Poštni'*
'•ni
UREDNIŠTVO IN UEH « Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
matajip
GLASILO SLOVENCEV V VIDEM	\	*	.,si
i abb. post. Il gruppo
------"7--------------
fč N I N A : polletna 600 lir -TOOO lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVII - N. 2 (339)
Udine, 31. januaraja 1966
Izhaja vsakih 15 dni
PROSLAVA STOLETNICE 1066 - 1966
Letos je točno sto let, kar je bilo ozemlje videmske pokrajine, izvzemši Kanalska dolina in cervignanski okraj, priključeno k italijanski državi. Z o-zemljem videmske pokrajine je bila tako priključena k Italiji tudi Beneška Slovenija.
Naj nam bo zato dovoljeno, da na kratko podamo bilanco videmske pokrajine od leta 1866 do leta 1966, bilanco, ki jo more vsakdo analizirati in napraviti zaključke.
Naše glasilo « Matajur » — prvi slovenski časopis v videmski pokrajini, ki izhaja že sedemnajsto leto in ki se vseskozi zavzema za obrambo in zaščito vseh pravic slovenske jezikovne skupnosti Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline — bo napravilo svoj račun in računalo bo objektivno in pravično.
Kaj je pravzaprav za Beneško Slovenijo in dolino Rezije pomenila odcepitev od habsburškega cesarstva in nato politična in upravna priključitev k Savojski kraljevini?
Lahko rečemo, v kolikor se tiče slovenske jezikovne skupnosti, da je ta priključitev pomenila samo prehod na slabše, kajti ta skupnost je preje uživala — posebno pod Beneško republiko in še bolj nazaj — več svobode in več spoštovanja. Naj se tu spomnimo samo svobodnih komun Beneške Slovenije ter Mjerske in Landarske banke.
Res je — in za nas žalostno in grenko — da je v celem stoletju, ki smo pod italijansko državo, slovenska jezikovna skupnost videmske pokrajine vedno živela, kljub obljubam, ki so jih dajali na vsakem koraku, v ponižanju, skoraj bi rekli v popolni zapuščenosti.
Še slabše je bilo za časa fašizma, v dobi, ko so raznarodovanje še ojačili, in nič boljše po zadnji vojni, tudi če je ta vojna z osvoboditvijo izpod težkega fašističnega jarma želela dati svobodo, pravico in neodvisnost vsem narodom. Kdo se še ne spominja povojnih oboroženih tolp, ki so terorizirale in pobijale naše najbolj zavedne ljudi.
V resnici italijanska država ni bila za našo jezikovno skupnost skrbna mati, ampak brezbrižna mačeha ali bolje, nov gospodar, kot so to potrdili drugi furlanski listi. In res nismo bili deležni nobenega u-radnega priznanja, nobene učinkovite pomoči, nasprotno, uvedena je bila podtalna politika, da bi nas čimpreje raz-narodili ali asimilirali.
Naj bi se vsaj v teh zadnjih časih mislilo dati naši jezikovni skupnosti vsaj del tistih ntanjšinskih pravic, katere uživajo Slovenci, ki živijo v isti deželi, na Goriškem in Tržaškem.
Mi nimamo šol v materinem jeziku, pa celo v cerkvi, bi lahko rekli, da je slovenska beseda zgubila zavetje.
Kaj hočemo več!
Naj bodo proslave « stoletni-°e », a naj se tudi misli, da je treba spoštovati vse pravice, ki Pritičejo slovenski skupnosti, Pravice, ki so zajamčene v italijanski ustavi in v posebnem statutu avtonomne dežele Furlani j a-Juli jska Beneči ja.
Ob vznožju Ivanca v občini Fojda
Vilam je usojeno, da izginejo v kratkem času
Takoj je treba zaustaviti beg ljudi iz slovenskih vasi - Največjo dolžnost ima dezela, da se resno obveže in ustvari baze za učinkovito ekonomsko in socialno obnovo Beneške Slovenije, ker drugače bo slovenska
jezikovna skupnost izginila
Zopet bomo govorili o Vilah, zakotni in izolirani slovenski vasi, ki leži na pobočjih Julijskih Predalp ob vznožju Ivanca v občini Fojda, do katere lahko pridemo, posebno v mrzlem zimskem času, samo če imamo dosti dobre volje, in zakaj ne, tudi poguma.
Najprvo malo lokalne zgodovine. Ko so zaselek Vile (Costalunga) leta 1945 začeli imenovati vas, je štela 32 družin oziroma 132 prebivalcev. Ti ljudje pa so se s časom, namesto da bi se množili, začeli izseljevati ,največ zato, ker so jih puščali vnemar), in koncem preteklega leta so ostale le še tri družine z enajstimi ljudmi.
Ko smo zbližali vseh teh enajst ljudi, so nam vsi složno zatrjevali, da koncem tega leta ne bo v Vilah več žive duše. In to so nam povedali z globoko žalostjo.
Upoštevajoč stanje — odgovorne oblasti se dosti ne brigajo in pomoč, če jo kdaj dajo, pride po kapljicah — se ne moremo čuditi, če je prišla na vrsto druga vas, Vile, ki bo v kratkem izginila iz zemljevida.
Sicer pa, zaradi malomarnosti tega ali onega, so se popolnoma izpraznile tudi druge neštete vasi, posebno v Karniji in na desnem bregu Tilmenta in na skrajnem severu spilimberškega o-kraja v furlanski občini Tramonti di Sopra.
Pa tudi v Fojdi sami je v teh zadnjih časih zelo padlo število prebivalstva. V lanskem letu je bilo v fojdski občini, ki šteje 3915 ljudi, od katerih je 2029 mož in 1886 žensk, 56 rojstev, 54 smrti, 68 porok in 139 se jih je izselilo.
Fojda je jezikovno mešana občina (tretjina prebivalstva je slovenskega, dve tretjini pa furlanskega) in mora kot vse druge občine v Beneški Sloveniji rešiti mnogo nujnih problemov začenši z gradbeništvom. V Fojdi je namreč še mnogo družin, ki živijo v lesenih barakah, katere i-menujejo « švicarske hiše ». Da bi mogli odpraviti tiste barake, ki so jih dali ljudem za stanovanja takoj po vojni, kajti Fojdo so požgali nacifašisti, se je občina že obrnila na deželni odbor za javna dela s prošnjo, da bi ji podelili potrebna sredstva.
Vsekakor je v tem trenutku treba rešiti, kar se rešiti da. Pred-
vsem gre za vprašanje dobre volje, a ne s strani prebivalcev, ki so pokazali dobre volje še preveč, ker vsi žele, da bi mogli živeti na domačih tleh, ampak s
J uj|osI»va «islso odit ko va n j e za Alila Mora
Predsednik italijanske vlade Aldo Moro je sprejel v palači Chigi jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Iva "Vejvodo. Ob tej priložnosti mu je veleposlanik Vejvoda izročil visoko jugoslovansko odlikovanje — jugoslovansko zvezdo z lento, s katero ga je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito za «izredne zasluge pri razvijanju in utrjevanju miroljubnega sodelovanja in prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ».
Premier Aldo Moro se je zahvalil za visoko jugoslovansko odlikovanje in izjavil, da ga sprejme kot izraz prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
strani vseh oblasti: občinskih, pokrajinskih, deželnih in državnih.
Na vsak način nobena hribovska občina, in posebno občine Beneške Slovenije, ne zasluži takšnega življenja, kot ga ima sedaj, ki je polno zaskrbljenosti in strašne revščine. V teh občinah nas resnično gane preprostost, dobrosrčnost, iskrenost in
gostoljubnost njenih prebivalcev in tudi njihovo potrpljenje in udanost.
Dobro podnebje, mir in naravne lepote prispevajo, da se te prijazne in čeprav izmučene vasice spreminjajo v turistične področja in zato je treba ta področja tudi iz tega vidika kar najbolj izkoristiti.
Glede problema emigracije se nam zdi primerno povedati, da kaže demografsko stanje v videmski pokrajini od ljudskega štetja leta 1951 stanovitno črto navzdol do leta 1961, ko je bila krivulja najgloblja.
Povprečni naravni prirastek je bil v desetletju 1951-1961 za približno polovico nižji kot je državni: 4,7% napram 8,6% in to predvsem zato, seveda po statistikah, ki jih vodi deželna uprava, ker je malo rojstev (15,9% v videmski pokrajini napram 18,4% v Italiji) in zaradi velike umrljivosti ( 11,2% v videmski pokrajini napram 9,8% v vsej državi).
Kar zadeva rojstva, bi bil nizek kvocient posledica ekonomskih in socialnih disažij, ki obstojajo v mnogih krajih pokrajine, kakor tudi velike emigracije, ki je predvsem visoka v letnikih, ki največ pripomorejo k demografskemu dvigu.
