITAL		0	0		14.668.260	13.549.130	108
I.	VPOKLICANI KAPITAL	2.827.680	2.827.680	100	3.029.088	2.827.680	107
II.	KAPITALSKE REZERVE	1.616	0	-	1.616	0	-
III. REZERVE IZ DOBIČKA		7.629.403	2.867.071	266	7.429.016	1.751.927	424
IV.	PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID	7.903	3.709.654	0	-84.508	3.246.822	■3
V.	ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA	705.915	516.734	137	531.166	466.900	114
VI.	PREVREDNOTOVALNI POPRAVKI KAPITALA	3.761.882	3.632.554	104	3.761.882	5.255.801	72
A/2	. MANJŠINSKI KAPITAL	0	0	-	295.574	38.967	759
B	REZERVACUE	3.610	5.297	68	103.656	5.297	1.957
C	FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI	6.678.783	5.749.864	116	8.962.072	6.867.799	130
	a Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti	2.057.630	1.308.992	157	2.799.637	1.342.658	209
	b Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti	4.621.153	4.440.872	104	6.162.435	5.525.141	112
Č	PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE	1.017.343	84.677	1201	1.029.061	206.545	498
	Zunajbilančne obveznosti	1.583.676	1.910.020	83	1.583.676	1.910.020	83
PODJETJA V SKUPINI DROGA
v skupino Droga so na dan 30.06.2002 vključena naslednja podjetja
DELEŽ, KI GA IMA DROGA D.D.
I. DROGA D.D.	
I. DROGA BUJE	78,87%
I. DROGA SARAJEVO, ki vključuje:	86,67%
II. KONZUM SARAJEVO (z 76,64% deležem)	
I. DROGA ŠVEDSKA	52,00%
I. DROGA SKOPJE	51,00%
I. DROGA BEOGRAD	51,00%
I. DROGA PRIŠTINA	51,00%
I. AGRO-IMPEKS SKOPJE	100,00%
I. SANDRI SPA ITALIJA	51,00%
I. SLOVITA RUSIJA	25,00%
Borzni komentar
Kam gredo divje delnice ?
	14. junij	13.sept.	% spr.
LEK	61.698	89.500	+45,1
Helios	64.954	89.851	+38,3
DROGA	60.768	78.331	+28,9
Petrol	31.927	39.244	+22,9
Istrabenz	6.803	7.965	+ 17,1
Krka	37.027	43.260	+ 16,8
Intereuropa	4.861	5.356	+ 10,2
Luka Koper	4.395	4.644	+5,7
SBI	2.792,31	3.312,23	+18,6
PIX	2.248,30	2.516,29	+11,9
Uroš Janževič, finančni analitik PFC Interfin Koper
Po kratkem poletnem oddihu se je borzni ogenj znova razplamtel v vsej svoji velikosti, saj so proti koncu avgusta objavljeni polletni rezultati poslovanja borznih podjetij postopno raz-plamtevali pričakovanja investitorjev, kot olje na ogenj pa je na trg delovala 23.H. objavljena namera švicarskega farmacevtskega giganta Novartis o prevzemu polovice našega nacionalnega farmacevtskega ponosa - družbe Lek. Omenjena informacija, ki še ni meso postala (objava pravno zavezujoče prevzemne ponudbe je namreč vezana na sklepe izredne skupščine Leka, sklicane za 27.9.02, o odpravi 15% statutarne omejitve glasovalnih pravic) je prišla nepričakovano, realizacija prevzema pa bo imela velik vpliv na slovenski kapitalski trg, saj:
1. pomeni nakup 51% delnic Leka po ceni 95.000 SIT kupnino v višini 93,67 mrd SIT, kar ob predpostavki, da se na borzo vrne le 1/3 te kupnine, pomeni povečano povpraševanje v približni višini 40-kratnika obstoječega dnevnega borznega prometa;
2. ostane delnica Krke ob predpostavki uspešno izvedenega prevzema edina nakupna alternativa za vlagatelje, ki želijo v Sloveniji vlagati v farmacevtski sektor;
3. pomeni morebiten preklic prevzemne namere konec pričakovanj o presežnem povpraševanju po delnicah ter
tečajno streznitev borzne kotacije, t.j. vrnitev indeksa SBI pod 3 000 indeksnih točk. Iz zgoraj navedenih razlogov je indeks SBI v zadnjem tednu avgusta poskočil za okoli 15% odstotkov ter dosegel v četrtek, 5.9.02 vrednost 3-335,45 indeksnih točk, kar je njegov absolutni zgodovinski rekord. Posledično so tudi mnoge delnice in PIDi (predvsem tisti s pomembnim deležem lastništva v Leku in Krki) dosegli svoje zgodovinsko najvišje tečaje, pri čemer je bila delnica Droge v prvi bojni črti, kar je razvidno tudi iz spodnje preglednice.
Navkljub vsemu veselju srečnih imetnikov Leka in ostalih slovenskih delnic pa ne smemo pozabiti prve obletnice tragičnih dogodkov v ZDA, ki so spremenili razmišljanje razvitega sveta in borznih investitorjev. In tudi zaradi nekaterih kasnejših pomembnih dogodkov po lanskoletnem 11 .septembru (afera Enron in velike izgube podjetij v panogi telekomunikacij) se danadanes vrednosti pomembnih svetovnih indeksov nahajajo približno tam, kjer so se nahajali takoj po
vrtoglavih padcih po 11.9.2001. Na sončni strani Alp pa se je indeks SBI v zadnjem letu dni povečal za več kot 50%, kar je stanje splošne triletne podcenjenosti slovenskih delnic, ki dosegajo vedno nove tečajne rekorde, odpravilo. #
Tudi na Švedskem so združili prijetno s koristnim
Majda Vlačič
Konec avgusta so sodelavci v Drogi Livsmedel na Švedskem organizirali svojo dvodnevno poslovno konferenco. Potekala je v turističnem mestu Vadstena ob jezeru Vettern. Srečanja so se udeležili vsi zaposleni. Poimenovali so ga kar ‘kick off, kar bi v domačem prevodu lahko pomenilo ‘odklop’. Res je, da je ime bilo namenjeno neuradnemu delu konference, ko je šlo predvsem za sprostitev duha v igrah, vendar je misel na druženje v popoldanskih urah razveseljevala vse udeležence in lepo vplivala na njihovo razpoloženje že med potekom uradnega dela konference. Pregledali so rezultate poslovanja v prvih šestih mesecih ter v juliju in avgustu, obravnavali organizacijske in kadrovske spremembe, ki so nastopile med letom in tiste, predvidene do konca leta. Zabeležili so želje zaposlenih po
Če se skladovnica lesenih kock podre, ne bo nič z zmago!
usposabljanju in izobraževanju, kakor tudi njihove sugestije s področja zdravstvenega zavarovanja, rekreacije in počitnikovanja. S potniki so podrobneje pregledali plane prodaje in ugotavljali vzroke in posledice neizpolnitve oz. izpolnitve le-teh.
Pri pregledu polletnega poslovanja so ugotovili, da so v tem obdobju dosegli planirane rezultate. Manjši izpad so zasledili pri prodaji paštete.To je bilo v obdobju odvzema izvozne številke obratu Argo. Zabeležili so preseg plana pri prodaji Začinke, pri čajih pa ugotovili, da bo plan realen konec leta, saj se šele sedaj pričenja prava sezona pitja čaja.
Po zaključku uradnega dela so se udeleženci lotili ‘napornejšega’ dela. Razdelili so se v dve skupini in se pomerili v raznih (bolj ali manj) znanih športnih disciplinah. Prvi dan so se lotili streljanja na vse načine: z lokom, s fračo in pištolo. Zmagala je skupina ‘intelektualcev’ ali sedečih fantov in dekle z manj fizične kondicije. Naslednji dan pa je bil veliko bolj razgiban. Reševali so sestavljenke (neke vrste puzle), križanke in iskali gesla ter tekmovali v igrah, kjer je bilo treba imeti nekoliko več fizične kondicije. Vse igre so bile časovno omejene.Tako je v določenem času skupina morala natakniti čimveč avtomobilskih gum na drog in jih kasneje sneti ter jih ponovno, na drugem koncu travnika, natakniti na drugi drog. Člani posamezne skupine so morali preplezati 4-metrski zid, se previdno prebijati
Le česa vsega se človek ne loti, samo da bi se izkazal!
skozi iz vrvi narejeno ‘pajčevino’ in se premeščati na brvi ne da bi z nje izrinili člana svoje skupine. Dokazati so se morali še v nekaterih drugih (ne)spretnostih.Tudi puljenje lesenih kock iz spretno sestavljenega stolpca, tako da se le-ta ni podrl, ni bilo enostavno. Skupina, ki je izvlekla usoden kos lesa, je izgubila. Zmagala je druga, spretnejša skupina.
Bilo je prijetno in zanimivo, pravijo. Srečanja so koristna, saj z njimi utrjujemo medsebojne odnose, kar zagotovo vpliva na boljše počutje v službi in neposredno na kakovostnejše delo.
SWEDES COMBINED WORK AND PLEASURE
At the end of August ali the employees of Droga Livsmedel in Sweden attended a 2-day busi-ness conference in the Vadstena resort, near the lake Vettern.The meeting was called “kick off”. The vvorkers chose such a •>
Zmagovalna ekipa 1. dneva: Robert, Christofer, Igor, Thomas in Annika med tekmovanjem na leseni brvi.
<■ name because of the after-noon,“unoficial« part of the con-ference, during which they relaxed and accumulated new energies for the morning work which was therefore more effi-cient.
At the meeting the perfor-manee of the company in the first 6 months and in July and August 2002 was analysed, pres-ent and future organizational and cadre changes were discussed, the employee’s requests for edu-cation, qualifications, health insurance, reereation and holi-
days were put down. Sale planeš were analysed with sales repre-sentatives who gave the reasons for having reached the planned objectives or not.
The performance of Droga Livsmedel in the first 6 months of 2002 was assessed as success-ful. Most of the objectives have been achieved.The meat line faced a slight decrease in sales. The main reason for the reduc-tion is the fact that the profit centre Argo lost the export licence. An inerease of sales vol-ume was reported for Začinka.As
far as the sale of tea is con-cerned, the analysis was not pos-sible because the season for drinking tea has not begun yet.
Afternoon activities were more relaxing. Participants were devided in two groups and tried their strength in different (more or less known) sports.They start-ed with shooting: sling, bow, pištol. A group of “intellectuals” and a girl slightly out of shape were the winners.The second day was more intriguing.The groups had to solve a puzzle, a crossword puzzle, find the right pass-word...Other games were more demanding as far as physical con-dition is concerned. In a limited time the participants had to put as many tyres as they could on a post, take them off and run with them on the other side of the meadow where another post stood. Some of the members had to scale a 4m wall, pass through a net of ropes and move on a wooden footbridge vvithout falling from it.They had to take wooden pieces out of a structure without destroing it.The group that made a mistake and chose the wrong piece of wood, lost. It was very interesting and funny, they say.
Meetings of this kind are use-ful.People come together and have the chance to know each other better.So, the overall atmos-phere is good and the quality of work improves. %
Po napornih tekmovanjih pa skupna večerja!
DI&KA
Novosti sa tržišta BIH
Edina Dilberovič
Jasmin Zulčič
& Prilikom posjete brand ma-nagera, gde. Jane ALIČ i gde. Sandre KREGAR-BRUS, obav-ljen je obilazak trgovina i pregled pozicija artikala našeg asortimana kao i dogovor oko nastavka marketinških aktivnosti za robne marke ARGETA, MAESTRO i ARGO.
'SS U završnoj fazi su i pripreme za organiziranje nagradne igre BARCAFFE u saradnji sa našim distributerima i KONZUM-om. Smatramo da če odziv biti zadovoljavajuči j er nam j era varno pripremiti primamljive nagrade - kuhinja sa ureda-jima,TV, električni štednjak, ... (ukupno 111 nagrada). Nagradna igra če biti podržana oglašavanjem na radiju i u novinama kao i plakatima u maloprodajnim objektima.
& Tokom narednog mjeseca takoder imamo u planu orga-
Edina Dilberovič Jasmin Zulčič
Tokom augusta 2002, u nekoliko navrata organizirane su roštiljade ispred objekata KONZUM - STOP. Tom prilikom je u pomenutim objektima primječen povečan broj posjetila-ca, naročito djece kojima su ovakvi dogadaji bili posebno interesantni.
Takoder smo za vrijeme trajanja Maestro roštiljada organizirali i akcijsku prodaju začina i uz 5 kupljenih začina kao poklon kupcima darivali roštiljske hvataljke. Obzirom da je prvi put upriličena ovakva akcija, •>
nizirati košarkaški turnir za mlade starosne kategorije dječaka i djevojčica, a u saradnji sa košarkaškom školom iz Sarajeva. Zvanični naziv turni-ra je “ARGETA JUNIOR BA-SKET 5x5”. U narednom izdan-ju našeg časopisa, obavijestit čemo Vas o završetku i utisci-ma sa ovog dogadaja.
Novosti s trga BIH (Prevod)
& Z vodjema blagovnih znamk go. Jano Alič in go. Sandro Kregar Brus smo obiskali trgovine in preverili pozicije izdelkov iz naše ponudbe ter tudi dogovor o nadaljevanju marketinških aktivnosti za blagovne znamke Argeta, Maestro in Argo.