Emigracija je močno odvisna (ne glede na osnovne in realne vzroke, ki so jo odločili in jo še odločujejo) od nestalnosti izven pokrajinske furlanske delovne sile. Emigracija je, predno postane stalna, skoraj vedno sezonska. Treba je tudi upoštevati sedanje izseljeniško gibanje med občinami samimi.
Posledice tega pojava so, da v nekaterih predelih pada število
prebivalstva, posebno v gorskih kot je Beneška Slovenija, v drugih pa zopet narašča, zlasti v tistih, kjer je razvita industrija. Na splošno je mnogo in bolj poudarjena emigracija v periferičnih vaseh kakor pa v večjih središčih, kjer so okoliščinski pogoji boljši.
Če so v veliki večini občin v desetletju 1951-1961 zabeležili demografsko nazadovanje - največje in torej najbolj zaskrbljajoče je v Beneški Sloveniji in Reziji — so v drugih občinah zabeležili prirastek: v Tolmeču 9,4%, v Trbižu v Kanalski dolini 6,3%, v Avianu 7,3%., Maniagu 6,4%, Man-zanu 23,9%, Cervignanu 9,1%, Vidmu 18,2%, Lignanu 131,1%, Buttriu 13,3%.
V dobi od leta 1951 pa do leta 1961 se je prebivalstvo videmske pokrajine zmanjšalo vsega skupaj za 3,5%, po nekih drugih podatkih pa celo za 7%. Ob drugi priliki bomo pisali o padcu celotnega slovenskega prebivalstva v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini in o porastu slovenskega prebivalstva na drugih področjih dežele Furlani j a-Juli jska Benečija.
Vsekakor se je treba zavedati, da je za ekonomski dvig potrebno, da se pripravi, kot smo že večkrat povedali, organski načrt, ki bo dovolil, da se bo res realiziralo kar najbolj potrebuje prebivalstvo Beneške Slovenije: ceste, jezove, ljudske hiše, šole v materinem jeziku, hotele, tovarne, določila za obrambo in zaščito manjšinskih pravic in vse drugo, kar more narekovati vsaka lokalna situacija, da bo čimpreje prišlo do ekonomskega in socialnega preporoda.
Življenje
skupnosti v Italiji
Na sliki vidimo vas Podklap, kjer se odcepi cesta proti Vilam, ki ležijo višje v hribih nad Fojdo ob vznozju Ivanca.
Naša dolžnost nam narekuje, da se zanimamo ne samo za dogodke v Beneški Sloveniji, ampak tudi za kar se dogaja v vsej deželi Furla-niji-Jul ijski Benečiji in posebno kar je v zvezi s prebivalstvom slovenskega jezika.
Začnimo s poročanjem, da se je vršil dne 12. decembra lanskega leta v prostorih novega kulturnega doma v Trstu občni zbor sindikata slovenske šole v Trstu in da ta občni zbor skoraj istočasno sovpada s štirimi nepozabnimi dogodki za slovensko manjšino naše avtonomne dežele in sicer: 1. z dvajseto obletnico ponovnega odprtja slovenskih šol; 2. z enajsto obletnico londonskega sporazuma: 3. z dvajsetim zasedanjem mešanega ita-lijansko-jugoslovanskega odbora za manjšine; 4. z deseto obletnico ustanovitve enotnega sindikata slovenske šole.
Glede prve točke so na občnem zboru na žalost ugotovili, da so bili vsi koraki in vse prošnje na šolske oblasti, da bi se rešil problem slovenskih šol in osebja, ki se še danes nahaja v težkem in neurejenem položaju, v teh zadnjih dvajsetih letih zaman. Druga točka ima tudi žalosten zaključek in sicer, da imajo mednarodne pogodbe, če jih iskreno ne zapeča-
tijo podpisniki, le malo vrednosti in da se obojestranske obveze lahko pozabijo, če niso vzete resno iz ene in druge strani. Kar pa zadeva tretjo točko, je občni zbor podčrtal vso počasnost birokratizma in kolika zmožnost je potrebna diplomaciji, kadar hoče dokazati birokratom, ki neradi kaj dovolijo, da je krivda za odlašanje nerešenih problemov v njihovi oblasti in ne drugje. Četrta točka je bila sma-trana za najbolj pozitivno, ker je sindikat kljub raznim strujam obstoječih mnenj med člani ne le samo ohranil svojo organizacijo, ampak jo je tudi utrdil in ji zagotovil spoštovanje tako s strani prebivalstva kot oblasti.
Iz poročila kot iz intervencij se je izvedelo za neurejeno stanje razmer slovenskih šol. Oblasti zanikajo ne samo slovenskim šolam vse, kar ni odločno predvideno z zakonom za slovenske šole, ampak ne dajejo niti tistega, kar zakon pripoznava; in prav zaradi takšnega stanja in zaradi diskriminacij, ki težijo slovenske šole in njeno osebje, je občni zbor sklenil, da naj se vse slovenske šole ne Tržaškem udeležijo enodnevne stavke, stavke, ki se je vršila 15. decembra in kateri so se odzvali skoraj vsi
(Nadaljevanje na 3. strani)
Iz Rezjanske
VELIK PADEC PREBIVALSTVA
Kakor pregleda vsak gospodar ob koncu leta svoje redne dohodke in izdatke, tako smo pogledali tudi mi kakšno je bilo demografsko gibanje lanskega leta v občini Rezija. Človek bi skoraj ne verjel, da je to tako padlo, a številke ne lažejo in ostale bodo vidno zapisane v registru za zmeraj.
V lanskem letu je občina Rezija izgubila kar 174 ljudi, to se pravi, da je 22 družin, ki so zaklenile vežna vrata in se naselile v inozemstvu ali kje drugje v Italiji. Sedaj nas je v Reziji samo še 2374 na-pram 3350, ki nas je bilo pred 15 leti oziroma pri ljudskem štetju leta 1951. In pomislimo, da je bila Rezija nekoč ena tistih občin, katere prebivalstvo se je najbolj počasi krčilo, ker je imela vedno velik naravni prirastek. Sedaj tudi tega ni, saj umrje več ljudi kot se jih rodi. Lani, na primer, se je rodilo samo 30 otrok (od teh 12 v inozemstvu), umrlo je pa kar 48 oseb. In kot smo povedali, se je poleg tega izselilo tudi 22 družin. Če bo padec prebivalstva nadaljeval s takšnim ritmom, koliko nas bo ostalo in kaj bomo počeli? Take in podobne misli se nam porajajo sedaj ob začetku novega leta, ko delamo račune za prihodnost in ko se zavedamo, da nas bo ob koncu leta 1966 še dosti manj,
CESTA V KORITA
Zvedeli smo, da pristojni organi proučujejo načrt za gradnjo kolovozne poti, ki naj bi vodila v Korita ter v Jamo in Kot. Ko bo zgrajena ta pot, se bo mogel tudi ta najzakotnejši predel Rezijanske doline turistično uveljaviti, saj leži ob vznožju mogočnega Kanina. Tu se raztezajo prekrasni planinski pašniki, kjer so tudi takoimenovani « kazoni » za poletno planinsko pašo. Pa ne samo iz turističnega vidika, ta kolovoz bo služil tudi domačinom, ki imajo tam svojo posest.
Nujno potrebno bi bilo tudi asfaltirati cesto, ki vodi proti Stolbici, ki je v zelo slabem stanju. Do mosta Zamlin je cesta asfaltirana, naprej je pa izredno zapuščena. Na tej relaciji so pred leti zgradili obcestne zidove in kanale, a potem se ni nihče več brigal za vzdrževanje. Ljudje silno težko
pričakujejo, da bi jim uredili vsaj cesto, ker žive že itak v izredno slabih življenjskih pogojih.
LOVSKA REZERVA
Te dni je naša lovska sekcija, spustila v gozdove pri Stolbici, Sv. Juriju in Liščecah 15 divjih zajcev za zarod. Enako bodo napravili tudi na področju Osojan.
SMRTNA NESREČA NA DELU V GENOVI
Kar ne moremo verjeti, da zmeraj veselega in pridnega Maria Ma-
dotta iz Osojan ne bomo več videli živega med nami: postal je žrtev na delu v Genovi. Madotto je bil več let zaposlen v Milanu pri nekem gradbenem podjetju. To podjetje je prav te dni prevzelo gradnjo neke stavbe v Genovi in je tja poslalo svoje najboljše delavce, med katerimi je bil tudi rajnki Mario. Z žerjava, ki je prenašal malto, se je odtrgal kalup z več kvintah materjala in padel naravnost na ubogega delavca, ki je ostal na licu mesta mrtev. Njegovo truplo so prepeljali na domače pokopališče. Ostal nam bo, poln zavzetosti do dela in skromen, v nepozabnem spominu.
Iz Nadiške
Iz Idrijske
Deželni odbornik Comelli na občinskem svetu
Pretekli teden se je sestal občinski svet, kateremu je prisostvoval tudi deželni odbornik za kmetijstvo adv. Comelli in pokrajinski svetovalec geom. Romeo Namor. Namen tega srečanja je bil, da bi skupno proučili probleme prapot-niške občine kar zadeva deželne zakone, da se bodo vzeli potrebni ukrepi.
V prvi vrsti so proučili problem cest, gradnjo novih vodovodov in ojačenje že obstoječih, gradnjo kanalizacije in napeljavo elektrike.
Demografsko gibanje
V letu 1965 je bilo v naši občini takole demografsko gibanje: rodilo se je 19 otrok (12 dečkov in 7 deklic), umrlo je 24 oseb (10 moških in 14 žensk), v občino se je priselilo 50 oseb, izselilo se jih je pa 58. Tako je naša občina štela 31. decembra 1380 ljudi napram 1393, ki jih je štela leto prej. Naj še dodamo, da je leta 1951, ko je bilo ljudsko štetje, občina Fojda štela 2036 ljudi. Kaj ni to strahovit padec?
Ojačenje vodovoda
Občinska administracija je sklenila dati v apalt dela za ojačenje vodovoda. Za to delo se bo potrošilo 5 milijonov lir, ki jih bo občina krila z državnim prispevkom. Zaprosili so tudi za deželni prispevek kot to predvideva zakon.
V načrtu imajo tudi gradnjo novega vodovoda v Markolinih, ki bo stal 3 milijone lir. Tudi za izvedbo
Iz Kanalske
DEŽELNI PRISPEVEK ZA RAZVOJ TURIZMA
V Trbižu so sprejeli z velikim zadovoljstvom novico, da je dežela Furlanija-Julijska Benečija sklenila dati več prispevkov za ojačenje turizma v videmski pokrajini. Letos bo dala v ta namen kar 70 milijonov lir za izboljšanje gostinstva in športnih naprav. Kot znano, je Trbiž važen center zimskega športa, pa tudi poleti ne manjka letoviščarjev, ki pridejo semkaj med bogate smrekove gozdove, da si naberejo energij, da potem laže kljubujejo tegobam vsakdanjega življenja.
NAGRADE ZA NAJLEPŠE IZLOŽBE
Predsednik pokrajinske turistične ustanove (EPT) Fausto Barbina, ki se je udeležil cerimonije nagrajevanja najlepših izložb, je ob koncu podelil prvo nagrado 60.000 lir trgovini De Maria, drugo nagrado 40.000 lir Mariu Ceronu, dve tretji po 25.000 lir pa trgovinama Noacco in Trost.
PRISPEVEK ZA VODOVOD V RAJBLJU
Deželna administracija je dala trbiški občini prispevek za dokonč-
no izgradnjo vodovoda v Rajblju. Z izgradnjo sekundarne in terciarne vodovodne mreže se bo zaključil načrt, ki predvideva 23 milijonov lir. Prvi lot del je stal 38 milijonov lir in jih je v celoti krila občina, seveda s posojilom, ki ga je vzela pri « Cassa Depositi e Prestiti ». Sedaj bodo imeli končno tudi v Rajblju urejeno vprašanje pitne vode, ki jim je delalo zadnje čase toliko preglavic.
OBMEJNO SODELOVANJE
Prisrčni odnosi med sindikalnimi organizacijami v tolminski in v videmski občini dobivajo iz dneva v dan popolnejšo podobo. Od medsebojnih stikov najvišjih predstavnikov so prešli h konkretnim dogovarjanjem o še širšem sodelovanju. Tako je pretekli teden obiskala Tolminsko skupina industrialcev iz videmske občine. Gostje so se v Tolminu pogovarjali o možnostih gospodarskega sodelovanja ter še o nekaterih vprašanjih, ki so povezana z dejavnostmi sindikalnih organizacij, pozneje pa so si ogledali nekaj delovnih organizacij in med drugim obiskali Metalflex, Av-toelektro ter TIK v Kobaridu.
tega dela bodo prosili za prispevek deželo Furlanijo-Julijsko Benečijo.
Nesreča
Z motorja je padel 23 letni Anton Codromaz iz Prapotnega. Pri padcu si je močno poškodoval desno koleno. Ozdravil bo v desetih dneh.
Poroka
Poročil se je mizar Sergio Marinič iz Ibane z Luciano Manzini iz Podbonesca. Prijatelji jim želijo dosti sreče na skupni življenjski poti.
Tavorjana
Iz občinske seje
Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so med drugim obravnavali tudi proračun za leto 1966 in ga tudi odobrili. Iz proračunskega poročila je razvidno, da je proračun uravnovešen, toliko izdatkov kot dohodkov, in znaša 77,479.400 lir, se pravi za 21,296.400 lir višji kot lansko leto. Za izvedbo javnih del predvideva proračun sledeče: 13 milijonov za gradnjo kanalizacije v Tavorjani, Tojanu, Ronkih in Kosti, 10 milijonov lir za gradnjo osnovne šole v Prestintu in 10 milijonov lir za ureditev cest na relaciji Ronke-Montina-Tojan.
Občina bo poleg tega poskrbela, čeprav bosta stroške vzdržali država in dežela, tudi za gradnjo vodovoda v Prestintu.
Namesto zdravila je popila jod
Hišna gospodinja Pierina Sec-chiutti, stara 62 let, je mislila popiti požirek zdravila, a je pomotoma prijela za povsem podobno stekleničko, v kateri je bila jodova tinktura. Hitro so jo prepeljali v čedadsko bolnico, kjer so ji izprali želodec in jo spravili izven nevarnosti. Ozdravila bo v dveh tednih. Tragična smrt starčka iz Mažerol
Vse je bloboko presunila žalostna novica, da je 77 letni Peter Cas-sina iz Mažerol tragično končal svoje dni v plamenih. Cassino, ki je živel sam, so vaščani našli v njegovi hiši v plamenih. Takoj so vrgli nanj nekaj odeje in zadušili ogenj, ki je povzročil starčku na žalost že hude opekline po vsem telesu. Ker je kazal še znake življenja, so ga takoj prepeljali v čedadsko bolnico, kjer je pa kmalu podlegel. Kako je prišlo do te hude nesreče še ni znano, a sklepajo, da je Cassina odprl peč in ga je oplazil plamen po obleki in ga revež ni mogel sam pogasiti. Ta nesreča je globoko pretresla vso okolico.
Pomoč družinam žrtev v Mattmarku
Milanska pokrajinska administracija je poslala družinama Aleksija Cecona in Lucijana Specogna, ki sta postala žrtev nesreče v Mattmarku, vsaki po sto tisoč lir pomoči.
Poroka
Poročil se je naš vaščan električar Pavel Fantini s trgovko Nadjo Baolini iz Čedada. Prijatelji jima čestitajo.
Zaradi hudega mraza popokale vodovodne cevi
Pretekli teden, ko je pritisnil izredno hud mraz v Nadiško dolino, je počila glavna vodovodna cev v Tarčeti. Ljudje so ostali zaradi tega brez vode ne samo v Tarčeti, ampak tudi v Lazah. Občina je dala vodovod takoj popraviti, a delo je bilo zaradi ledu zelo otežkočeno in dolgo.
iPODBONESEC
j Zgradili bodo športno igrišče
V naši občini se te zadnje čase mnogo govori o športnem igrišču, ki ga nameravajo zgraditi. Posebno zanimanje vlada med mladinci, ki ljubijo nogomet. Te dni so zbrali že primeren prostor, kjer bo igrišče, manjkajo le še potrebna sredstva.
Folklorni pevski zbor
V Podbonescu so pred nedavnim osnovali folklorni pevski zbor, pri katerem sodeluje lepa skupina domačih fantov in deklet. Prvič so nastopili preteklo nedeljo na Vičarjih in želi mnogo uspeha. Peli so znane hribovske pesmi.
So v odnje
Za razvoj turizma
Občinska administracija je sprejela sklep, da bodo za tri leta oprostili davkov vse hiše, ki jih bodo zasebniki zgradili ali preuredili v turistične namene. S tem nameravajo pripomoči k ustvaritvi potrebnih pogojev za razvoj turizma, zlasti na področju Matajurja.
Prispevek za cesto
Notranje ministrstvo je dodelilo sovodenjski občini en milijon lir za ureditev ceste, ki veže karabinjersko kasarno s pokrajinsko cesto. Z deli bodo pričeli v kratkem.