#	Pripravljamo nagradno igro Barcaffe, ki jo bomo izvedli v sodelovanju z našimi distributerji in Konzumom.
Menimo, da bi odziv moral biti
velik, saj bodo nagrade mamljive: kuhinja z aparati, televizor, električni štedilnik in drugo, skupaj 111 nagrad. Nagradno igro bomo oglaševali v tisku, na radiu in plakatih v maloprodajnih objektih.
Naslednji mesec bomo v sodelovanju s košarkarsko šolo iz Sarajeva organizirali košarkarski turnir za mlajše starostne kategorije dečkov in deklic. Uradni naziv turnirja bo ‘ARGETA JUNIOR BASKET 5X5’. O zaključku turnirja in o vtisih s tega dogodka bomo poročali v naslednji številki glasila.	(M.	V.)	#
Roštiljade Maestro
15
©3j>
<■ možemo konstatirati da je odziv ipak bio zadovoljavajuči.
Ovakve i slične akcije i pro-motivne aktivnosti namjeravamo organizirati i u narednom perio-du, s tim da cemo tom prilikom uključiti veči broj prodajnih mjesta.
fMA€ STRCfi
dane,s kuha mae&trc
Roštiljade Maestro (Prevod)
V	avgustu so bile pred objekti Konzum-stop kar nekajkrat organizirane roštiljade Maestro. Število obiskovalcev se je v tem obdobju povečalo, roštiljade pa so bile posebej zanimive za otroke.
V	času posamezne roštiljade Maestro je bila organizirana akcijska prodaja začimb. Kupec je ob nakupu petih začimb prejel darilo - klešče za žar. Glede na to, da je bila akcija organizirana prvič, ugotavljamo, da je bil odziv obiskovalcev zadovoljiv.
Take in podobne promocijske akcije, s povečanim številom prodajnih mest, nameravamo organizirati tudi v bodoče. (M. V.) 0
Zlato polje na Hrvaškem
Tjaša Ulčar-Jesih
Kdor je v mesecu avgustu letoval na hrvaški obali, je ob poslušanju radia prav gotovo naletel tudi na radijske oglase za riž v vakuumskem pakiranju Zlato polje. Poskusili smo “okupirati” celotno Jadransko obalo s pomočjo devetih radijskih postaj, od radia Pula in Rijeka, pa do radia Dubrovnik. To je bil prvi val oglaševanja, sledil pa bo še drugi val, predvsem na hrvaški televiziji. 0
PARBOII.ED ^ "J?,,
SANT ANHRIiA
' OL
HASMATl RIŽ
IIIMM VISKI Hiši; Kip'
"	  "i
Celovito obvladovanje kakovosti
Evropski teden kakovosti v Sloveniji
Usposabljanje notranjih presojevalcev na temo novosti in spremembe standarda ISO 9001:2000
referati uglednih slovenskih menagerjev.
Naslednji dan bo sledil bolj strokovni del v sekcijah na teme: Kakovost in vodenje ljudi Nenehne izboljšave Vodenje procesov Učinkovite presoje kakovosti <=& Kakovost v zdravstvu Kakovost in šolstvo.
V	Drogi si želimo, da bi se zaposleni še bolj jasno zavedali pomena kakovosti in ravnanja z okoljem ter si prizadevali za izboljševanje na vseh področjih, zato bo v tem času potekalo aktivno izobraževanje na temo integriranega sistema vodenja ISO 9001 in ISO 14001, v pripravi pa je tudi knjižica o sistemu za zagotavljanje varnih živil HACCP. #
Damjana Poberaj
Slovensko združenje za kakovost (SZK) v imenu Komisije evropske skupnosti ter na pobudo Evropske platforme kakovosti tudi letos od 4. do 10. novembra organizira Evropski teden kakovosti v Sloveniji.
V tem času se bodo odvijale razne aktivnosti na temo kakovosti, ki jih organizirajo podjetja, društva, inštituti, organizacije in drugi, potekajo pa preko raznih okroglih miz, člankov v revijah in časopisih, anket ter na druge načine.
V okviru tega tedna bo 6. in 7. novembra potekala v Portorožu že 11. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost z naslovom
ZNANJE ZA OBVLADOVANJE SPREMEMB
Prvi dan bo na sporedu uvodni oz. plenarni del z nagovori predsednika SZK in pokrovitelja konference, z referatom domačega in tujega gosta ter podelitvijo priznanj. SZK vsako leto podeli priznanja osebam, ki delujejo na področju kakovosti in katerih dosežki in prispevki pomembno doprinašajo k poslanstvu SZK. Kriterija za podelitev priznanja sta življenjsko delo ali izjemni dosežki v zadnjem letu na področju kakovosti. Lani je nagrado prejel tudi zunanji presojevalec certi-fikacijske hiše BVQI g. Danilo Brun.
Prvi dan se bo nadaljeval z okroglo mizo in strokovnimi
Foto Majda Vlačič
Usposabljanje
Teden vseživljenjskega učenja (14. - 20. oktober 2002)
Silvija Benčič
Vsako pomembnejšo področje našega življenja ima svoj teden ... ali vsaj svoj dan.To velja tudi za učenje, ki svoj teden pod soncem najde vsako leto v oktobru s številnimi prireditvami, kot so dnevi odprtih vrat, okrogle mize, delavnice, predavanja, razstave, testiranja, športni, kulturni in družabni dogodki. Vse prireditve so povezane s pridobivanjem novih znanj na kakršenkoli način in za kakršnekoli vsebine. Veliko izobraževalnih ustanov ponuja koristne informacije glede izobraževanja in usposabljanja v tem terminu tudi na svojih spletnih straneh.
Po podatkih Andragoškega centra Slovenije se število prireditev iz leta v leto veča. Začeli so s 450 prireditvami, naslednje leto jih je bilo 1.000, v letu 2000 že kar 1.900, v letu 2001 pa je njihovo število naraslo na 3.400 dogodkov.
Področja, na katerih se bodo
Ali ste vedeli:
...da so na Kitajskem uvedli zanimiv način širjenja znanja tujih jezikov. Na tovornjake, ki krožijo po mestu (komunalne storitve, distribucija izdelkov,...), so namestili avdio opremo, preko katere se lahko posluša brezplačne začetniške lekcije tujih jezikov. Morda je to način, kako doseči, da avtomobilisti ne bodo več brezglavo prehitevali in se jezili na tovornjake.
(Vir: Radio Capris)
izvajale prireditve, so številna. Med njimi so tudi glasba, zdravo življenje, kultura, tuji jeziki, komuniciranje, kulinarika, ekologija, osebnostna rast, podjetništvo, šport in še in še. Kaj nam vse to pove? Da vse mogoče dejavnosti temeljijo na pridobivanju novih znanj, prilagajanju spremembam in konstantnem
medsebojnem učenju - skratka: učenje je rast!
Če se boste ozrli okrog sebe ali pokukali v sosednjo ulico, boste opazili, da kar mrgoli ljudi in aktivnosti, ki samo čakajo, da se jim pridružite. Zato si vzemite čas in postanite tudi vi aktivni v tem tednu vseživljenjske rasti na vseh področjih.
Internet naslov za več informacij na temo tedna vseživljenjskega učenja in z njim povezanih prireditev je http:// tvu.acs.si. #
Foto Jadran Rusjan
Notranja revizija -je to kontrola?
Ingrid Zadel Majda Vlačič
Z gotovostjo lahko trdimo, da je spošno mnenje o tem, kaj je revizija, negativno, saj pri ljudeh vzbuja občutek kontrole, ki je posledica nezaupanja oz. predhodnica številnim nevšečnostim.
V času zunanje revizije v podjetju moramo biti stalno na razpolago revizorjem.
Pripraviti in urejati moramo dokumentacijo, ki jo zahtevajo, in odgovarjati na vprašanja, včasih tudi neprijetna.
Pa se zamislimo, kako bi bilo, če bi imeli revizijo v hiši celo leto.
V Drogi d.d. jo imamo, le da je naša revizija notranja in jo največkrat ‘kličemo kar po
imenu’- Ingrid Zadel. Prosili smo jo, naj nam opiše svojo ‘zastrašujočo’ službo.
N.G.: Notranja revizija - je to kontrola?
Kontrola ni primerna beseda, to ni niti inšpiciranje. Notranjo revizijo opredeljujemo kot pomoč in svetovanje pri izvajanju poslovanja na različnih področjih dela v podjetju.
Mogoče notranjo revizijo radi primerjamo s kontrolo, ker so njeno temeljno delovno področje notranje kontrole v poslovanju. N.G.:Kaj so notranje kontrole? Nam lahko notranjo revizijo prikažete s pomočjo kakega primera iz vsakdanjosti?
Če si želimo podrobneje ogledati delovanje notranjih kontrol, lahko uporabimo primerjavo s centralno napeljavo.Ta ima čudovito napravo termostat, ki skrbi za primerno temperaturo v prostoru. Dejanska temperatura
Gospa Ingrid Zadel
se meri s termometrom, željena temperatura je vtipkana v termostat, ki primerja dejansko temperaturo z željeno. Če pride do razlike med temperaturama, se peč vključi. Ko se okolica segreje do želene temperature, termostat izključi peč. Da termostat lahko vključi in izključi peč, mora biti zagotovljen prenos sporočila od termostata do peči.
To pomeni, da če hočemo dobro poslovati (imeti primerno segrevan prostor), moramo:
• imeti standarde, ki predpisujejo željeno stanje, cilje, rezultate (temperatura v termostatu),
• notranje kontrole, ki opozorijo na odstopanja od želenega stanja (primerjava med tem-preraturo v termostatu in na termometru) in poskrbijo za ustrezno ukrepanje (peč se vključi ali izključi),
• dobro mrežo komunikacije za prenos sporočila.
Ti elementi so kontrolni sistem, ker so med seboj ločeni in hkrati medsebojno povezani.
In kdo določa standarde, skrbi za prenos sporočil, ukrepa pri nepravilnostih? Vsi zaposleni. Brez ljudi s strokovnim znanjem in posebnim znanjem, ki si ga pridobivamo v delovnem okolju,
ter brez medsebojnega sodelovanja ni učinkovitih notranjih kontrol.
Pri svojem delu moramo biti poklicno skrbni in neodvisni. Skrbni v smislu, da strokovno opravljamo svoje naloge in skrbimo za nenehno izpopolnjevanje na delovnih področjih, ki jih moramo pregledovati.
Neodvisnost pa ne pomeni, da smo neka samostojna izločena enota, ampak to, da moramo predlagati take rešitve, da sami nismo odgovorni za izvedbo naloge. Včasih se namreč od nas zahteva, da izpeljemo aktivnosti, ki jih priporačamo, vendar s tem prevzemamo del odgovornosti za izvedbo in tako izgubljamo neodvisnost.
N.G.:Razlika med zunanjo in notranjo revizijo.
Zunanji revizorji imajo nalogo izvesti revizijo, da bi bili sposobni izraziti mnenje, ali računovodski izkazi pošteno prikazujejo finančni položaj in rezultate podjetja. Zato je zunanje revidiranje imenovano finančno revidiranje.
Notranje revidiranje pa je opredeljeno kot operativno ali managersko revidiranje, in posega na vsa področja delovanja podjetja. Presojati moramo na primer, ali se obnašamo kot dobri gospodarji z našimi sredstvi in poslovnim izidom, ki ga ustvarimo; ali obstajajo nepravilnosti in nesmotrnosti pri našem delovanju.
Ker se celotno delovanje podjetja odraža skozi številke in postavke v računovodskih izkazih, so lahko nekatere izmed aktivnosti notranje revizije osnova, na katero se oprejo zunanji revizorji, ko iščejo dokaze za >•
ii
Gospa Nina Ježovnik
<• pošteno prikazan finančni položaj podjetja.
N.G.: Kako poteka delo notranje revizije?
Na področju, ki ga revidiramo, se najprej sestanemo z vodilnimi delavci, da opredelimo podrobnejši potek. Nato zbiramo ustrezne podatke, pogovarjamo se z odgovornimi osebami, pregledujemo in opazujemo postopke in procese, zasledujemo računalniške obdelave, preizkušamo podatke.
Veliko koristnih informacij se pridobi skozi pogovore z zaposlenimi.
Ko zberemo podatke, jih moramo obdelati, določiti razmerja med njimi, da lahko ovrednotimo rezultate revidiranja. Pri našem delu je zelo pomembno poročanje o rezultatih in ugotovitvah, dajanje priporočil in predlaganje možnih ukrepov. N. G.: Kdaj je delo revizorja zaključeno?
Spremljati moramo sprejemanje in uresničevanje svojih priporočil Revizijska naloga je izpolnjena, ko ugotovimo, da so bili predlagani ukrepi uresničeni in želeni učinki doseženi, ali pa, da je uprava družbe prevzela odgovornost glede tega, da predlagani ukrepi niso potrebni.
N G.: Kdaj sploh nastane potreba po notranji reviziji ?
V službi notranje revizije pripravimo letni plan aktivnosti, ki ga mora uprava potrditi in se z njim strinjati in nato te aktivnosti uresničujemo med letom. Ker pa delujemo v spreminjajočem se okolju, se med letom sproti pojavljajo poslovni dogodki, ki jih je potrebno posebej proučiti in izraziti svoja priporočila in ukrepe.
Zaposleni si želijo imeti jasna navodila za izvedbo svojih nalog, teh pa na žalost ni mogoče vedno zagotoviti, ker vseh dogodkov ni mogoče predvideti.