SREDNJE
Kanalizacija v Gorenjem Trbilju
Občinska administracija je dala v apalt dela za gradnjo kanalizacije v Gorenjem Trbilju. Stroški za izvedbo tega javnega dela znašajo 2
milijona lir, ki jih bo krila država s posojilom in državnimi prispevki.
Najstarejša žena Nadiške doline živi v Gorenjem Trbilju
Najstarejša žena v Nadiški dolini je 97 letna Marija Garjup vdova Beuzer in živi v Gorenjem Trbilju. Garjupova je mati osmih otrok in ima več kot 50 vnukov (nipoti) in pravnukov. Živela je vedno v svoji rojstni vasi in posvečala svoje delo le družini. Prijatelji in znanci ji kličejo še na mnoga zdrava leta.
\KnKTKEVEFn
ŠPETER - Občinska administracija je dala pretekli teden v apalt dela občinskega ambulatorija, katerega bodo razširili in moderno uredili. Stroški za to delo bodo znašali en milijon lir, ki jih bo dala na razpolago občinska uprava.
GRMEK - Ministrstvo za javna dela je tele dni sporočilo, da je že nakazalo občini en milijon lir za popravilo cest, ki jih je poškodovalo zadnje neurje. Z deli bodo pričeli na pomlad.
ČEDAD - Na čedadskem pokopališču bodo prekopali okoli 300 av-stroogrskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni. Prepeljali jih bodo v njihove rojstne kraje.
DREKA - Pretekli teden je bilo v Trinkih pri Namorjevih vse zelo veselo in kaj bi ne bilo, saj sta 76 letni Ferdinand Namor in njegova žena 70 letna Štefanjia Trinko slavila zlato poroko - 50 let skupnega življenja. Za ta praznik so se zbrali vsi sorodniki, da so skupaj praznovali ta visoki jubilej.
SV. LENART - Na ledeni cesti je padel 19 letni Mario Bledič iz Škru-tovega in dobil pri padcu hudo rano nad očesom. Ozdravil bo v desetih dneh.
MAŽEROLE - V bolnico so morali peljati 8 letnega Pavla Cenciča, ker mu je pri drsanju na ledu spodletelo in je z vso močjo padel in se potolkel po obrazu.
Iz Krnatske
Poroke v Nemah
V občini Neme so se meseca januarja poročili teli: kmetovalec Giona Giusto Fattor iz Ravose pri Povolettu s hišno gospodinjo Loreto Lucijo Benedetti iz Krnic, kmetovalec Francesco Fior iz Čente s hišno gospodinjo Gabrijelo Cus-sich iz Nem in pleskar Luigino Telesca iz Aulle (Massa Carrara) z delavko Dino Sturma iz Črneje. Vaščani jim želijo mnogo sreče in zadovoljstva v zakonskem življenju.
Nov občinski tajnik v Tipani
Na mesto prejšnjega občinskega tajnika Danteja Cudicia, ki je bil premeščen v Ravascletto v Karniji, je prišel rag. Carlo Rizzi.
Smrtna kosa
V videmski bolnici je umrla po kratki, a hudi bolezni Čezira Debel-lis-Pantok iz Debeležev. Pokopali so jo v Viskorši ob spremstvu velikega števila domačinov, saj je bila rajnka zelo priljubljena med vsemi.
Gorjani
Demografsko gibanje v letu 1965
Kakor v vseh gorskih vaseh Beneške Slovenije, je padlo tudi v naši občini število prebivalstva. Dela ni na domačih tleh in ljudje ne najdejo drugega izhoda kot povezati culico in oditi v inozemstvo ali kam drugam po Italiji s trebuhom
za kruhom. Lansko leto se je izse lilo iz naše občine zopet 19 ljudi tako da šteje sedaj občina Gorjan samo 965 ljudi (473 moških in 491 žensk).
Zanimivo je tudi to, da se že pe let ni rodil doma noben otrok. La ni se jih je rodilo 17, a od teh -v inozemstvu, vsi ostali pa v hu minski ali videmski porodnišnic ali v drugih krajih. V istem časi je bilo 14 smrti in sicer 9 jih ji umrlo v občini, 5 pa drugje; v ob čino se je priselilo 21 ljudi, izse lilo pa se jih je 43.
Fojda
Prošnja za izvedbo javnih del
Ko je deželni odbornik za kme tijstvo adv. Comelli obiskal neke tere občine čedadskega okraja, s je ustavil tudi v Fojdi in se ude ležil seje, ki so jo imeli občinsk svetovalci, ki pripadajo demoki ščanski stranki. Deželnemu zastof niku so razložili vse občinske pc trebe in v prvi vrsti so mu pote žili kako težko čakajo na kontribu za katerega so že prosili dežele da bi ojačili s vodovodne mreže zgradili v Čeneboli kanalizacijo, Fojdi pa nekaj ljudskih hiš, da bc do mogli iti vanje stanovat ljudje ki žive sedaj v barakah. Kot znane je bila Fojda v tej zadnji vojni po; gana in je dosti ljudi izgubil streho.
Moramo neutrudljivo vztrajati
v
Življenje slovenske skupnosti
Slovenski šolniki v Trstu stavkali - Slovenskim šolam ne dajejo niti tistega, kar jim priznavajo zakoni - Diskriminacije, ki trajajo že dvajset let - Zasedanje mešanega odbora za manjšine — Kaj je povedal na kongresu italijanske socialistične stranke Dušan Hreščak - V Beneški Sloveniji preprečujejo, da bi se prebivalstvo autonomo razvilo
Zimska nesnost kokoši
(sprve strani)
slovenski šolniki. Občni zbor je poleg tega celotno besedilo protestne izjave poslal tudi mešanemu italijansko - jugoslovanskemu odboru za zaščito manjšin, ki ga predvideva londonski sporazum z ozirom na bivše Svobodno tržaško ozemlje, ki se glasi takole:
« Šolniki sindikata slovenske šole v Trstu, zbrani na svojem rednem občnem zboru, so dne 12. decembra ugotovili sledeče:
Zakon za slovensko šolstvo se še ne izvaja v celoti, zato osebje slovenskih šol po dvajsetih letih še nima urejenega svojega položaja. Še vedno se dogajajo diskriminacije v škodo slovenskega šolstva, ki se izražajo:
a) v krčenju števila razredov v nesorazmerju s številom učencev;
b) v krčenju števila ravnateljskih mest;
c) v pomanjkanju staleža didaktičnih ravnateljskih mest in mesta šolskega nadzornika za osnovne šole;
d) v pomanjkanju odgovornih funkcionarjev za srednje in osnovne šole pri šolski oblasti;
e) v sistemu enorazrednih (eno-oddelčnih) šol;
f) v neizvajanju dvojezičnosti šolskega skrbništva s slovenskimi ustanovami;
g) v poniževalnem izražanju odgovornega šolskega predstavnika, ki je z besedo « maestruncoli » žalil celotno slovensko manjšino.
Ogorčeni zaradi vsega tega so sklenili, da posežejo po skrajnem sredstvu, da pridejo do svojih pravic in spoštovanja ».
Po mnenju tržaškega « Il Piccolo » protest ni bil niti upoštevan, medtem ko « Primorski dnevnik », drug tržaški dnevnik, pojasnjujoč poročilo XII. zasedanja mešanega odbora zatrjuje, da rezultati zasedanja niso bili soglasni zagotovilom skupnega poročila o beograjskih razgovorih Moro-Stambolič, v katerem je bilo rečeno « naj se ne izvaja samo po črki, ampak tudi v duhu londonskega sporazuma, v kolikor se tiče ravnanja z etničnimi skupinami ».
Na tem mestu lahko dodamo tudi odlomek govora tržaškega občinskega odbornika Dušana Hrščaka o problemih manjšin, ki ga je imel v Rimu ob priliki vsedržavnega kon-gresa italijanske socialistične stranke PSI:
« če ie bila sestava strankinega
 ......................  luminili.limili
★ Prevelik zamašek zmanjšamo, če ga zdrgnemo s steklenim papirjem ali pa ga na spodnji strani v sredini nekoliko izrežemo.
•k Notranji usnjeni rob klobuka se hitro umaže, Zlahka ga boste očistile z mešanico desetih delov vode in enega dela salmijakovega cveta.
★ Dežnik boste dolgo časa ohranile, če vse kovinaste dele namažete z vazelino, sušite na pol odprtega, blago najprej oščetkate, madeže izperete z milnico, ki ji dodajte nekaj kapljic sai miaka, nato pa zbrišete še s krpo, namočeno v čisti vodi.
★ Zavese iz čipke rumenkaste barve operemo in splaknemo v lipovem čaju.
★ Okenski okviri zaradi dežja in sonca počasi razpadajo. Vsaj enkrat na leto jih namažite s kuhanim lanenim oljem.