Zato je pomembno, da zaposleni sproti izrazijo pomisleke in težave, na katere naletijo pri svojem delu, da jih lahko skupaj rešimo.
N.G.: Katera Drogina delovna področja so za notranjega revizorja najbolj zanimiva? Pomemben del aktivnosti notranje revizije v našem podjetju je in bo usmerjen v naša povezana podjetja, predvsem v zanesljivost informacij v računovodskih poročilih ter v presojanje uspešnosti in učinkovitosti njihovega poslovanja. V zadnjih mesecih je bilo moje delovanje usmerjeno v pisanje napotkov za prevedbo izkazov povezanih podjetij na izkaze po slovenskih računovodskih standardih. Tu nas čaka še veliko dela, saj moramo v grobem poznati posamezne lokalne zakonodaje in prepoznati razlike med njimi in našo zakonodajo.
V posameznih državah si pomagamo z lokalnimi revizijskimi hišami, ki izvajajo zunanjo revizijo.
N.G.:Delo notranjega revizorja je obširno, saj mora poznati aktivnosti v različnih službah v podjetju. Zaradi tega imate pri svojem delu svetovalce. Kdo ali kaj so to? Pri svojem delu moram upoštevati Standarde notranjega revidiranja in Mednarodne revizijske standarde, ki jih izda Slovenski inštitut za revizijo, ter druge priročnike in vodiče za izvajanje postopkov notranjega revidiranja. Obvezno čtivo pa so Slovenski računovodski standardi, Mednarodni računovodski standardi in zakonodaja z davčnega področja.
Pri svojem delu si pomagam z davčnimi svetovalci (Simič & partnerji), z zunanjimi revizorji (revizijska hiša KPMG), ter udeležbo na posvetovanjih in seminarjih.
N.G.. S 1. septembrom ste dobili novo sodelavko. Je potrebo po delovni pomoči narekoval vedno večji obseg dela?
Obseg in zahtevnost področja dela, ki je bilo na začetku predvideno, se večata, saj veste, podjetje prerašča v koncern s povezanimi podjetji (do konca leta enajst) v osmih različnih državah, vsako s svojo zakonodajo in predpisi in makroekonomskimi posebnostmi. Kot se za globalno podjetje spodobi, se pojavljajo vedno bolj zapleteni poslovni dogodki in s tem posledično tudi njihova obravnava v poslovnih knjigah ter njihovo razkrivanje. Da bi lahko bili tem nalogam kos in jih dosledno in strokovno izpeljali, je bila potrebna pomoč, ki bo zagotovljena s sodelavko Nino Ježovnik. %
Kaj je novega v Financah?
Lilijana Hrvatin
V	zadnjih mesecih smo v drugem nadstropju upravne stavbe pogosto srečevali nove mlade obraze. Pri tem smo se spraševali, katera služba je okrepljena s svežimi močmi, in ugotovili, da je to OE Finance. Poleg tega pa smo mnogi na lastni koži občutili tudi druge spremembe v OE Finance, med drugim so tudi prejeti računi ubrali drugačno pot. Prav o računih se je včasih potrebno pogovoriti po telefonu. S tem člankom želimo olajšati komuniciranje in v besedi in sliki predstaviti zaposlene v OE Finance.
O reorganizaciji finančne službe sem se pogovarjala z Jasmino, vodjo finančne službe,
ter ji zastavila nekaj vprašanj.
Kakšna je organizacijska shema OE Finance po reorganizaciji?
OE Finance je sedaj sestavljena iz dveh zaokroženih celot: iz Finančne službe in Saldakontov.
Irena in Karin
V okviru Finančne službe potekajo aktivnosti, kot so preskrba, uporaba in vračanje finančnih sredstev, blagajniško poslovanje, plačilni promet v državi in s tujino, upravljanje s finančnimi tveganji ter nakup in prodaja vrednostnih papirjev.
V okviru Saldakontov pa potekajo upravljanje z obveznostmi in terjatvami Droge d.d. s finančnega vidika, informacijska
podpora trženju in spremljava
prometnih davkov (DDV).
Najopaznejša sprememba je v likvidaturi, kjer sprejemate, pregledujete in knjižite prejete račune. Katere so poglavitne spremembe in kakšni so bili razlogi, ki so vodili v reorganizacijo?
Prva sprememba je opazna že na prvi pogled, saj se je del likvidature preselil v Ekonomat. Bistveno se je spremenil krogotok računov. S tem smo dosegli, da imamo v vsakem trenutku na voljo informacijo, kje in pri kom se nahaja določen račun : je pri naročniku blaga in storitev, je zavrnjen ali pa je v obdelavi v likvidaturi. Poleg tega je tudi davčna revizija priporočala, da v Drogi uveljavimo enotne in vnaprej opredeljene postopke evidentiranja in zavračanja prejetih računov ter da s tem zagotovimo popolno sledljivost. Včasih se je namreč zgodilo, da je prišel račun od podpisnikov prepozno. Zaradi tega smo izgubili pravico do odbitka vstopnega DDV. >
Rozana in Barbara
DlŠOGA
Oglasila sem se tudi v Ekonomatu, kjer sem zmotila Ireno Derin in Karin Grižon Sellan. Hiteli sta, da bi uspeli do 15. ure vknjižiti vse račune, prejete v toku dneva.
Karin mi je razložila ves potek evidentiranja računov “V Ekonomat prejemamo račune, ki se nanašajo na celotno Drogo d.d. Najprej Melanija Kuček in Ivica Čuk razporedita račune v mape po podpisnikih in po organizacijskih enotah.
Račune opremita tudi z žigom DDV. Z Ireno te račune pregledava. Še posebno skrbno preveriva, če izpolnjujejo vse elemente po 34.členu Zakona o DDV. Na račune napiševa šifro partnerja. V kolikor je potrebno odpreti novo šifro partnerja ali pa spremeniti podatke o partnerju, izpolniva poseben obrazec in ga posredujeva v OE Prodaja, kjer Jadranka Magazin vnese podatke v šifrant partnerjev. Račun vknjiživa v evidenco prejetih računov. Nato pošljeva račune tajnicam po organizacijskih enotah. Tajnice prejmejo tudi seznam računov, ki ga potrdijo in eno kopijo vrnejo v likvidaturo oz. ekonomat. Pri podpisnikih se računi opremijo s prilogami in podpisi in vrnejo v likvidaturo, kjer se dopolni evidenco prejetih računov. Šele nato pošljemo račune v drugo nadstropje. Monika Gregorovič ali Nives Bandelj Priča račune ponovno prikličeta, jih poknjiži-ta do konca in odložita«.
Irena je povedala, da je ravno s seznami računov, ki se nahajajo pri podpisnikih, zagotovljena sledljivost. Na koncu davčnega obdobja oz. meseca s Karin pre-
verita, kateri računi se še niso vrnili od podpisnikov, naredita njihov seznam in jih “izterjata« od podpisnikov. Preverjata pa tudi, katere račune smo zavrnili. Najpogosteje zavračata račune zaradi napačnega naziva.
Povprašala sem ju še, kako se počutita na novem delovnem mestu.
Irena: “Tukaj se dobro počutim. Z novimi sodelavkami sem se lepo ujela. Kljub temu, da je precej živahno, saj prinašajo in odnašajo pošto, se lahko koncentriram na delo in me to ne moti. Na začetku pa je bilo kar malo hudo, saj je način dela drugačen in sem se morala hitro prilagoditi spremembam«.
Karin: “Prej sem delala na deviznih saldakontih.Tam je bilo delo bolj kompleksno in raznoliko kot v likvidaturi. Se pa z Ireno ne dolgočasiva, saj dnevno vknjiživa od osemdeset do sto-dvajset pa tudi več računov. Ker je obseg dela velik, morava velikokrat hiteti, pri delu pa morava biti maksimalno koncentrirani«.
Ireni, Karin in Jasmini se zahvaljujem za sodelovanje in jim želim uspešno delo še naprej! %
Monika, Jana, Irena, Marjana in Nives
Jasmina, Karmen, Snežana, Eržika in Petra
Obveščamo vas
Novice iz kadrovske službe
ZAPOSLENOST V JULIJU 2002: V matičnem podjetju je bilo na dan 31.7.2002 zaposlenih 647 delavcev, od tega 303 moški in 344 žensk.
ZAPOSLENOST V AVGUSTU 2002: V matičnem podjetju je bilo na dan 31.08.2002 zaposlenih 641 delavcev, od tega 301 moški in 340 žensk.
Prihodi delavcev: V juliju smo sprejeli 19 sodelavcev za določen čas.
V avgustu smo sprejeli 2 sodelavca za določen čas.
Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v juliju prenehalo 16 sodelavcem. Razlogi prenehanja so bili potek določenega časa, sporazumno prenehanje delovnega razmerja ter smrt.
Delovno razmerje je v avgustu prenehalo 8 sodelavcem.
Razlogi prenehanja so bili potek določenega časa, sporazumno prenehanje delovnega razmerja ter upokojitev.
V Droginih povezanih podjetjih je bilo na dan 31.07.2002
Nataša Bazjak Cristini
Slovenija je z zdravstveno zakonodajo v letu 1992 uvedla zdravstveno zavarovanje, ki je obvezno za vse državljane s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje so predpisani z zakonom in se plačujejo od plač, pokojnin ter od drugih osnov in prejemkov iz delovnega razmerja.
Posebnost oziroma dodatna skrb je zavarovanje družinskih članov. Starši morajo prijaviti otroke v zdravstveno zavarovanje ob nji-
zaposlenih 166 delavcev in sicer v:
DROGA d.o.o. BUJE -	27
DROGA d.o.o. SARAJEVO -	18
DROGA d.o.o. SKOPJE -	21
DROGA d.o.o. PRIŠTINA -	17
DROGA d.o.o. BEOGRAD -	10
DROGA LIVSMEDEL AB ŠVEDSKA - 9 SANDRI S.p.A. ITALIJA -	32
AGRO - IMPEKS DROGA PORTOROŽ D.O.O.E.L. Uvoz -izvoz SKOPJE -	32
V	Droginih povezanih podjetjih je bilo na dan 31.08.2002 zaposlenih 166 delavcev in sicer v:
DROGA d.o.o. BUJE -	27
DROGA d.o.o. SARAJEVO -	19
DROGA d.o.o. SKOPJE -	21
DROGA d.o.o. PRIŠTINA -	17
DROGA d.o.o. BEOGRAD -	9
DROGA LIVSMEDEL AB ŠVEDSKA	-9
SANDRI S.p.A. ITALIJA -	32
AGRO - IMPEKS DROGA PORTOROŽ D.O.O.E.L. Uvoz -izvoz SKOPJE -	32
V	AVGUSTU SO PRAZNOVALI OKROGLE OBLETNICE 10- letniki
Matjaž DERGANC iz OE Prodaja
hovem rojstvu oziroma v dveh mesecih od rojstva. Prijavijo jih tako, da v kadrovsko službo dostavijo otrokov rojstni list . Otrok bo tako vključen v zdravstveno zavarovanje vse do 18. leta starosti. V primeru, ko starš izgubi službo, se lahko on in otrok zdravstveno zavarujeta po zaposlenem zakonskem partnerju oziroma na pristojni upravni enoti. Z dopolnitvijo 18. leta starosti si morajo zavarovanje otroci (sedaj že odrasli) urediti sami oziroma če nadaljujejo študij, morajo dostaviti v kadrovsko službo potrdilo o vpisu
20- letniki
Branko NADIŽAR iz PC Nova tovarna
Joško KRAPEŽ iz PC Nova tovarna 30- letniki
Marčela UKOVIČ iz PC Nova tovarna
V	SEPTEMBRU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 10- letniki
Sonja ULRIH iz OE Splošna služba 20- letniki
Franko SAU iz PC Nova tovarna Anica BRATUŠA iz PC Gosad 30- letniki
Josip ŠORGO iz OE Poslovna informatika
Mirko KRT iz PC Nova tovarna Sava TEŠIČ iz OE Splošna služba Adela SEVČNIKAR iz PC Nova tovarna
Mirjam LOGAR DERENČIN iz PC Zlato polje
NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU #
v šolo. Potrdilo o vpisu v šolo je tako od 18. leta dalje potrebno dostavljati za vsako šolsko leto v septembru (dijaki) in oktobru (študenti). Kot sem že omenila, lahko zaposleni po sebi zavaruje tudi brezposelnega zakonskega partnerja. V tem primeru je potrebno v kadrovsko službo dostaviti lastno izjavo, da želite zavarovati vzdrževanega družinskega člana, poročni list in potrdilo Zavoda za zaposlovanje o brezposelnosti. Obvezno zdravstveno zavarovanje je tako postala kar resna zadeva, ki nas lahko že pri prvem bližnjem srečanju z zdravnikom udari po žepu, zato je pomembno, da se vse spremembe posredujejo pravočasno. 0
Obvezno zdravstveno zavarovanje
Naš dan -čez dan
Dan odprtih vrat (14. 9. 2002)
Naše vsakoletno srečanje ob igrah, glasbi, plesu in dobrem razpoloženju je za nami.Tako kot vsak prijeten dogodek je tudi ta minil prehitro, kljub temu da so dogajanja potekala ves dan. Letošnje srečanje drogovcev je potekalo nekoliko drugače kot prejšnja leta; organizirano je bilo tako, da so se ga lahko udeležili tudi sodelavci, zaposleni v povezanih podjetjih izven slovenskih meja. Mnogi so si prav ta dan prvič ogledali novo tovarno in spoznali vsaj tiste sodelavce iz matične firme, s katerimi so po telefonu ali elektronski pošti najpogosteje v stiku. Spoznati vse je bilo nemogoče, saj je bila udeležba na srečanju velika, časa pa premalo. Zbralo se nas je namreč skoraj petsto.