★ Slanino laže režemo, če nož večkrat pomočimo v vročo vodo.
★ Špinača je okusnejša, če ji pride-nemo nekaj surovih listov.
★ Zasoljeno jed popravimo z nekaj koščki surovega krompirja, ki ga kuhamo z jedjo.
★ Sesekljanemu mesu izboljšamo okus z nekoliko naribane limonine lupine.
★ Gobovi ali krompirjevi juhi izboljšamo okus s kislo smetano.
dokumenta o nacionalnih manjšinah potrebna, ko je bila stranka v opoziciji, postaja neodložljivo nujna sedaj, ko sodeluje stranka v vladi in ko se njena odgovornost razširja in zajema tudi področja, ki so jo prej mogla zanimati le kot tema posamezne akcije ali politične agitacije ». Nato je še dejal « da imamo dejansko v naši državi tri resnične narodnostne manjšine in sicer francosko v Dolini Aosti, nemško v Južni Tirolski ter slovensko v Furlaniji in Julijski Benečiji. V teh primerih gre za prave narodnostne manjšine in ne le za večje ali manjše izolirane nacionalne skupine ali skupnosti, kakršne zasledimo drugod v Italiji (Albanci, Grki, Srbi in Hrvati, Katalonci itd.). Gre za resnične narodnostne manjšine, kajti žive vzdolž državnih meja, ki jih ločijo od njihovih matičnih narodov, ki imajo že svoje državne skupnosti (Francija, Avstrija, Jugoslavija) ».
Govornik je še dejal: « Vtem ko posebna statuta za prvi dve avtonomni deželi predvidevata izrazite zakonske določbe, ki se nanašajo na ustrezni dve narodni manjšini, posebni statut za deželo Furlanijo-Julijsko Benečijo ne vsebuje nobenega določenega predpisa glede konkretnih pravic sloven-
V BELGIJI BODO ZAPRLI ŠEST RUDNIKOV
V kratkem bo ostalo v Belgiji okoli deset tisoč delavcev brez dela, med njimi precej visoko število beneških Slovencev, ker bodo zaprli šest velikih rudnikov premoga.
Že več kot deset let so rudniki pasivni in sta morali država in CECA dajati subvencije za njihovo vzdrževanje. Ker ni moglo tako iti več naprej, so odgovorni za ekonomsko politiko sklenili, da bodo letos zaprli šest od 32. rudnikov. Sedaj bo 26 rudnikov prejemalo 1 milijardo in 600 milijonov frankov podpore (20 milijard lir).
Ker bodo morali odpustiti okoli 10 tisoč delavcev, je vlada že sporočila ukrepe, ki bodo vzeti, da se absorbira delovna sila v drugih rudniških bazenih. Zaenkrat jim bo CECA dajala plačo za 12 mesecev v višini, ki so jo prejemali v trenutku odpustitve, potem pa jih bodo zaposlili v drugih sektorjih.
Vlada tudi odslej ne bo jemala na delo tujih državljanov in bo favorizirala investicije za ustvaritev novih industrijskih objektov na prizadetih rudniških področjih.
Tudi holandska vlada je sporočila, da bo dala zapreti tri rudnike v Limburgu in sicer leta 1968. Odpuščenih bo okoli 15 tisoč ru-
ske narodne manjšine, ampak se omejuje le na načelno trditev o enakopravnih pravicah etnične manjšine, ki jo je treba zaščititi v njenih etničnih, kulutrnih in drugih značilnostih. K temu pa je treba dodati še paradoks, da slovenska narodna manjšina, ki živi v avtonomni deželi Furlanija-Julijska Benečija ne uživa povsod enakega ravnanja, pač pa je objekt treh različnih ravnanj in sicer: tisti del manjšine, ki živi v tržaški pokrajini je ali bolje bi moral biti zaščiten tudi na temelju posebnega statuta priloge londonskega memoranduma; tisti del slovenske manjšine, ki živi v goriški pokrajini, sicer razpolaga s šolami v svojem lastnem jeziku, ne ščiti pa je že omenjeni memorandum. Tistemu delu slovenske manjšine pa, ki živi v videmski pokrajini, se zanika že sam značaj slovenske narodne manjšine in to iz enostavnega razloga, ker je raznarodovalna politika Italije od leta 1866 do danes onemogočila avtonomni kulturni razvoj slovenskega ljudstva v dolinah Nadiže ».
In je res, kar je dejal Dušan Hreščak v zvezi z nami, in je tudi res, da smo se za pravice in obrambo naše skupnosti vedno borili in se bomo borili.
darjev, med temi 500 Italijanov (nekaj tudi iz Beneške Slovenije). Del odpuščenih delavcev bo absorbirala tovarna avtomobilov «DAF».
Prav tako se bo zmanjšala produkcija tudi v Nemčiji za 11 odsto, v Angliji za 12,5 odsto, v Franciji pa kar za 14 odsto. V letu 1966 bo produkcija v teh treh državah za 50 milijonov ton manjša neqo v letu 1965.
Velik del teh delavcev, ki so ostali brez dela, se je zaposlilo v drugih sektorjih, tako zaradi starosti kot zaradi slabega zdravja, ker so toliko let delali v premogovnikih. Belgijske oblasti so zagotovile, da bodo imeli italijanski emigranti iste ugodnosti kot belgijski rudarji.
V BELGIJI JE 136.171 ITALIJANOV
Statistike so pokazale, da je v Belgiji od tujcev največ Italijanov in sicer 136.171 odraslih na 362.874 tujih odraslih. Vsega skupaj je danes v Belgiji 600 tisoč tujcev oziroma več kot šest odsto belgijskega prebivalstva, ki šteje 9 milijonov. Italijanom sledijo Francozi (404.108), potem so Holandci (35.931), Španci (27.007), Poljaki (13.548), Grki (12.590), Turki (10.824), Nemci (9.484), Angleži (7.268) in Amerikanci (3.262).
Usaka gospodinja želi, de bi ji kokoši nesle pozimi, kar narbuj parmanjkuje jajc. Zavoj tega že od nekdaj sprašujejo, ka-tjera rasa kokoši nese tudi pozimi. Na tisto uprašanje je samo ed odgovor, de tajšne rase ni. Poznamo pa nekatjere rase, katjerih kokoši imajo več pogojev za nesti pozimi. Takuò pozimi nesejo buojš tiste kokoši, ki imajo več perja an so takuò buojš zavarovane pred mrazom.
De boju kokoši nesle tudi pozimi, za-puomnite si tele nasvete:
Predusem muorate gledat, kadà sevam boju izvalil na pomlad piščeta. Piščeta, ki so se izvalila aprila, so do novembra dorastla. An kar piščeta dorastejo, začnejo tudi nesti. Če ste valili preveč pozno ali pa tudi preveč zgoudaj, jarčice ne bojo nesle pozimi. Preveč zguodaj izvaljena piščeta začnejo nesti jajca morebit že oktobra an se do zime že malo iznesejo. Zatuò u zimskih mjescih rade ustavijo nest an spet začnejo na pomlad. Preveč zguodaj izvaljeni piščanci se slabo razvijajo, ker je takrat še mraz an se ne morejo past od zunaj. Par lahkih rasah se muorajo piščanci izvalit pruot koncu aprila do sredine maja, par srednjih pa u aprilu.
Tudi od kokoši, ki so u jeseni ustavile nest an so se dobro preperile, lahko par-čakujemo, de bojo pozimi nesle. Če prej ne, pa almanj okuoli božiča. Sevjeda se muora kokošam dajat usegà kar nucajo za dobro nesnost.
Zlo važna je toplota. Kokoš, ki prezeba (tarpi mraz), ne bo nesla. Saj ponuca večino hrane za ogrjevanje telesa an ne ostaja nič za nardit jajca. Kokoš naj bo zatuò u dobro zavarovanih kokošnjakih, ki so tarkaj topli, de kokoš ne občuti mraza.