Drogin dan odprtih vrat, ki je predstavljal ‘uradni del’ srečanja, je vključeval ogled proizvodnje in kratko predstavitev zgodovine podjetja ter Drogino bodoče
poslanstvo oz. vizijo, o kateri je
spregovoril g. Čačovič, predsed-	DROGA,
nik uprave.
Za sprejem sodelavcev v upravni stavbi sta poskrbeli Janja in Alenka, ki je tudi sicer bila koordinator vseh dogajanj in prireditev ob našem dnevu.
Zaradi množične udeležbe in varnosti je bil ogled tovarne organiziran v treh skupinah.
Sodelavce-obiskovalce so skozi proizvodnjo pospremili Andreja,
Meri in Ljubo ter jim predstavili
Sodelavci iz Makedonije
Dekleta iz Sarajeva: glasovi iz telefonske slušalke so dobili svoje obraze
proizvodne procese. Za okrepitev s kavico, sokom in slaščicami so poskrbele Staniča, Gaia in Ivanka v bifeju upravne stavbe. Poskrbljeno je bilo tudi za varnost objektov in okolja.
Tovarno so si ogledali sodelavci iz PC Gosad (bilo jih je za dva avtobusa), sodelavci iz obeh povezanih podjetij v Makedoniji, iz podjetij v Bosni in Prištine.Tudi upokojencev je bilo kar za celo skupino.
Po ogledu so se nekateri >•
Dekleta iz Agro-Impeksa
odpeljali v hotel, drugi na plažo, večina pa jih je odšla v Simonov zaliv na prizorišče kuharskega tekmovanja v pripravljanju slaščic iz Droginih izdelkov Kljub zgodnji uri je bilo tu že vse pripravljeno za sprejem gostov: šotor, pod njim pa številne že pogrnjene mize, za kar sta poskrbela Alenka in Dragan.
Majda Vlačič
Nogomet 2002
Kakor da bi bilo pravkar zaključeno svetovno prvenstvo v Koreji in na Japoskem le predigra pravega žogobrcarskega spektakla, se je na igrišču osnovne šole Vojka Šmuc v Izoli zbrala mednarodna smetana Droginih nogometnih virtuozov, ki so se potegovali za enoletni nedotakljivi prestiž in seveda pokal.
Ob 8.30 je bilo, pod budnim očesom glavnega organizatorja in motivatorja Jožeta, že vse nared za kvalifikacijske boje. V saharsko
Za začetek vsi...
vročem sobotnem dopoldnevu sta se med obilico strelov, obramb, bolj ali manj dovoljenih nogometnih sredstev in nekaj športne sreče do finala prebili ekipi Logistika in Makedonija. V mali finale za tretje mesto pa sta se uvrstili ekipi Upravna stavba in Kava-Čaji+Priština.
V	malem finalu je ekipa Upravne stavbe šele v zaključku tekme strla odpor nasprotnika in osvojila tretje mesto ter s tem dostojno večala napetost do
velikega finala.
Kot pravi finalni boj je tudi Drogin postregel z odlično igro, borbenostjo in obilico adrenalina. Rezultat je vseskozi visel na nitki, kazalec tehtnice pa je končno prevesil Goran Hodžič, ki je s prelepim golom popeljal ekipo Makedonije do prvega in brez dvoma zasluženega naslova prvaka skupine DROGA.
A, ja! Pozabil sem še to:«Ni važno zmagati, važno je sodelovati«. Bo že res, toda Makedonci so prizorišče zapustili nasmejani, ostali pa bolj kislega obraza.
Vasja Rebec
Tenis
Bilo je težko, a zmagala sva midva...
... sta izjavila zmagovalca Droginega teniškega turnirja v Simonovem zalivu.
V	prekrasnem sončnem vremenu ob dnevu Droge se res nismo mogli odreči udeležbi >■
za konec le zmagovalna ekipa Agro-Impeks
Večina spremlja dvoboj na igrišču, nekateri pa
na tradicionalnem teniškem turnirju. “Jesenski” termin je običajno namenjen igri dvojic in tudi tokrat je bilo tako.
Prijavljene igralce je jutranji žreb najprej razdelil v pare. Kljub očitkom, da ima Marjan Fišer kuharske izkušnje, ker prodaja izdelke iz programa Kulinarika, je le treba napisati, da je bil ob prisotnosti komisije žreb pošten.
Po štirih odigranih kolih, v katerih smo vsakokrat zamenjali soigralca, se je v nadaljnje tekmovanje uvrstilo osem najboljših posameznikov. Po izredno trdih polfinalnih bojih sta se v finalnem obračunu srečali dvojici Marjan Fišer - Emil Šmid in Aleksander Sušelj - Marino Šuligoj. Prodajna naveza Fišer-Šmid je bila za odtenek boljša in zmagala po tie-breaku z rezultatom 10:8. Ali je k njuni zmagi pripomogla tudi enotna zunanja podoba dvojice (enaki majčki, enake hlačke), ni znano.
V	tekmi za tretje mesto sta bila Danilo Koštomaj in Bojan Markič boljša od Sandra Markoviča in Janija Zupana.
Ker smo se tudi ostali pogumno borili, je prav, da naštejemo še ostale udeležence turnirja.To so bili (poleg že naštetih) : Robert Ferko, Vlado Drožina, Mišo Nikolič, Dušan Poberaj, Borut Planinšek,Andrej Falež, Sašo Halzer, Gianni Sokolič, Vojko Rijavec in Evgen Jurič.
Prevladujoči večini moških sva se tokrat pogumno pridružili dve dami - Damjana Poberaj in avtorica tega prispevka. In pri tem moram besedo dami res poudariti, saj so se ostali udeleženci tekmovanja do naju obnašali res kot pravi kavalirji. Organizator Marjan Fišer naju je namreč kar določil, da bova igrali v moški konkurenci. Najin strah, da se bodo nasprotniki “izživljali” z močnimi udarci, je bil popolnoma odveč. Počutili sva se prav prijetno in naj bo to vabilo vsem ostalim teniškim igralkam v Drogi, da se nam pridružijo ob naslednjem tekmovanju.
Manuela Ferenčič Meden
Odbojka
Odbojkarji, in to v številni zasedbi, smo se zbrali ob 9.uri v telovadnici Osnovne šole Livade.
Nadeli smo si majice Naš dan in pričelo se je ogrevanje. Ko smo bili že pošteno segreti, nas je naš trener razdelil v ekipe in sledile so naporne tekme ter bučno navijanje. Vsaka ekipa je odigrala po tri tekme na dva dobljena seta. Najbolje se je odrezala ekipa C, za katero so se borili Marjana, Marko, Milena, Tea, Franka in Darjo.
Sicer pa bi vas odbojkarji radi opozorili, da se celo leto aktivno pripravljamo na ta dogodek in da ste vsi željni športa in dobre volje dobrodošli na naših treningih.
Nataša in Anamarija >•
D$>GA
Foto Majda Vlačič
Najprej se je komisija v sestavi - z leve proti desni - Ruža Gombač iz Zlatega polja, Bogomir Strohsack pred kratkim upokojeni profesor na Gostinski šoli v Izoli, Helena Čok tehnologinja za začimbe, za njo Nataša Gladovič vodja fizikalnega laboratorija, in Aljoša Muženič,- tehnolog za embalažo naših izdelkov, pripravila. Predpasnik in kapa MAESTRO, mape z ocenjevalnimi listi, strokovna navodila predsednika, gospoda Bogomirja, in bili so nared.
< Kulinarika
nih slaščic, se vsem sodelavkam zelo sladko zahvaljujemo.
Začelo se je pred štirimi leti, ko smo organizatorji našega srečanja želeli “fešti” dodati kaj novega . Seveda smo takrat bili pripravljeni tudi na ne-odziv, a je bila ta bojazen odveč. Odziva je bilo tudi letos za polno mizo dobrot.
Naš dan, srečanje sodelavcev DROGE d. d., je zelo dobro uspel tudi pri razstavljanju in pokušanju jedi, ki so morale vsebovati čimveč Droginih izdelkov. Po nenapisanem pravilu so to bile slaščice. Pripravile so jih naše sodelavke - Ljubica Činkl, Zdenka Dandič, Liljana Hrvatin, Krisztina Doltar, Nives Čadež, Marija Hrvatin, Nada Zetto, Ksenija Tomič, Milena Stanojevič, Franka Bonifacio, Ida Selič-Lesjak, Sonja Krmac, Marija Miličevič in Maja Stanojevič. Svoj izdelek pa je prinesla tudi Milena Veselinovič, naša bivša sodelavka.
V	imenu vseh, ki smo - potem ko je komisija opravila svoje -prišli do mize in neverjento okus-
Mnogi si mislimo, da je biti v takšni komisiji zelo dobro ! No,
tudi preveč dobrega ni dobro! Ogledati si, vonjati, pokušati, razmišljati - in končno oceniti od 1 do 5, za videz, za domiselnost, za dober okus.....
Dragica Mekiš >•
Foto Dragica Mekiš
Foto Dragica Mekiš
treba bar jedan dan zajedničkog druženja jer to zbližuje ljude, poboljšava poslovne rezultate i čini nas uspješnijima.
Na kraju još se jednom zahvaljujem svima, i onima koji su bili prisutni i ostalim djelatnici-ma koji nisu mogli biti sa nama, jer svi doprinosimo uspjehu Droge koja nam je omogučila da radimo da se družimo i slavimo.
Prijateljski pozdrav,
Droga Priština Fatmir Krasniqi
Vse je dobro, kar se dobro konča. Komisija je po težkem delu okušanja imela še težje delo - določiti, katera je spekla najlepše,
najboljše  in še to, katera je uporabila največ izdelkov DROGE!
Soglasna odločitev komisije je prvo nagrado prinesla Krisztini Doltar, ki je spekla GRISOVE MINJONČKE, drugo nagrado si je “pripekla” Maja Stanojevič s slaščico, imenovano MAJINO PECIVO. Vsem ostalim slaščicam je komisija dodelila tretje mesto!
Ima jedna poslovica koja kaže “ Dobra reč, železna vrata otvara”. Ovo bi izmenili malo i dodali da druženje otvara i čelična. Poseta DROGE, bila je prva grupna poseta gde smo bili svi zajedno.To nam je pomoglo ne samo da se upoznamo sa našim kolegama u Sloveniji, nego da se upoznamo medžu-sobno u drugim situacijama, dru-goj atmosferi. Proveli smo se predivno. More, muzika, zabava, ples. Poseta nove fabrike isto ne možemo zaboraviti.To nam je pomoglo da sakupimo iskustva za vaš način rada, i primenimo to isto i kod nas.
U svakom slučaju ovakva druženja su jako korisna.
Hvala za sve lepe trenutke!
Pozdrav
AGRO-IMPEKS
Dober glas seže v deveto vas (pa tudi v Naš glas)!
Želimo čestitati na uspješnom organiziranju proslave manifestacije DAN DROGE - NAŠ DAN, te zahvaliti na pozivu.Tom prilikom smo se uz druženje bliže upoznali sa brojnim našim kolegama i naši dojmovi su u potpunosti pozitivni. Nadamo se kako če i ubuduče biti sličnih prilika za susrete.
Droga Sarajevo
Susreti i druženja prilikom Droginih dana otvorenih vrata, ostati če nam u sječanju dugo, dugo vremena. Kao što znate , nama je to prvi puta da učestvu-jemo na ovakvoj proslavi te koristim priliku da čestitam svima onima koji su tu proslavu organizirali i ujedno se zahvalim svima koji su se potrudili da naše kolege dobiju vize kako bi učestvovali u ovoj proslavi Dana našeg poduzeča. Nama kao Drogi Priština bilo je stvarno zadovoljstvo prisustvovati proslavi i upoznati dosta osoba koje prije nismo poznavali te provesti malo vremena sa kolegicama i kolegama iz Droga Portorož, Droga Sarajevo, Konzuma, Droga Skopje i Agro-Impeks Droga Skopje. Mi iz poduzeča Droga Priština učestvovali smo i u sportskom programu gdje smo napravili zajeničku nogometnu ekipu sa kolegama iz Droge Portorož, kojima se ujedno zahvlajujemo na dobroj igri. Za slijedeču god-inu obečao sam svima koji rade u Droga Priština da če prisustvovati proslavi Dana Droge jer smatram da svakome od nas
DIŠC&A
Naš dan se prevesi v večer
Silvija Benčič
Večerni del Našega dne se je začel ob 19. uri, ko se je šotor v San Simonu začel počasi polniti. Točnost ni bila vrlina letošnjih udeležencev, verjetno zaradi tega, ker so bile športne igre zaradi velikega števila prijavljenih toliko daljše in napornejše.
Novost letošnje prireditve so
Sivi panterji
bili zaposleni iz naših povezanih podjetij, ki so zapolnili tako tekmovalne ekipe kot jedilne mize za večerjo in plesišče.To je bila prva priložnost za spoznavanje športnih, prehranjevalnih in plesnih navad širšega kroga sodelavcev. Za veselo vzdušje in ogrevanje šotora je poskrbela velika množica zaposlerfih in upokojencev Droge, ki so tako
pokazali, da si še vedno želijo druženja z nami in da na svoje delo še vedno hranijo lepe spomine - skratka, da jim naše firme še vedno ni (bilo) dovolj.
Uvod v letošnji večer je bila kar postrežena večerja v dveh aktih (solatni krožnik in prvi menu), za tiste, ki jim tudi to ni bilo dovolj, pa so na mizah kraljevale še slaščice in sadje. Po večerji nas je pozdravila organizatorka letošnje prireditve,
Alenka Kolarič, ki je povezovala nadaljnje aktivnosti. Sledila je podelitev nagrad in pokalov najuspešnejšim skupinskim športnim borcem in kulinaričnim prvakom, ki so podrobneje obdelani v spremljajočih prispevkih. Tukaj vam ponujamo le nekaj utrinkov njihovih “5 minut slave”.
Ko so bile opravljene vse dolžnosti, se je končno pričel glasbeni program s skupino Čuki in številnimi veščimi plesalci, ki so preplavili tamkajšnjo ploščad. Domačih in tujih skladb je bilo za vse - od polke in valčka, do pop in rock popevk, ki so spravile naše noge na plesišče in roke kvišku. Vse(m) se je vrtelo in skakalo brez prestanka. Tisti, ki jim plesišče ni preveč dišalo, pa so se veselili kar za mizami, kjer se je trlo dobrega vina in dobre družbe.
Ob polnoči se je šotor izpraznil. Kako to? Kar naenkrat se je nebo razsvetlilo, na njem se je odvijal ples neštetih lučk, ki nas je še enkrat spomnil na pomembnost našega druženja in hkrati z grenkobo oznanjal, da se srečanje počasi bliža koncu.
Odločili smo se, da večer >•
Pridni pri delu, pridni pri jelu (Slovenski pregovor)
< (oziroma zgodnje jutro) zaključimo kar se da veselo.
Glede na naše plesno razpoloženje, so nam Čuki igrali do pol dveh zjutraj.
Tako se je množica ljudi spet prelevila v posameznike, ki so (večinoma) odšli vsak svojo pot. Naslednji dogodek, ki nas je spet združil vse na enem mestu, pa je delovni teden! %
Se šele ogrevamo!
Sašo Petkovški, kapetan ekipe Agro-Impeks Droga iz Skopja
Čestitke zmeraj sodijo k nagradi in jo še polepšajo
Pa še nasmeh za spominski album Droginega arhiva
DlŠ&A
Pa nama je uspelo!
Ples je pomembna iznajdba!
Škljoc!... potem pa bo
pomenek spet stekel.	Trenutek	tišine	za	dobro	fotografijo,	nato	se	bomo	zabavali	naprej!
Mi se imamo radi!
Droga pred Drogo
Majda Vlačič
To, kar danes imenujemo Drogina dolgoletna tradicija, se pravzaprav ni začelo leta 1964. Majhna slovenska podjetja, ki so se tega leta združila v Drogo (Začimba-Soline iz Portoroža, Gosad iz Ljubljane z obrati Sudest iz Gradišča in Jelka iz Vrhnike), so živahno delovala že kakšno desetletje prej, z izjemo solinarstva v Piranskem zalivu, ki ima več kot 700-letno tradicijo.
Tako smo zapisali ob 35. obletnici podjetja pred tremi leti. Naključje pa je hotelo, da ob letošnjem jubileju zapišemo še nekaj več o davni Drogini zgodovini o nastanku Začimbe.
O	tem mi je pripovedoval g. Niko Kavčič, avtor knjige Pot v osamosvojitev, ki jo je izdal lani v samozaložbi. V njej so opisani
DlŠO&A
dogodki ob nastajanju Začimbe in njeno delovanje v petdesetih letih.
Svetoval mi je, da knjigo preberem in spoznam podrobnosti
o	dogodkih na Obali od leta 1950 do osamosvojitve Slovenije. Kljub obljubi, da bom to storila, sem vztrajala pri vprašanju:
N. G.: Kako je nastalo podjetje
Začimba?
Vse se je začelo leta 1950.
Povedal vam bom originalno zgodbo tako, kot je zapisana v moji knjigi Pot v osamosvojitev. Bili so težki časi. Gospodarstvo je bilo racionalizirano. Vse se je obnavljalo. Obnovo gospodarstva sem s svojega delovnega položaja v notranjem ministrstvu, (zadolžen sem bil za civilno ekonomske zadeve) lahko spremljal nekoliko temeljiteje, širše, poleg tega pa mi je bilo z mojega delovnega področja dovoljeno poseči v posamezna dogajanja.
Že zelo zgodaj je bilo treba pokrivati stroške organizacije v domovini in se torej postaviti na lastne noge. Poleg plač za uslužbence je bilo še mnogo drugih vzdrževalnih stroškov. Zadevo smo rešili na svojevrsten način. Izvedel sem, da je v zaporu nekdanji hotelir in medvojni župan na Bledu, Franc Paar -Nemec, ki je pred vojno živel na Jesenicah. V zaporu naj bi se pohvalil, da ima recept za izdelavo začimb in še posebej umetnega popra. Izposloval sem njegov izpust (nekateri tovariši iz takratnega časa mi še danes rahlo očitajo, da sem jim ga ukradel iz aresta) in ga nagovoril, da izdelava načrt za tovrstno proizvodnjo. Prostore smo rezervirali v
zapuščenem objektu nad Portorožem.
Paar se je za projekt navdušil. Ko si je ogledal prostore, je svetoval, da bi na zapuščenem zemljiškem kompleksu postavili še moderno vrtnarijo in tako pridelali povrtnine - surovino za začimbe. Poslali smo ga v Nemčijo in Avstrijo, da nam je prinesel prospekte in potrebne načrte za mlinske strojne naprave ter vsa potrebna naročila, še posebej za osnovno poprovo surovino. Dela za tovarnico začimb in vrtnarijo so stekla. Paar je z Bleda pripeljal priznanega vrtnarja Čopa, ki je v povezavi z vrtnarijo prevzel tudi novo cvetlično ureditev Portoroža. Na vrtnariji je zrasel moderen montažni ogrevan rastlinjak, v tistih časih prvi v Sloveniji. Pošiljko potrebnih surovin za izdelavo umetnega popra smo dobili iz Belgijskega Konga. Kmalu so kamionske pošiljke poprovega nadomestka zadovoljevale kupce po Jugoslaviji.
S prihodom g. Kralja so se zadeve pričele spreminjati. Z gospodom Paarom sta pričela razmišljati o razširitvi proizvodnega programa, kar sta kasneje tudi uresničila.
Moji spomini in pripovedovanje so vezani izključno na razvoj Začimbe. Kasneje sem ohranil le stike z g. Kraljem, ki me je tu in tam seznanjal z dogajanji v Začimbi in kasneje v Drogi Portorož.
N G.: Ste že kdaj prej obiskali
Drogo Portorož?
Sem, v času g. Kralja. Večkrat sem prišel v Portorož in obiskal Drogo. S časom so se ljudje menjali in se v Drogi zaposlili novi,>-
1C \ \A>	i
Naš sogovornik g. Niko Kavčič
Na obisku pri nas
<■ ki nimajo stikov z zgodovino. Tudi g. Čačovič se je z daljno preteklostjo Začimbe seznanil šele po prebiranju moje knjige
Pot v osamosvojitev.
N. G.: Kaj menite o današnji
Drogi?
Prijazno povabilo g. Čačoviča, da vas obiščem, me je prijetno presenetilo. Drogo d.d. mi je predstavil najprej z besedo, govoril mi je o poslovanju podjetja in viziji, nato pa me je pospremil v proizvodnjo, kjer mi je predstavil proizvodne procese. Moji vtisi o proizvodnji in njeni okolici so lepi in močni.
Ob spominu na petdeseta leta je današnja Droga pravo presenečenje. Misel, da smo temelje, ki smo jih takrat postavili,predali
Fotografija na levi sega v mesec maj leta 1952, posneta je bila v Portorožu. Mojster in ustanovitelj Franc Paar kaže vzorce začimb v novi tovari Začimba, ki je kasneje prerasla v današnjo Drogo. Na njegovi levi N. Kavčič, na desni pa N. Šinkovec.
Portorož, maj, 1952. Nekdanji blejski vrtnar Čop se je preselil v moderno vrtnarijo v Portorož.
v dobre roke, me bogati z notranjim zadovoljstvom. Postavili smo jih dolgoročno in pametno. Na današnjo Drogo gledam kot na svoje dete, ki je lepo odraščalo in zraslo v ponos slovenske ekonomije in državnosti. Časi, v katerih smo postavljali temelje Drogi in še nekaterim podjetjem na Obali, so bili zahtevni. Morali smo imeti veliko volje in poguma, predvsem pa jasno vizijo, da
smo lahko premagali številne birokratske ovire in pridobili javno podporo.
Drogi in njenim zaposlenim želim, da se obdrži na površju in da bi še naprej ubirala uspešne razvojne poti.
G.	Niku Kavčiču se zahvaljujemo za zanimivo pripoved iz delčka Drogine zgodovine in čas, ki nam ga je posvetil. 0
Pijača naše mladosti iz Zlatega polja
B	Po dvaindvajsetih letih, odkar
B	je bila postavljena proizvodna
H	hala ekstrakcije v Gradišču, je
K	napočil čas za njeno temeljito
H	obnovo.Toliko bolj zato, ker je
H	po mnogih letih slabše
H zasedenosti proizvodnje ekstrak-■	cije letos po zaslugi Cockte in
I	Kolinske dela ogromno.
H	Ekstrakt šipka, ki je osnova
Cockte, prihaja prav iz naše ekstrakcije, poleg njega pa še nekaj drugih zeliščnih ekstraktov, ki jih v manjših količinah po
I	skrivni recepturi dodajajo v Cockto.
s	Oddelek ekstrakcije je bil še
i	zadnji v PC Zlato polje s starimi, zelo izrabljenimi tlaki.V poletnih mesecih, ko je proizvodnja nekoliko manjša, je bilo tako opravljenih kar nekaj investicijsko-
vzdrževalnih posegov.
Vzdrževalci so imeli kar precej dela, saj so morali najprej izprazniti proizvodno halo skoraj v celoti, da so omogočili zunanjim izvajalcem nanos novih epoksidnih tlakov. Ogromne cisterne, v katerih je shranjen povratni alkohol, ki nastaja po koncentraciji zeliščnih ekstraktov, so sedaj postavljene bližje koncentratorju. Postavili so tudi nekaj novih cistern za izdelke, ki se proizvajajo v večjih količinah. S prestavitvijo cistern na manjšo površino smo tako pridobili ogromno prostora, ki ga bomo lahko uporabili za druge namene.
Ob tem je bilo izvedenih tudi nekaj drugih manjših izboljšav, ki so bile podane kot koristni predlogi. Delavcem ekstrakcije bo olajšala delo cisterna za filtriranje ekstraktov, postavljena na
podest. Spremenjen je tudi način odvzema ekstrahiranih zelišč iz centrifuge. Prejšnji odvoz zelišč z vozičkom bo zamenjal polžni transporter, ki bo odvajal odpad izpod centrifuge iz prostora ekstrakcije za proizvodno halo. S tem se bomo izognili prevozu odpada čez čisti del proizvodnje.
Prostori sedaj ustrezajo tudi zahtevam farmacevtske industrije, kar je bilo nujno potrebno, saj izdelujemo za podjetja Lek, Krka in Medex različne zeliščne ekstrakte (propolis, slez-materina dušica, timijan, krhlika), ki postanejo sestavni del zdravil.
(MFM)
droca
Mesec inovativnosti
Junij je bil v Drogi mesec inovativnosti. Precipoletne akcije “Odprimo vrata idejam” se je s svojimi predlogi za izboljšave udeležilo kar 60 zaposlenih. Skupaj so predlagali 169 koristnih izboljšav z najrazličnejših področij - poenostavljanja delovnih postopkov, olajšanja pogojev dela, prihrankov materiala ali časa, čistejšega in bolj urejenega okolja in še česa. Izmed prispelih koristnih predlogov smo izžrebali več nagrad. Prva nagrada, gorsko kolo, je romala v PC Zlato polje, dobil pa jo je Lado Šturm, ki je predlagal izboljšavo na proizvodni liniji za predelavo riža. Naša kamera je ujela utrinek s podelitve.
(PF)
Silvo Grižon (v sredini) je praznoval 50. rojstni dan. Levo ob njem Ljubica Činkl, desno Bruno Vojvoda, ko mu izročata spominsko sliko. Prijetno srečanje zaposlenih je bilo v jedilnici v NT v Izoli.
Silvo je že osemnajsti abra-hamovec letos, če v to število vključimo tudi Sare, ženske, ki dočakajo zlati jubilej, petdeset let. Do konca leta 2002 pa jih dobimo še devet!