Skarbjet je trjeba tudi za izdatno (so-stancjozno) hrano. Pozimi si kokoš ne more poiskati nič, posebno še, če zapade sneg. Če četš, de bo kokoš pozimi nesla, muorate skarbjet za dobro zobanje, ki muora bit večsortno. S samim sjerkom ne boste imjel uspehu. Nekaj sjerka pa je dobro, ker kokoš greje. Tudi kuhani krompirjevi ostanki so zatuò dobri. Sam sjerak an krompir pa kokoš preveč opi-tata. Preveč debela kokoš pa še poljete
(nadaljevanje in konec)
Konec 18. stoletja so stalne vojne, ki jih je imela cesarica Marija Terezija na-prtane od raznih držav (avstrijska nasledstvena vojna, šlezijska, sedemletna vojna) — pahnile tudi Kanalsko dolino v zaostalost in obubožanje. Promet je zastal, železne tovarne in rudniki so opešali. In tedaj se je pojavil še Napoleon na avstrijskem obzorju. Celi Evropi je zažugal in tako tudi tranzitno - važni Kanalski dolini ni prizanesel. Dne 23. marca 1797. se je vnela huda bitka za Trbiž. Francozi so ga napadali pod Musseno. Avstrijci so ga branili pod nadvojvodo Karlom, a še prej so ustavljali prodirajoče francoske čete na utrdbi pri Žabnicah. Avstrijci so se morali takoj umakniti, nadvojvoda Karol je komaj ušel francoskemu ujetništvu. Leta 1809. je bil Trbiž ponovno vojno pozo-rišče hudih bitk med Francozi in Avstrijci. V bran se jim je postavil nadvojdova I-van, ka se je utaboril pri Beljaku. Pri Žabnicah je zadnji del avstrijske vojske imel nalogo, da pri Naborjetu in pri Pre-dilu zapre oba vhoda, obe vrati, da zadrži prodirajočega sovražnika in da tako krije umikajočo se avstrijsko armado. Na-borjetsko « leseno » utrdbo je branil stotnik Hensel, Predilski prehod pa stotnik Hermannov. Šele, ko sta ta dva junaka, po srditih bojih obležala z vsim moštvom na bojišču, so lahko Francozi zavzeli Trbiž. Obenem so Francozi prodrli tudi čez Reklanico (Raccolana) na Trbiž, ki ga je branil znani general Giulaj (Žulaj). Pri Trbiških Rutah je nastala vroča bitka in na krvavi poljani je obležalo do dva tisoč Avstrijcev. A še ni bilo konca. Nov pohod Francozov na Trbiž in Kanalsko dolino je sledil leta 1813, to je ob zatonu Napoleonove zvezde. Na svojem umiku so se Francozi utrdili pri Trbižu, da so krili svoje umikajoče čete, ali Avstrijci so navalili nanje in jih prepodili preko Ziljskih planin proti zapadu.
Po francoskih vojnah se je dežela za daljši čas oddahnila, vendar so vojne posledice še zavirale nekdanji živahni promet v Kanalski dolini. V obeh avstrijsko-italijanskih vojnah I. 1859. in 1866. je šel mimo samo transport avstrijskih čet brez posebnega hrupa in brez posebne škode. Nekaj časa je še vedno imelo Trbiško go-spodstvo svojo roko na ogromnih posestvih in je odločevalo v upravi, toda ves gospodarski sistem je slonel na neracionalni podlagi. Neusmiljeno izkoriščanje in izrabljanje domačega premoženja je tiralo narodno gospodarstvo k propadanju. Lesna industrija se je spet polagoma dvigala — ali na račun brezobzirnega iztrebljenja gozdov in izkoriščanja rudnikov. Male železarne v Trbižu, Naborjetu in Pontablju so sicer propadle, vendar je
slabo nese, kaj šele pozimi. Zrnja dajajte samo enkrat na dan — zvečer. Zlo primeren je oves, ječmen, pšenica an sjerak. Rž ni za kokoši. Zlo dobri so kuhinjski ostanki, u katiere zamješajte otrobe ali kako slabo moko. Dajajte jim usak dan tudi zdrobljene jajčne lupine. Dobro je tudi korenje an pesa (bjetula). Tuo nasadite na žebel (cvek) ali pa parvežite primerno od tal (od zemlje), de bojo kokoši pikale. Ne sme jim manjkat tudi zdrave pitne vode.
I lili III llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiniiiiiiiii ||
Zmarznjen krompir an sadje
Če zmarzne krompir al sadje, ga dejte, prej ku ga nucate, u marzio vodo, de po-čas odmarzne. Takuò odmarznjen sad se darzi še kajšen dan.
Če zmarzne krompir, bo zgubu tisti sladki okus, če mu par kuhanju vrjelo vodo večkrat proč odlijete an dolijete frišno vrjelo vodo.
Če živino napenja
Narbuojše zdravilo, če žvino napenja, je japnena voda, zak’ tista u sebe uza-me u črevah od žvine dost tistega plina, ki se ji noter nabere. Japneno vodo nardite takole vi sami domò: 10 gramu živega japna pomješajte s pet litru navadne vodé an tuo potlé dobrò precedite. Če japnena voda na bo hitro pomagala, tuo se godi samo par hudem napenjanju, takrat pa muorate nucat tist tubo, ki se ga ji da po ustah al’ trokar. Dobrò je tud', de napeto žvino iz hljeva hitro peljete an jo postavite na prastor, u hribu takuo, de ima nimar glavo an ta parve noge buj visoké kot ta zadnje. Nuca tud’ žvino polivat pod trebuham z marzio vodò.
velika industrija zagrabila to dediščino na široko in globoko, posestva trbiškega go-spodstva pa so prešla v upravo verskega
zaklada
Ko se je speljala železna cesta, ki je vezala Dunaj in Benetke, in je zapiskala prva lokomotiva po Kanalski dolini, sta se dva črva zajedla v slovensko telo, od severa in od zapada. Prenehale so dolge karavane trgovcev in prekupčevalcev, ali je zato železnica s hitrejšim tempom uvažala tuj element in pospeševala tuje za-vojevanje Kanalske doline. Pred prvo svetovno vojno je bilo sledeče stanje: nemški živelj je z večino prevzel industrijski kraj Trbiž, v okolici (Rute, Krko-vo) je naselil nemške agrarne koloniste, zasidral se je v Pontablju z obmejnim nemškim uradništvom, v Rabeljskem rudniku in deloma v Naborjetu. Slovenci so obdržali Žabnice. Ukve, Ovčjo ves, Lipa-Ijo ves in vsa naselja po planinah.
O prilikah in dogodkih med prvo in drugo svetovno vojno v Kanalski dolini bomo razpravljali drugikrat, tiiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii
Iz Kanalske
OLAJŠAVE V HOTELIH ZA « BELI TEDEN »
Videmska Zveza javnih obratov se je dogovorila z nekaterimi hoteli na Trbiškem za posebne olajšave turistom, ki bi se prišli smučat v Kanalsko dolino med tednom. Turisti bodo dobili posebno izkaznico, ki jo bodo izdali hoteli sami. Sporazum je že stopil v veljavo. Med hoteli, ki so pristali na omenjene olajšave so: hotel «Višarji», «Spartiacque» in «Bellavista» v Žabnicah, « Roccalba » v Beli peči ter « Italia », « Friuli » in « Trieste » v Trbižu.
Trbiško turistično društvo se sedaj zavzema, da bi veljale te olajšave tudi za tuje turiste, kakor imajo to urejeno v sosednji Sloveniji, kamor zahajajo v tem letnem času turisti iz cele Zapadne Evrope.
Pogled s Stare gore na raztresene vasice po Nadiski dolini, kjer je življenje sila težko.
Katioek sa vtniifnauti»
iz zgodovine se učimo
Kanalska dolina v preteklosti
Napoleon je vojsko zbral - Izkoriščanje narodnega premoženja
Mai stancarsi «li battere il clii«»(l«>
Vita della Comunità’ Slovena
A Trieste gli insegnanti sloveni hanno scioperato - Alle scuole slovene non si dà neanche ciò che la legge loro riconosce — Discriminazioni che pesano già da vent’anni La sessione del Comitato misto per le minoranze - Ciò che ha detto, in sede di congresso PSI, Dušan Hreščak - Si impedisce l’autonomo sviluppo della minoranza slovena
E’ nostro preciso dovere tener dietro non solo a quanto avviene nella Slavia Friulana e nella Val Resia ma anche a tutto ciò che succede nell’intera regione Friuli-Venezia Giulia in rapporto, naturalmente, alle vicende dei cittadini di parlata slovena.
Cominciamo col riferire che il 12 dicembre u.s. nella nuova bella Casa slovena di cultura di Trieste ha tenuto la sua assemblea generale il Sindacato Unico Scuola Slovena e che questa assemblea è venuta a coincidere quasi contemporaneamente con quattro avvenimenti, non dimenticabili per la minoranza slovena, e precisamente: 1} Con il ventesimo anniversario della riapertura delle scuole slovene; 2) con l'undicesimo anniversario del Memorandum d'intesa di Londra; 3) con la dodicesima sessione della Commissione mista italo-jugoslava; 4) con il decimo anniversario di fondazione del Sindacato Unico Scuola Slovena di Trieste.