Nesporno je bilo tudi leto 1952 zelo plodno, generacija ljudi pa zelo pozitivna. Slednje lahko trdimo že zaradi dejstva, da nas naši sodelavci ob tem zlatem jubileju povabijo na srečanje, kjer preživimo nepozabne, vesele trenutke in slavljencu voščimo zdravo in srečno vsaj še naslednjih petdeset  (DM)
Prvi sinhronizirani film Mišek Stuart Little z Zlatim poljem
Z Zlatim poljem smo se pridružili akciji filmskega distribucijskega podjetja Continental film v akciji promoviranja prijetnega družinskega filma Mišek Stuart Little 2. Gre za prvi animirani film, ki je tako končno razumljiv tudi najmlajšim. Ravno zato smo se z veseljem pridružili nagradni igri, kjer so morali otroci domiselno pobarvati ali kako
Počitniško delo v PC Gosad
Bliža se konec avgusta in s tem tudi konec dela naših srednješolcev. Predstavljam vam DEJANA TRSTENJAKA, dijaka 2. letnika lesarske šole v Mariboru. Oče je zaposlen pri nas v skladišču kot komisonar, mama v drugi tovarni, ima pa še sestro. Pozornost je vzbudil že prvi dan, ko je prišel, predvsem zaradi svoje živahnosti, dostopnosti, in prijazne besede, ki jo najde za vsakega starejšega in mlajšega.
Že 2.mesec vztraja na počitniškem delu. Včasih ga vprašamo: “Dejan, kdaj boš omagal”, pa nas samo pogleda in gre dalje in nas pusti z občutkom, da si je rekel po tihem: kaj me sprašuješ, saj me vidiš, da sem tukaj”.
Ko smo pred nekaj dnevi zaposlili fanta, ki naj bi bil malo bolj pri močeh, starejši in je že delal pri nas, smo dobili fanta, ki je končal osnovno šolo, ki še nikoli ni delal in je bil povrhu še tako krhek. Ko sem ga zagle-
drugače opremiti risbico malega miška. Po glavnih ljubljanskih ulicah je v mesecu avgustu s pomočjo dveh hostes delil letake s pobarvanko sam mišek Stuart Little na skateu. Film pa je imel tudi veliko promocije v medijih, kjer smo bili prisotni v oglasih. Prejeli smo preko 300 pobarvank, med njimi zelo veliko domiselnih. Sodelovali so otroci od dveh let naprej in moramo priznati, da je bilo delo komisije zelo težko.
(TUJ)
dala, nisem rekla nič, le opozorila sem ga, da bo morda delo naporno in bo sam videl, kako dolgo bo vzdržal.Takoj se je tukaj našel Dejan in ga seznanil z vsem potrebnim. Ko sta se z obhoda vrnila že preoblečena v delovni plašč, sem mu povedala, da ima tudi žigosno kartico. Bolj natačno mi je pomagal Dejan. Pa to še ni vse, ko sem držala v roki seznam zaposlenih, me je vprašal, ali so na njem vse zaposlene deklice, ali tudi tiste, ki so prijavljene za delo. Seveda, sem mu rekla, ki so delala in še delajo. Pogledal je, pokimal in odšel z
Aljažem na delo. Obadva sta najmlajša, zato še bolj delata zagnano, da bi dokazala, da sta enakovredna starejšim dijakom in študentom.
Vsi so prijetni, delovni, škoda, da odhajajo, vnesli so vsaj malo živahnosti in dobre volje med nas, ki smo včasih naveličanih vsega in vseh. Velikokrat bi se morali zgledovati po teh mladih in se ne obremenjevati z malenkostmi!
Da bi bilo še veliko takšnih, kot sta Dejan in Aljaž!
(D.K.)
Pred pričetkom dela je treba mlade poučiti o vsem.
Utrinki iz proizvodnje vloženih vrtnin
mTc L El
Prihod surovine (kumarice)
Kumarice pred nalaganjem v kozarce operejo in zrežejo
Kontrola pri polnjenju kozarcev ni nikoli odveč
(D K) Kumarice romajo h kupcu
Prvi sinhronizirani film Mišek Stuart Little z Zlatim poljem
Z Zlatim poljem smo se pridružili akciji filmskega distribucijskega podjetja Continental film v akciji promoviranja prijetnega družinskega filma Mišek Stuart Little 2. Gre za prvi animirani film, ki je tako končno razumljiv tudi najmlajšim. Ravno zato smo se z veseljem pridružili nagradni igri, kjer so morali otroci domiselno pobarvati ali kako
Počitniško delo v PC Gosad
Bliža se konec avgusta in s tem tudi konec dela naših srednješolcev Predstavljam vam DEJANA TRSTENJAKA, dijaka 2. letnika lesarske šole v Mariboru. Oče je zaposlen pri nas v skladišču kot komisonar, mama v drugi tovarni, ima pa še sestro. Pozornost je vzbudil že prvi dan, ko je prišel, predvsem zaradi svoje živahnosti, dostopnosti, in prijazne besede, ki jo najde za vsakega starejšega in mlajšega.
Že 2.mesec vztraja na počitniškem delu. Včasih ga vprašamo: “Dejan, kdaj boš omagal”, pa nas samo pogleda in gre dalje in nas pusti z občutkom, da si je rekel po tihem: kaj me sprašuješ, saj me vidiš, da sem tukaj”.
Ko smo pred nekaj dnevi zaposlili fanta, ki naj bi bil malo bolj pri močeh, starejši in je že delal pri nas, smo dobili fanta, ki je končal osnovno šolo, ki še nikoli ni delal in je bil povrhu še tako krhek. Ko sem ga zagle-
drugače opremiti risbico malega miška. Po glavnih ljubljanskih ulicah je v mesecu avgustu s pomočjo dveh hostes delil letake s pobarvanko sam mišek Stuart Little na skateu. Film pa je imel tudi veliko promocije v medijih, kjer smo bili prisotni v oglasih. Prejeli smo preko 300 pobarvank, med njimi zelo veliko domiselnih. Sodelovali so otroci od dveh let naprej in moramo priznati, da je bilo delo komisije zelo težko.
(TUJ)
dala, nisem rekla nič, le opozorila sem ga, da bo morda delo naporno in bo sam videl, kako dolgo bo vzdržal.Takoj se je tukaj našel Dejan in ga seznanil z vsem potrebnim. Ko sta se z obhoda vrnila že preoblečena v delovni plašč, sem mu povedala, da ima tudi žigosno kartico. Bolj natačno mi je pomagal Dejan. Pa to še ni vse, ko sem držala v roki seznam zaposlenih, me je vprašal, ali so na njem vse zaposlene deklice, ali tudi tiste, ki so prijavljene za delo. Seveda, sem mu rekla, ki so delala in še delajo. Pogledal je, pokimal in odšel z
Aljažem na delo. Obadva sta najmlajša, zato še bolj delata zagnano, da bi dokazala, da sta enakovredna starejšim dijakom in študentom.
Vsi so prijetni, delovni, škoda, da odhajajo, vnesli so vsaj malo živahnosti in dobre volje med nas, ki smo včasih naveličanih vsega in vseh. Velikokrat bi se morali zgledovati po teh mladih in se ne obremenjevati z malenkostmi!
Da bi bilo še veliko takšnih, kot sta Dejan in Aljaž!
(D.K.)
Pred pričetkom dela je treba mlade poučiti o vsem.
Utrinki iz proizvodnje vloženih vrtnin
wicn
Prihod surovine (kumarice)
Kumarice pred nalaganjem v kozarce operejo in zrežejo
Kontrola pri polnjenju kozarcev ni nikoli odveč
(D K) Kumarice romajo h kupcu
Vprašanje za septembrsko številko
Kolikšen je vpliv dobrih rezultatov poslovanja na višino plač?
Odgovor:
Plačni sistem v družbi DROGA d.d. določa, da so plače zaposlenih sestavljene iz fiksnega in variabilnega dela. Variabilni del plač zaposlenih je podrobneje opredeljen v internih aktih družbe. Sestavljata ga skupinska in individualna premija. Individualna premija se izračuna na osnovi ocene nadrejenega in velja za celo leto. Skupinska premija pa se izračunava na osnovi rezultatov poslovanja posameznih premijskih skupin četrtletno, v primerjavi z predračunano
uspešnostjo v Letnem poslovnem načrtu, ob upoštevanju skupnega doseganja predračunanega dobička iz poslovanja.
Kako to izgleda v praksi, si poglejmo na primeru letošnjega leta:
Ker je bilo poslovanje družbe DROGA d.d. v prvem četrtletju leta 2002 minimalno nad predračunano v LPN, je bil izračunan korekcijski faktor v višini 0,08.
Poslovanje družbe DROGA d.d. je bilo v drugem četrtletju leta 2002 precej nad predračunano v LPN, zato je bil izračunan korekcijski faktor v višini 0,58.
V	primeru, da bo tudi
uspešnost poslovanja na letnem nivoju presegla predračunano, pa lahko uprava (takšen je dosedanji običaj) pristopi k izplačilu 13.plače.
Se pravi, da dobro poslovanje podjetja vpliva na višino plač skozi sistem stimulativnega nagrajevanja po posameznih četrtletjih znotraj leta, na drugi strani pa vpliva na višino plač posredno skozi izplačilo 13.plače v primeru preseganja zastavljenih letnih ciljev.” 0
Aleš Škraba, član uprave
Beseda uredniškega odbora
Tudi večina ne zagotavlja popolnosti.
Če bi sto ljudem postavili vprašanje, kako bi moralo biti, bi dobili sto različnih odgovorov. In ko bi se končno dogovorili, kako naj bo, in to naredili, še zmeraj ne bi bilo vse popolno, ker smo to naredili ljudje, ki smo v osnovi zmotljivi.
Z novo grafično podobo glasila smo si v uredništvu zastavili zahtevno nalogo: glasilo naj bo lepše in sodobnejše. Naloge smo se lotili zelo resno in razveseljuje nas dejstvo, da je bila nova grafična podoba sprejeta z odobravanjem večine.
Za postavitev glasila v tiskarni smo določili tri dni in si v tem času prizadevali, da bi
bili teksti primerno barvno (po sklopih in pomembnosti) označeni, naslovi zanimivi, vse pikice in vejice na svojem mestu, prav posebno pozornost pa smo posvetili fotografijam. Prizadevali smo se, da bi kar se da najbolje razporedili razpoložljivi slikovni material in istočasno upoštevali želje in misli piscev prispevkov. Večna dilema, ali uporabiti “slabo” sliko s primerno vsebino ali zelo lepo sliko, ki ni tako izrazito povezana s tekstom, je bila vseskozi prisotna tudi v prejšnji varianti grafične podobe. Tokrat smo se zavestno odločili, da nekaj “slabših« slik objavimo in se pripravimo na neizbežno kritiko.
In ko smo bili tako zelo pozorni na vse vejice in pikice in
nenazadnje na čistost slik, smo prezrli vsiljivca - tiskarskega škrata, ki se je tokrat pojavil v obliki nezaželenega ‘rezanja’ slike.
Končno se zahvaljujemo vsem, ki ste pisno ali ustno posredovali svoja mnenja in pripombe o glasilu, saj nam s tem pomagate še izboljšati Naš glas. Člani UO se bomo trudili, da bo glasilo tudi v bodoče čimbolj po meri bralcev in da bo izpolnjevalo želje in pričakovanja večine. 0
Uredniški odbor
Drogini poslovni partnerji
Strokovni ogled firme Merck
Bojana Tušnik in Damjana Ukmar-Maljevac
V	juniju sva se udeležili strokovnega ogleda firme Merck v Darmstadtu ( Nemčija).To je multinacionalka, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo kemikalij ter farmacevtskih pripravkov. Kemikalije tega proizvajalca uporabljamo pri vsakdanjih preskušanjih tudi v naših laboratorijih.
Gostitelji so nam predstavili svoje podjetje: zgodovino firme z ogledom muzejske sobe ter predstavitvijo filma o dejavnostih firme in njeni razširjenosti po celem svetu. Sledil je zunanji ogled celotne tovarne, pri čemer smo dobili vtis ogromne razsežnosti. Nato smo si po skupinah ogledali avtomatizirano postrojenje za frakcionirno destilacijo topil ter postrojenje za polnjenje topil v različne embalažne enote. Ogledali so si tudi proizvodnjo suhih mikrobioloških gojišč in sicer mletje posameznih sestavin ter ročno in avtomatsko pakiranje. Peljali so nas v novo postrojenje za proizvodnjo tablet, kjer smo iz posebnega hodnika opazovali popolnoma izolirano proizvodnjo granulatov in postrojenje za stiskanje tablet. Ogled smo zaključili v avtomatiziranem, visokoregalnem skladišču. Ker se tu nahaja ogromno različnih nevarnih snovi, se iz varnostnih razlogov delovna sila nahaja le v enem delu skladišča. Osebje mora v primeru alarma oz. požara v 15 sekundah zapustiti skladiščne prostore, čemur sledi gašenje s C02.
Zaradi narave dela veljajo znotraj tovarne strogi varnostni ukrepi. Za oglede so tudi nas opremili z varnostnimi čeladami in očali ter posebnim obuvalom za odvod statične elektrike. Sledila so predavanja na temo: Tekočinska kromatografija: Predstavili so nam nove HPLC kolone z imenom Chromolith, ki pri analizah omogočajo visoke pretoke pri nizkih pritiskih, učinkovito separacijo in s tem prihranek pri času analize.
Novosti iz mikrobiologije: Predstavili so nam imunološke hitre teste za detekcijo bakterij Salmonella sp. Listeria monocyto-genes, Escherichia coli 0157, Campylobacter.
Strokovnega ogleda Mercka v organizaciji Sanolaborja (prodajalec Mercovih proizvodov v
Sloveniji) in predstavništva Merck za Slovenijo so se poleg naju udeležili še predstavniki Zavodov za zdravstveno varstvo, Inštituta za varovanje zdravja, Onkološkega inštituta ter predstavniki različnih fakultet in industrije.