Circa li primo punto l'assemblea ha amaramente constatato che tutti i passi e lettere rivolte in vent'anni alle autorità scolastiche per risolvere i problemi delle scuole slovene e del personale, che tuttora versa in una situazione grave e non chiaramente definita, sono stati fatti inutilmente. Sul secondo punto è stata fatta una triste conclusione, e cioè che gli accordi internazionali, se non sinceramente siglati da tutti i firmatari, rivestono ben scarsa importanza e che gli impegni reciprocamente assunti facilmente si dimenticano se non sono presi sul serio dall’una e dall’altra parte. In quanto al terzo punto l’assemblea ha sottolineato tutta la lentezza del burocratismo e quanta abilità sia necessaria alla diplomazia quando vuole dimostrare ai burocrati, i quali solo a malincuore ammettono qualche cosa, che la colpa per la dilazione dei problemi insoluti risiede nella loro autorità e non altrove. Il quarto punto fu ritenuto il più positivo in quanto, nonostante le varie correnti di opinione esistenti tra i membri, il sindacato fu capace non solo di conservare la propria organizzazione ma anche di rafforzarla e di assicurarle il dovuto rispetto sia da parte della popolazione che delle autorità, e con il rispetto anche la giusta considerazione.
Pertanto sia dalla relazione che dagli interventi è apparsa evidente la situazione di disordine esistente nelle scuole della minoranza slovena di Trieste. Le autorità negano non solo alle scuole slovene tutto ciò che non è espressamente previsto dalla legge per le scuole slovene, ma non danno neanche ciò che la legge loro riconosce; ed appunto per tutto il complesso di cose denunciate, e più precisamente per le discriminazioni che da vent’anni pesano sulle scuole slovene e sulle spalle del suo personale e per la situazione precaria e ingiusta in cui versano scuole e personale, l’assemblea delibererà la proclamazione di uno sciopero di 24 ore di tutto il personale delle scuole slovene di Trieste, sciopero effettuato tre giorni dopo e al quale presero parte quasi tutti gli insegnanti del Territorio di Trieste.
Ma l’assemblea oltreché dichiarare lo sciopero ha redatto e inoltrato a Lubiana al Comitato misto italo-jugoslavo per la tutela delle minoranze, previsto dallo Satuto speciale annesso al « Memorandum di Londra », relativo all’ex Territorio libero di Trieste, la seguente vibrata protesta:
« Il personale del Sindacato Scuola slovena di Trieste, riunito nell'assemblea generale del 12 dicembre 1965, ha constatato quanto segue: La legge per le scuole slovene non si attua ancora pienamente nella pratica e per questo motivo dopo vent'anni il personale delle dette scuole non è ancora sistemato. Tuttora si verificano numerose discriminazioni a danno delle scuole slovene, discriminazioni che sì estrinsecano: a) nella diminuzione del numero delle classi in modo non proporzionale al numero degli alunni; b) nella diminuzione del numero dei posti di direttore didattico; c) nella mancanza dell’organico per i posti di direttore didattico e di ispettore per le scuole elementari; d) nella mancanza dei funzionari responsabili per le scuole secondarie e primarie slovene presso il Provveditorato agli Studi; e) nel sistema delle scuole elementari con una sola classe; f) nella mancanza dell’uso del bilinguismo da parte del Provveditorato agli Studi con le istituzioni slovene; g) nell'umiliante espressione usata dal rappresentante scolastico responsabile, che con la parola « maestruncoli » ha offeso tutta la minoranza slovena. Indignato a causa di tutto ciò, il personale ha deciso di ricorrere ai mezzi estremi per ottenere i suoi diritti ed il rispetto che gli compete ».
Secondo « Il Piccolo » di Trieste la protesta non è stata nemmeno presa in considerazione mentre per il « Primorski dnvnik », altro quotidiano triestino, commentando il comunicato della XII sessione del Comitato misto, affermava che i risultati della sessione non erano stati conformi alle assicurazioni del comunicato comune sui colloqui belgradesi Moro-Stambolič nel quale sì diceva di « dare attuazione non solo alla lettera, ma anche allo spirito del Memorandum d'intesa per quanto riguarda il trattamento dei rispettivi gruppi etnici ».
A questo punto si può aggiungere il brano di un intervento operato dall'Assessore della Giunta comunale di Trieste, Dušan Hreščak, in seguito alla presentazione di un ordine del giorno al Congresso del PSI a Roma il 14 dicembre u.s. sul problema delle minoranze:
« l.'eiaborazione di un documento del Partito sul problema delle minoranze nazionali, se era una necessità già quando il Partito era all’opposizione, diventa assolutamente indispensabile ora che il Partito collabora al governo e la sua responsabilità si allarga abbracciando anche campi che prima potevano interessarlo prevalentemente solo come tema di a-zione e di agitazione politica ». E più oltre ha ribadito « la circostanza paradossale che la minoranza slovena non gode di un trattamento uniforme ma è oggetto di tre trattamenti diversi, per cui quella parte di questa minoranza che vive nella provincia di Trieste è o dovrebbe essere tutelata anche in base allo Statuto speciale allegato al Memorandum di Londra; quella parte di essa che vive nella Provìncia di Gorizia dispone, si, di scuole nella lingua materna, ma non è tutelata dal predetto Memorandum; mentre a quella parte della minoranza slovena che vive nella Provincia di Udine (Slavia Friulana e Val Resia) viene addirittura negato il carattere stesso di minoranza etnica slovena, semplicemente perchè la politica di snazionalizzazione condotta dall'ItaIia dal 1866 ad oggi ha impedito l’autonomo sviluppo della popolazione delle Valli del Natisone ».
Ed è proprio vero quanto nei nostri riguardi ha dichiarato Dušan Hreščak ma è anche vero che noi, per i diritti e la difesa della nostra Comunità, ci siamo sempre, e con testarda insistenza, battuti; e con pari impegno, passione e disinteresse continuiamo a batterci.
&
f U‘.v
'A ""	::
Ecco Stregna con il suo Municipio e i monti che la proteggono. Al Comune sono i socialisti che amministrano la cosa pubblica. All’occhio del visitatore il paese si presenta in veste graziosa e garbata. Accogliente e ospitale è la sua popolazione. La strada che attraversa l’abitato è asfaltata, ma oltre, verso Tribil, non
lo è affatto.
iiMMMmiiiiiiiniiiiimiiiiiiMiiimimmmiMiiiiiiiaiiiimiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuHniiiiiiHiiii uhhh ittm mm umi mi iiiiiiiimiiiiiiiminm umili iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiimHiiiiiiiimminiiimmiiiiiiimniiiHmi
liijure della nostra terra da ricordare
Ivan	K
studiosaj letterato9 educatore
Il 5 marzo 1898 da una casa di Piazzetta Antonini in Udine, contrassegnata dal numero 3, si snodava un imponente e mesto corteo diretto alla chiesa di San Quirino. Le più alte autorità e personalità della città nonché un foltissimo gruppo di sloveni delle Valli del Natisone e di studenti del Liceo e dell’Istituto Tecnico accompagnavano all’estrema dimora un grande figlio della Beneška Slovenija: ivan Klodič, dal nome del paese cui ebbe i natali, nella piccola e ridente valle del Kozica, il 14 giugno 1828.
Di modesta, umile ma onoratissima famiglia, Ivan Klodič era il più giovane di sei fratelli. Dimostratosi subito di intelligenza aperta, superò brillantemente la scuola elementare al suo paese indi frequentò con il massimo profitto i corsi del ginnasio-liceo: era uno studente esemplare e ogni anno conseguì la promozione con piena lode.
Di diverso avviso dei genitori che, per consuetudine paesana, intendevano iniziarlo alla carriera ecclesiastica, Ivan Klodič si iscrisse alTUniversità di Padova abbracciando la facoltà di matematica verso la quale sentiva u-na grande predisposizione.
Erano i tempi ardenti della prima guerra d’indipendenza italiana (1848) e Ivan Klodič, messi da parte i doveri di studente e convinto di recare un valido contributo alla libertà della sua amatissima terra, si inserì nella lotta contro l'allora dispotica e assolutista Austria degli Absburgo. Eccolo quindi, quale sottufficiale di artiglieria, partecipare già dall'8 febbraio 1848 alla lotta di liberazione; e fu quando la squilla della campana universitaria di « Palazzo Bò » chiamò a raccolta coloro che si sentivano pervasi da spirito di giustizia e decisi a battersi per la libertà.
Più avanti partecipò anche alle battaglie di Montebello e di Vicenza. Ritornò poi agli studi prediletti laureandosi brillantemente in matematica. Perseverando nello studio conseguì anche il diploma di ingegnere e architetto nonché l’abilitazione all’insegnamento delle scienze fisiche. Questo ultimo titolo gli aprì la porta del Liceo Classico di Udine. Un anno dopo insegnava pure all’Istituto Tecnico ove emersero vieppiù le sue eccezionali doti didattiche proprie dell’insegnante perfetto e brillante, comprensivo e cosciente; ed appunto per queste sue preclari e invidiabili doti si fece subito amare e stimare da tutti i discepoli mentre la cittadinanza udinese si ritenne onorata di accogliere nel suo circolo culturale uno sloveno dotato di sì alto intelletto e cultura.