Ogled nas je prepričal o kakovosti in strokovnosti Mercka ter nam še potrdil zaupanje vanj. %
Sterilnost ampul v farmacevtski industriji kontrolirajo z mikrobio loškimi testi.
V spomin
I vz
V	SPOMIN
Marica KAVČIČ se je rodila v Ajševici pri Novi Gorici leta 1924■ Življenje jo je pripeljalo na Vrhniko, kjer se je 12.8.1964 zaposlila v nekdanjem Droginem obratu za predelavo čajev "JELKA" . Delo je bilo težko, pa ne tako težko kot v Lesni industriji na Verdu pri Vrhniki, kjer je bila zaposlena . Delo je bilo povsod ročno, naporno, saj so bila to leta šele pravega pričetka industrije in je bilo veliko ročnega dela pa tudi dobre volje, da se je vse zmoglo narediti. Vse te lastnosti je imela gospa Marica. Bila je delavna, prijazna in vedno dobre volje. Takšno poznajo njeni sodelavci.
Prvič sem jo srečala leta 1979 in ostala mi je v zelo dobrem spominu, kljub temu, da sem jo srečala samo nekajkrat. Imela je nekaj v sebi, nekaj, kar se ne da opisati. Leta 1981 se je upokojila. Ponovno sem jo srečala po dolgih 20 letih, pa ni bila skoraj nič spremenjena.
Kot je tiho živela, tako je tudi odšla dne 18.8.2002, skorja isti dan, kot se je zaposlila pred 38 leti.
Zahvala
■ I
Ob prerani izgubi dragega moža oziroma očeta Ploh Ivana se vsem sodelavcem in znancem toplo zahvaljujeva za izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za cvetje in denarno pomoč.
Žena Majda in sin Dietmar
V	SPOMIN
ISTOK LUŽNIK (1946 - 2002)
Istok Lužnik se je v takratni Začimbi zaposlil leta 1981 kot vzdrževalec strojev. Delal je na stružnici. Tiho, vestno in marljivo. S svojimi sodelavci se je največ pogovarjal - brez
besed. To je svojevrstna, a plemenita lastnost, ki jo premore le malokdo med nami. Živeti in pustiti živeti.
V	družinski skupnosti z ženo Bojano, so se jima rodili trije otroci, dva sina in hčerka. Molčeč in za okolico morebiti preveč vase zaprt, je Istok uspešno prebrodil marsikakšno težavo, tudi hudo življenjsko preizkušnjo pred slabimi sedmimi leti, in življenje je zopet steklo po prijaznih poteh, uspešno in polno načrtov.
Dokler vsega tega ni pretrgala kratka, hudo zahrbtna bolezen.
Sodelavci in prijatelji sočustvujemo z njegovo družino. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v posebno spoštljivem spominu.
In bo že držalo, da nas bogatita upanje in ljubezen, a ravno tako tudi žalost in bolečina, eno in drugo je -življenje, ki teče in se izteče, čeprav slednjega mnogokdaj ni moč razumeti....
Po sledeh naših fantov
Dragica M e kis
Na novoletnem srečanju zaposlenih lanskega decembra je prejel eno od štirih nagrad za najboljše inovacije v iztekajočem se letu 2001.
Nekaj mesecev zatem je odšel na civilno službenje vojaškega roka in tako za šest mesecev zapustil sodelavce v elek-trodelavnici v Drogini novi tovarni v Izoli.
Seveda pišemo o Alešu Hrvatinu, ki smo ga ondan obiskali na začasnem in, priznajmo, častnem delovnem mestu.
Iz rodne Fijeroge (koprsko zaledje) se vsak dan vozi v Izolo, v Smrekarjevo ulico št. 21, kjer je sedež Nacionalnega združenja za kakovost življenja OZARA.
Matični sedež OZARA
Slovenije je v Mariboru. V trinajstih večjih mestih, med temi je tudi Izola, pa delujejo območne pisarne. Gre za nacionalno združenje za kakovost življenja, ki od leta 1995 deluje v javnem interesu na področju zdravstvenega in socialnega varstva.
OZARA je nevladna, nepridobitna in socialno-humanitarna organizacija, ki združuje ljudi z duševnimi boleznimi, njihove svojce, ljudi v duševni stiski, prostovoljce, strokovnjake in osebe na civilnem služenju vojaškega roka.
V	OZARI skrbijo za posameznike, ki imajo po zdravljenju v psihiatričnih bolnišnicah dolgotrajne psihosocialne težave, in jim na poti v kakovostnejše življenje nudijo socialno-
varstvene storitve ter pester izbor dejavnosti, v katere se lahko vključujejo.
In tako je naš sodelavec Aleš Hrvatin namesto s puško v roki našel mesto za služenje vojaškega roka v društvu OZARA, kjer je zadolžen za administrativno-tehnično, oziroma računalniško vodenje vsega, kar je potrebno.
Če se boste kdaj znašli v psihosocialnih težavah, naj vam ne bo težko stopiti do Smrekarjeve 21 v Izoli in potrkati na vrata tako, kot je to naredilo že več kot osemdeset Izolanov. Lahko tudi pokličete po telefonu št. 640 35 73- Prijazno vas bodo sprejeli in vam skušali pomagati.
Alešu pa seveda želimo uspešno delo - in, nasvidenje zopet v elekrodelavnici. 6
Z leve proti desni - Aleš Hrvatin, vojak mirovnik, sicer naš sodelavec; vodja pisarne Ozara v Izoli Danjel Mivšek in Gašper Malej ter Martin Kotar - oba vojaka mirovnika
Droga na regati
Silvija Benčič
Tudi letos se je Drogina ekipa udeležila znane medijske prireditve Vikendove regate popularnih v Zaki pri Bledu, kjer so se veslači borili za zmago v sedmih različnih kategorijah.
Letos je Vikend Magazin slavil svojo 10. obletnico in vzdušje ob jezeru je bilo primerno dogodku.
V	kategoriji oglaševalcev, kjer je bila zastopana tudi Droga, je bilo 14 tekmovalnih ekip, med katerimi tudi znana Lekova četvorka, ki je kar nekaj let zapored požela najboljše nagrade.
Letos se to, na začudenje mnogih, ni zgodilo, ker se je ekipa Bled, verjetno zaradi bližine jezera, odlično pripravila. Takoj za glavnimi favoriti, torej na 3- mesto, pa smo priveslali mi, drogovci, ki smo kljub
neizkušenosti pokazali zobe - in bili navdušeni nad svojimi rezultati.
V	veliki finale so vstopile zmagovalne ekipe iz vsake kategorije. Zmagovalka letošnje regate je bila ekipa iz kategorije oglasnih agencij - Bebe. Člani posadke so poleg drobnih koristnih nagrad prejeli še vsak po eno letalsko vozovnico Adrie Airways za katerokoli redno linijo. Če bi vedeli prej, bi verjetno veslali še hitreje!
Po zaključeni regati je sledila podelitev nagrad veslačem, podelitev gongov popularnosti medijskim osebnostim, glasba ter “Coctail shovv”, kjer so slovenski prvaki v pripravljanju pijač na edinstven način pripravili nekaj eksotičnih koktejlov. K čarobnemu vzdušju je pripomogla tudi predstava z ognjem, kjer so v
določenem trenutku kar podžgali publiko!
Za finale pa so iz hotela Park Bled, ki je slavil 8-milijonto kremšnito, pripeljali mega kremšnito, ki je merila 4 kvadratne metre (škoda, da je ni bilo toliko tudi v višino!). V tistem trenutku se je verjetno glasbena skupina na odru počutila osamljeno in zapuščeno! Vse, kar se je videlo, so bili krožniki, vilice in sladkorni prah okoli ust. Iz radovednosti smo naknadno poskusili dobiti še eno porcijo -in uspelo nam je!
Dogodivščin v reportaži za Naš glas ne manjka .... Kje smo pa pristali potem? Naj vam dejstvo, da smo spoznali veliko ljudi od Bleda do Ljubljane, se naplesali in se domov vrnili za zajtrk, poteši radovednost! 0
Zadovoljni z uspehom (in kremšnitami) DROGA
Naj počitniška fotografija 2002
Silvija Benčič
V prejšnji številki Našega glasa smo objavili natečaj za ‘Naj počitniško fotografijo’, ki naj bi izražala vaša poletna doživetja, edinstvene utrinke s počitnikovanj in popotovanj.
V uredništvo smo prejeli kar nekaj zanimivih fotografij z različnimi motivi. Posneli so jih zaposleni in ostali prejemniki glasila. Veliko se jih je odločilo za fotografiranje narave in doživetij iz živalskega in rastlinskega sveta, nekaj fotografij pa je umetniško obarvanih ali takih, ki ponazarjajo različne situacije s sorodniki in prijatelji. Prav tako zaradi raznolikosti bomo v naslednjih številkah Našega glasa kot zanimivost ali dopolnilo različnim vsebinam morebiti uporabili tudi fotografije, ki niso bile nagrajene.
Na izrecno željo lastnikov lahko fotografije tudi vrnemo.
Tri najboljše, ki jih objavljamo v tej številki, prejmejo Drogino košarico. Vsi ostali, ki ste sodelovali pri natečaju, pa prejmete simbolično nagrado (pri ge.
Mariji Mekiš, tel.: 66 31 995).
1. Krisztina Doltar,
Transilvanski petelin
Krisztina nam je posredovala zanimiv počitniški utrinek iz Transilvanije. V tamkajšnjem okolju je za preživetje pomemben vsak, še tako majhen predstavnik živalskega sveta. Zato je spoštljiv in ljubeč odnos do sočloveka in živali njihova temeljna značilnost. Da ne bi kdo mislil, da so petelina na sliki vpregli.
Trenutno je na malici in ga nihče ne priganja...
2. Mitja Križman, Navdih
poletja
“Ujeti trenutek” je verjetno >■
Transilvanski petelin malica, njegov harem pa leže jajca.
Poletni navdih je raznežil počitniško razpoloženo komisijo.
Skok z želve med naj fotografije.
Nagradna uganka
Dragica Mekiš
V	poletni številki glasila smo vam postregli z nagradno uganko, ki vam je bila zelo všeč. Slednje lahko trdimo, saj ste mnogi veselo sporočali, da uganka ni bila težka... in se prešerno smejali.
Najverjetneje vas je fotografija spomnila na neke minule čase, ki so skriti globoko nekje... in tu in tam otožno pokukajo na plan.
Morebiti ste razmišljali tudi, kje se nahaja ta brusilnik - brusilnik je namreč odgovor na uganko - v katerega se vztrajno zajeda rja in ostaja osamljen na zapuščenem kmečkem dvorišču? Tega vam ne bomo izdali, zagotavljamo pa vam, da je ravno ta brusilnik občasno še vedno v uporabi...
Prejeli smo enajst točnih odgovorov. Nekoga med vami je urednica nehote speljala na napačno sled in ste povpraševali, ali je to mlin za mletje koruze, vendar takšnega odgovora nismo prejeli. Od sodelavke Marte iz Gosada pa smo prejeli kratko pisemce, ki ga objavljamo v celoti:
“Ko sem bila še majhen otrok, smo ta stroj, brusilni stroj, zelo pogosto uporabljali. Najbolj mi je v spominu ostal čas pred kolinami. Dan pred domačim praznikom, kajti koline so bile domači praznik, je k nam prišel stric - mesar. Naložil je številne nože na brusilni stroj in mi pomignil, naj pridem bliže. Stric je namreč potreboval mojo pomoč, da sem vrtela kolo, nad katerim je tekla voda, ki je vlažila brus. In stric je brusil in brusil...
<■ moto našega fotografa. Na njegovi fotografiji je ujet trenutek, ki ponazarja poletno ozračje ... Če zapremo oči, skorajda začutimo vonj morja, brez katerega poletje ni poletje, in sončne žarke, ki nam nežno temnijo polt.
3.	Damjana Poberaj, Skok z želve Prava poletna fotografija, ki ponazarja poletno svežino in otroško razigranost. Mamico in tatija objektiv ni ujel, ker je eden slikal, drugi pa je moral pričakati malo skakalko, zaradi “nevarne”0 globine. Po dopustu v Čateških Toplicah sta se spočita vrnila na morje. %
Vsak nož si je večkrat pozorno ogledoval z vseh strani in ga ponovno postavil na brus, da je
zabrusilo  Končno je bil stric
z opravljenim zadovoljen... in noži nared za opravila naslednjega dne”.
Žrebanje je bilo opravljeno
11.9.2002. Komisijo so sestavljali Staniča Surudžič, Katja Jakuc in Enzo Scotto di Minico. Žrebala je Katja,
Nagrado - vikend paket za štiri osebe v počitniškem apartmaju v Bovcu prejme:
IGOR UJČIČ, DOLENJE št. 11, 6254 JELŠANE.
Izžrebani naj glede nagrade pokliče tel. št. 663 1 523. Želimo mu obilo lepih trenutkov v Bovcu. 0
Poletno potepanje
Alenka Kubik
Za preživljanje dopusta obvezen kos prtljage tudi čvrsti športni ali planinski čevlji
Preživljanje dopusta v naselju Lopari na Lošinju, naj ne bi bilo samo poležavanje in praženje na soncu. Človek se mora prepustiti nedotaknjeni naravi, skrivnostim morja ter lepotam pokrajine, prepletene z valovitim dvigovanjem in spuščanjem hribčkov.