Ivan Klodič venne chiamato a far parte della Commissione Sanitaria Provinciale, fu nominato consigliere del Mandamento e Presidente di varie associazioni a carattere scientifico e tecnico. Quale membro dell’Accademia Udinese, si fece presto notare imponendosi all'attenzione degli studiosi, anche fuori del Friuli, con varie opere scientifiche le quali contribuirono non poco allo sviluppo delle scienze fisiche, opere che gli valsero appunto meritata fama di scienziato di alto valore.
Sono suoi i vari studi sulle « Osservazioni metereologiche » pubblicati sul Bollettino dell’Associazione Agricola Friulana, sul « Clima della Provincia di Udine », « Della funzione del
termometro come manometro nelle caldaie a vapore », « Intorno ai metodi principali che seguonsi nell’esporre il calcolo differenziale », « La livellazione barometrica del Monte Matajur nel Friuli ».
Ma Ivan Klodič ebbe anche tempo di occuparsi dell’elettrostatica pubblicando pregevoli lavori tra cui: « Sopra un modo d’interpretare i fenomeni e-lettrostatici », « I parafulmini » e « Il Distretto di San Pietro degli Sloveni ed il nubifragio dell’8 luglio ».
Ma se il suo genere prediletto — oggi si direbbe « hobby » — erano i fenomeni fisici della natura, il Klodič si sentì pure attratto dai problemi di ordine letterario e pedagogico. Famosa la sua conferenza su « Fra Paolo Sarpi consultore e teologo » in cui egli magistralmente analizza l’opera del frate veneziano della Controriforma cattolica, e come storico e come teologo.
Per ultimo è doveroso ricordare i suoi « Principii dell’agricoltura insegnati ai fanciulli », con cui il Klodič , si proponeva di inculcare ai giovani l’amore per la coltivazione dei campi.
Figlio di contadini, Ivan Klodič difese con alquanto calore la causa della redenzione dei poveri lavoratori della terra per anni e anni, e con successo a Roma. Fu anche sostenitore degli interessi del suo Distretto (il Distretto Sloveno di San Pietro) come
10 ha ricordato nella sua commemorazione funebre il pur indimenticabile prof. Francesco Musoni che recò allo Estinto l'estremo vale a nome della cittadinanza di San Pietro degli Sloveni, l’amatissimo paese che fu la « piccola patria » di Ivan Klodič.
Socievole, di animo aperto e generoso, Ivan Klodič lasciò veramente in eredità a noi i segni più eletti della sua straordinaria e benemerita attività.
Concludendo, la dipartita di questo illustre figlio della nostra terra destò in tutti, e non solo nella Beneška Slovenija e nel Friuli ma anche in Italia e all’estero, profonda commozione e cordoglio. Lo stesso Ministero della Pubblica Istruzione di Roma, tramite
11 Provveditore agli Studi di Udine dot tor Gervasi, espresse alla di lui famiglia i sensi del più commosso e profondo cordoglio per la grave incolmabile perdita.
Più di tutti lo compiansero — oltre beninteso alle adorate figlie Maria, Emilia e Lucilla — i suoi affezionati e riconoscenti allievi ai quali per tanti e tanti anni insegnò loro la « fisi-chetta » come egli usava dire.
Pertanto la sua dipartita suscitò rimpianto, commozione e dolore intensissimo particolarmente nella terra che Egli teneramente amò fino all’ultimo istante di sua vita; terra che in quel giorno di gravissimo lutto era rappresentata dalle popolazioni dei Comuni di Dreka, Grmek, Sv. Lenart, Srednja, Tarčet, Ronec e San Pietro degli Sloveni; terra che con la lagri-mata scomparsa di Ivan Klodič sentì di aver perduto per sempre un altro dei suoi più illustri figli.
Dove *1 (l«»vono puntare gli ocelli
SLAVIA FRIULAflA E VAL U
Nitiuizione zootecnica e spopolamento
Un tempo la popolazione bovina era costituita nella zona montana (Slavia Friulana) prevalentemente dalla razza Mòlthal, chiamata « Norica », un tipo di razza piccola pezzata rossa di origine austriaca derivata dalla razza Pingzgau salisburghese. Nella zona pedemontana-collinare invece si era preferita la razza « Formentina » gradualmente sostituita con la razza Simmenthal o grande pezzata rossa. Un’altra razza, la «bruno alpina», fece pure, e con successo, la sua comparsa nelle Prealpi Giulie.
Ad esempio a Taipana ci si incontra soltanto con capi di razza « bruno alpina » che sono in tutto 1262 (in tutta la zona montana 6682 mentre la pezzata rossa friulana ne conta 4727 e la norica 2712 con un totale complessivo di 12.121 capi). Queste percentuali, per la zona montana, nel 1938 erano: 500 capi di razza pezzata rossa (10%), 1920 di razza bruno alpina (40%), 960 di razza norica (20%), 1440 di incroci di razza norica con la razza bruno alpina (30%).
Sarebbe utile, oltreché provvedere ad applicare norme tecniche moderne di allevamento e sistemare a dovere le stalle esistenti, pensare a istituire in ogni località ritenuta idonea delle stalle sociali dimostrative dove allevare il bestiame in modo razionale e costituire così
dei veri e propri vivai di ottime vitelle e giovenche da cedere agli agricoltori di montagna.
Il carico unitario di bestiame bovino è di appena capi 0,3 per ha sia agrario che forestale. Prevale il piccolo allevamento ridotto a uno o due capi per famiglia. In qualche località di alta montagna non si ha a disposizione che una capra perchè le famiglie, pur disponendo di appezzamenti di terreno, si trovano costrette a vendere il fieno per far fronte alle impellenti necessità della vita ed in particolare per procurarsi il granoturco per la confezione della polenta che costituisce la base della scarsa e incompleta alimentazione dei valligiani. Nella zona montana il Comune che vende più fieno è quello di Taipana: 8000 q.li.
Passiamo ora al settore demografico. La densità della popolazione, a parte il doloroso fenomeno emigratorio per la verità assai limitato anteguerra, nella zona montana è in rapporto con le condizioni altimetriche, morfologiche e litologiche per cui da un minimo di 43 abitanti per km quadrato di Taipana si passa a 47 per Lusevera, a 55 per Montenars per poi toccare il massimo di 104 e 105 rispettivamente a Drenchia e Grimacco.
La zona montana (Alta Slavia) è, come ben si sa, abitata da popolazioni di parlata slovena e parte di quella collinare da popolazioni mistilingui o da popolazioni di parlata ladina o friulana. Tirando così le somme si può affermare che il confine linguistico coincida, nel complesso, con la linea della falda dei monti.
Si è già detto che nella zona montana il fenomeno emigratorio, appena avvertito nel secolo scorso, è andato via via assumendo proporzioni allarmanti; e non solo per la povertà del suolo ma per il trascurabilissimo
interessamento delle autorità tutorie, sempre poco disposte o indifferenti nei confronti delle popolazioni di parlata slovena.
In cifre, la zona montana ha dato all’emigrazione 3112 unità in Europa e 534 oltre oceano, e la zona pede-montana-collinare rispettivamente 660 e 4451. Taipana (450 e 250) e Lusevera (456 e 44) hanno dato il maggior contributo davanti a Drenchia, Grimacco, Savogna e S. Pietro al Natisone. Questo nel 1952, ora la situazione risulta notevolmente aggravata. Naturalmente il flusso emigratorio fu soprattutto dovuto alle condizioni ambientali di cui si è parlato e che non potevano non provocare una forte disoccupazione che nelle Alpi Giulie ha toccato una media superiore al 62,8% (Carnia 14,4%, Canal del Ferro e Val Canale 21,7%, Prealpi Carniche 32,6%). La gravità del fenomeno ha portato naturalmente a un serio e preoccupante spopolamento particolarmente nei territori della Slavia Friulana e della Val Resia.
E’ senza dubbio certo che in questo campo un deciso intervento inteso a conseguire il riassetto economico del territorio, vale a dire a creare le basi per una effettiva rinascita economica singola e generale mediante l’incremento della produttività ed il miglioramento delle condizioni di vita in genere, potrà finalmente porre freno alla disoccupazione e al conseguente esodo cui i montanari si devono assoggettare dopo aver sperimentato ogni mezzo per sopravvivere nei luoghi che li vide nascere e crescere. Già nel 1952 Drenchia registrava piti di sessanta numeri civici abbandonati seguita da Taipana (20), S. Leonardo e Savogna (15), Grimacco, Pilifero e Lusevera (12).