Področje Malega Lošinja, raznolikost južnega dela otoka Cresa, otoka Lošinja in bližnjih otokov V. in M. Srakan, Unij, Suska in Ilovika, so del enega najlepših zakladov Mediterana. Bujna mediteranska vegetacija, pečine, ki se strmo spuščajo v morje, nešteti zalivi z belimi plažami in kristalno čistim morjem, vse to je Lošinjski arhipelag.
Na severnem delu Lošinja se razteza 10 km dolg greben Osorščice, ki je ime dobil po mestu Osor ( rimsko Apsoros, bizansko Opsara). Mestece je zraslo, kjer se Lošinj in Cres najbolj približata drug drugemu in leži še na otoku Cresu. Njegovo poimenovanje je nastalo v času, ko Osor ni bil od Lošinja odcepljen z današnjim morskim kanalom KAVADA ( Cavata, Kavuada, Cavanella).
Če je dan, ki je pred nami, malo hladnejši, nebo pa prekrivajo tanjši, koprenasti oblaki, je sprehod po grebenu krepčilen. Odločim se za vzpon iz Nerezin, ki so se razvile iz pastirskega kraja v ribiško in pristaniško mestece z ladjedelnico.
Slikovita pot proti vrhu
Ladjedelnica je bila znana po izdelavi lesenih ladij. Danes pa se je ob njej razvila marina, ki bogati turistično ponudbo.
Iz Nerezin me vodi pot od ničle po grebenu Osorščice do točke Počivalice (246). Greben prečkam po neravnem izjedenem kraškem terenu, da noga lahko zdaj zdaj klecne ali zdrsne med ostre kamne do vrha Sv. Mikula (558) s cerkvico svetega Miklavža, zaščitnika pomorščakov in popotnikov. Razgled od cerkvice sega daleč naokoli po otokih. Po krajšem oddihu pot nadaljujem proti najvišjemu vrhu Televrida (589) . Na poti proti vrhu se spustim do jame, posvečene svetemu Gavdenciju, ki menda prinaša srečo in veselje. Naporni vzpon do najvišjega vrha je poplačan s prekrasnim razgledom. Pogled sega na sever do Triglava, na vzhod do Gorskega kotorja in Velebita. Iz morske gladine se dvigajo otoki Rab, Pag, Silba in Olib. Na jugu, spodaj pod mano, se svetijo Susak, Unije, od koder otroci vsak
dan odletijo v šolo proti Lošinju (baje imajo podoben privilegij samo še nekje v Evropi), in V. in M. Srakane z le še dvema prebivalcema in štirimi prebivalkami.
Pred seboj imam še krajšo planinsko pot do koče, ki je na vrhu Mazove gore. Prijazen oskrbnik obiskovalcem razloži, da je bilo v Malem Lošinju leta 1886 ustanovljeno Turistično društvo na pobudo dunajskega zdravnika dr. Schrottera. Njegovi člani so že naslednje leto na vrh popeljali avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa. To je botrovalo izgradnji planinske poti dolge 5,5km iz Nerezin do vrha sv.Mikula. To stezo danes vzdržuje in markira Planinsko društvo .
Hojo s spustom po krajši planinski poti mimo Podgore zaključim v Nerezinah, kjer imam parkiran avto.
Dopoldanska hoja je minila brez žuljev zaradi čvrste planinske obutve. Sprostitev duha in mišic pa mi je prineslo popoldansko kopanje v morju. %
Meh za smeh
Iz dnevnika počitniške prakse
S.P.
Poletje je sicer že mimo, toda odločili smo se, da bomo (na željo številnih bralcev) nadaljevali z odlomki iz dnevnika počitniške prakse neznanega praktikanta. Od nastanka tega pisanja je minilo približno dvajset let, zato nič čudnega, da vsebina ugaja: generaciji srednjih in poznih srednjih let zbuja nostalgične spomine, mladi pa besedilo prebirajo kot zgodovinsko povest v nadaljevanjih... Uredništvo
Julij, 198X
Ko sem še hodil k verouku, si nisem znal razložiti, kako je lahko Bog istočasno na več mestih oziroma povsod. Zdaj pa ugotavljam, da to sploh ni nič posebnega, saj je tudi v tej OZD (Organizaciji združenega dela) nekaj ljudi, ki obvladajo to veščino. Eden teh je tovariš H. in sem njegovo sposobnost odkril v ponedeljek, ko so mi naročili, naj mu telefoniram v tozd Z (tam je njegovo delovno mesto) in sporočim kar je pač treba. Pa so mi v tozd Z rekli, da je na poti na upravo, od koder naj bi šel zatem v tozd BP (kjer sem v času prakse tudi jaz). Telefoniral sem torej na upravo, pa so mi povedali, da je že davno odšel v BP. Začel sem ga iskati po vseh pisarnah naše tozd BP in mi je eden od referentov potrdil, da je bil H. zares pri njem, da pa je spet odšel, rekoč, da gre na upravo in od tam nazaj v tozd Z. Znova kličem upravo, a tam ga niso več videli; tedaj sem prvič posumil, da se morda zna narediti
nevidnega. Ker pa se mi je to vseeno zdelo nekoliko neverjetno, sem za vsak slučaj spet telefoniral v tozd Z (kamor naj bi se H. vrnil z uprave) in tam izvedel, da je predmet mojega zanimanja še zmeraj bodisi na upravi bodisi v tozd BP. Že drugič sem pretaknil vso stavbo, šel zatem osebno in peš na upravo, a o H. ne duha ne sluha. Z uprave sem telefoniral v tozd BP in vprašal, če je možakar morda medtem zavil tjakaj. Vratar je odvrnil, da je že davno odšel v tozd Z, kjer pa so mi čez nekaj minut naveličano pojasnili, da je H. na upravi ali v tozd BP. Tedaj se mi je naježila koža. Zaslutil sem, da se je vmešala črna magija - bodisi da je H. njena žrtev ali pa zna celo on sam coprati...
Vrnil sem se v tozd BP in na stopnicah srečal enega od kurirjev. Pomislil sem, da imajo kurirji več priložnosti srečati tega ali onega, pa sem ga vprašal, če je kaj videl tovariša H. Kurir je takoj pritrdil, češ da ga je videl pred dobro uro v restavraciji na začetku glavne ulice, pred desetimi minutami pa v bifeju na koncu glavne ulice.To me je do kraja zmedlo, vendar sem sklenil narediti preizkus: telefoniral sem na upravo in vprašal po tovarišu
H.; pojasnili so mi, da je že pred uro in pol odšel v tozd Z...Zdaj nisem več vzdržal in sem svoje mračne slutnje zaupal prijaznemu tovarišu, v čigar pisarni gostujem. Ko ga je po petih minutah minil silovit napad smeha (to se mu pogosto dogaja - morda je na kaj alergičen), me je dobrovoljno vprašal, če sumim še koga, da zna biti istočasno povsod in nikjer.
Zares sem se domislil tovariša Č., ki vsako jutro že po kavi odide na carinsko upravo ali katero od špedicij ter se vrne tik pred koncem delovnega časa, a če ga skušate najti na katerem koli od mest, kjer naj bi bil, vam povsod pojasnijo, da ga tisti dan niso videli. (Mimogrede: medtem ko se cele dneve igra skrivalnice, njegovi sodelavci vneto spletkarijo proti njemu.,.)Tudi šef enega od oddelkov, tovarš A., ima podobno neverjetno lastnost: pravijo, da ves mesec ne stopi v pisarno 13 (ki spada v njegov oddelek) in sploh ne kontrolira, kaj počnejo tamkaj štirje od njegovih dvajsetih podrejenih, toda nekaj dni pred izplačilom osebnih dohodkov jim vseeno določi osebno oceno (zaradi katere se kasneje običajno spričkajo med sabo) kot da bi natanko sledil vsemu, kar počnejo. Vprašal sem prijaznega sodelavca, od kod ljudem te neverjetne sposobnosti, pa mi je pojasnil, da pridejo same od sebe - potrebno je le malo vaje. Rekel je, da se bom zagotovo tudi jaz kmalu naučil teh čarovnij.“Razen,” je dodal zamišljeno, “če se morda le ne bo našel kdo, ki bo znal ljudem naložiti toliko dela, da ne bodo imeli časa za nevidnost...” 0
Križanka
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 9									M		1	SESTAVIL: JOŽE BORKO	DOMAČE MOŠKO IME	ZNAK ZA ENAKOST	TRENJE	KRILO RIMSKE LEGIJE
									—			NASA ASTROLOGINJA v; j.. VOLUMETRIJA				
									ETILNI ALKOHOL VINSKI CVČT							
m									GLASBENI INSTRUMENT NA STRUNE							
									m TEKSTIIA						AMERIŠKI IGRALEC (HEN-RY, "OB SREBRNEM JEZERU")	PRIPADNIK MITOLOŠ. LJUDSTVA FEJAKOV
																
		HENRIK IBSEN 9 ■			ANTIČNI STAROGRŠKI IN STAROPERZIJSKI ZLATNIK (IZ CRK: TASTER)		TOVARNA V MIRNI SEV AMER. PLES, STEP						NEKD. AMERIŠKI BOK- ORANI!			
					SLOG					KOBALT				NIKA JUVAN		
					LJUDSTVO V GANI (IZ CRK: ANKA)									NAS KIPAR ZAHARIS		
NAŠA IGRALKA RAU-JANTIC										SULTANOV PISMENI UKAZ 1						
AFRIŠKA GOZDNA ŽIRAFA									EVA JANC INDIJSKI PISEC (MULK RAD?) (IZ CRK: NANDA)				LOŠČILO DAHI rt			
AMERIŠKO OTOCIEV ALEUTIH (IZ CRK: ART)							DRŽAVA V S. AMERIKI KIT. POLITIK (ZEDONG)									
RASTLINA VETRNICA												ADO DMIAN. DRUŽABNA IGRA				
					DELEŽ, OBROK					ŽABJA NOGA ANJA VALANT						DVERI, DURI
					ZMEČKAN KROMPIR	PASTIR							PODZEMNI HODNIK			
						S							IT. MESTO BLIZU NEAPUA			
AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA							NAŠ PEVEC FIISFR OTON JUGOVEC							"PrSrT		
NAŠ NEKD. ATLET (BRANKO)									ANJA ZAVADLAV	NEKD.JUGOSLOVAN. TENISAC (ISTVAN)						
ŽENSKA PRIČESKA										ANTIČNI FILOZOF IZELEJE						
SKANDINAVSKI DROBIŽ							OSSIP ZADKINE			PRISTOJBINA, KOL-KOVINA						
Za poletno križanko poklanja nagrade Krka zdravilišča: 1. nagrada paket “Vsak dan novo doživetje na Otočcu za 2 osebi”, 2. nagrada gostinske storitve v gostilni Rok v Zdravilišču Dolenjske toplice, 3 nagrada darilni bon “Storitve v centru za nego obraza in telesa v Zdravilišču Strunjan”.
Rešitev križanke številka 7/8.
Geslo: ZAČIMBE MAESTRO
Število prispelih rešitev: 57.Tričlansko komisijo so sestavljali: Enej Feroša, Slavica Lozej in Igor Mataija. 1. nagrado prejme Janda Delbello, Dragonja 116,6333 Sečovlje; 2. nagrado prejme Greta Šolar,Titova 94,4270 Jesenice; 3. nagrado prejme Špela Kubik, Šolska 11,6320 Portorož. Nagrajencem čestitamo! Rešitve objavljene križanke pošljite do ponedeljka, 14. oktobra, na naslov: Droga d.d., Marketing, Industrijska 21, 6310 Izola. Reševalce naprošamo, da na kuverto pripišejo "Za nagradno križanko št. 9”.
nas
glas
Droga Portorož, Živilska industrija d d, Industrijska cesta 21, 6310 Izola, Slovenija.
predsednik uredniškega odbora: Aleš Škraba, glavna in odgovorna urednica: Majda VUičič, uredniki: Sonja Požar, Manuela Ferenčič Meden, Tjaša Ulčar Jesih, Silvia Benčič, Lilijana Hrvatin, Vasja Rebec, Gregor Rustja, oblikovanje: Armando Tul Tisk tiskarna Ve K Koper.
Naklada 1400 izvodov. Glasilo dobijo zaposleni v Skupini Droga brezpUično. Tiskano na okolju prijaznem papirju.
Droga d. o. o., Istarska 22, 52460 Buje, Hrvatska.
Droga d. o. o., Zmaja od Bosne 14 c/2, 71000 Sarajevo, Bosna i Hercegovina.
Lpoea 1/. o. o., t/.i Anmoii llonon 6p, .'{.
1000 Caoiije, MaKegoitujn.
Droga Prishtine, Rr. Hekurudhes p. n., Prishtine, Kosove.
Acpo-H.uneKc Jlpmu llopmo/huh-<j. o. o. e. .1., >.!««« Cni/nu (ip. .‘/7, 1000 Chonje, fil<iin‘</oituja.
Sandri S. p. A., Via Madonnetta 7/a, Nervesa della Battaglia, Treviso, Italia
Droga d o. o. Beograd, Milentija Popoviča br. 9, 11000 Beograd Jugoslavija.
Droga Livsmedel AB, Vagnmakaregatan 14, 415 07 Gtiteborg, Siveden.