številka 43 / letnik 59 / Ljubljana, 7. december 2000 Zveze Svobodnih Sindikatov «1 Slovenije Minister za delo Predstavil nov Plačni sistem Novi minister za delo Vlado "novski je na seji ekonom-s "-socialnega sveta to sredo Predstavil predlog novega dogovora o plačni politiki v pri-"odnjem triletnem obdobju. V ''•adi so ga pripravili, da bi pre-Precili negativna gibanja, ki bi 'anko ogrozila gospodarsko ^Ust' C*lji dogovora so zlasti '"anjšanje socialnih razlik. ZSSS demonstrirala v Nici Delegacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije se je danes udeležila demonstracij, ki jih je v Nici organizirala Evropska sindikalna konfederacija. Na demonstracijah se je zbralo 80.000 udeležencev iz 45 evropskih sindikalnih organizacij. Demonstranti so predsednike držav in vlad, zbranih na vrhunskem zasedanju v Nici, želeli opozoriti, naj sprejmejo listino o temeljnih človekovih pravicah in jo vključijo v pogodbo o Evropski uniji. V tej listini so tudi pravice sindikatov do kolektivnih pogajanj, pravica do stavk in sindikalnega delovanja prek državnih meja. O demonstracijah, v katerih so imeli vidno vlogo tudi predstavniki Svobodnih sindikatov Slovenije, bomo obširneje poročali v prihodnji številki. Plače naj bi rešile javnofinančne težave ePitev stimulativnega dela 1 * ma"jša obremenitev de-aJa'cev v delovno intenziv-ni" dejavnostih ... če ° ?0Vern Predlogu bi se pla-r-KC *a-*eva*e s pričakovano ŠČiJ? cen življenjskih potreb-koh P1’tern bi bila izzvzeta al-tn.,° 'n tobak) in ne več z ugo-^■^o inflacijo. Iet s laditev plač v prihodnjem ari'' •'0pravili tako, da bi janu-|j ^^"odiščne plače popravi-odst 'v °dstotka, preostale tri s v ? , pa v r°ku- določenem polektivno pogodbo. ^enT Stavn'ki sindikatov so banj! *’ d;i so negativna zlasti gi-(žla a p'ad v javnem sektorju je le/ Za e*'tne skupine, ki jim °s uspelo doseči poprav- ke plač). Problem sta tudi proračunski primanjkljaj in visoka inflacija (ta je v največji meri posledica rasti cen nafte in dolarja). Novi minister za finance Tone Rop je povedal, da bi, če ne bi ničesar spremenili, plače v javnem sektorju prihodnje leto zrasle realno za sedem odstotkov (koliko bodo letos, še ni znano), za kar bi v proračunu potrebovali kar 14 odstotkov več denarja. Kljub temu pa vlada ne namerava zamrzniti plač in pokojnin, kot ji je prejšnji teden očital Drago Ščernjavič. Po besedah Braneta Mišiča je pogoj za pogajanja in sprejetje novega dogovora spoštovanje sedanjega, ki velja do konca junija prihodnje leto (enako so menili tudi predstavniki drugih sindikalnih central). Na podlagi veljavnega dogovora izračunana eskalacija za drugo polovico letošnjega leta bo verjetno znašala pet odstotkov in temu se ni mogoče odpovedati. Mišič je opozoril tudi na nujnost zmanjšanja razlik med najvišjimi in naj nižjimi plačami, kar bi lahko dosegli tudi s črtanjem količnikov. Po njegovem mnenju bo treba izpopolniti kolektivne pogodbe dejavnosti, saj dogovora o plačni politiki, kot je predlagan, ne bo mogoče operativno izvajati. Predstavnik gospodarske zbornice Samo Hribarje ugotovil, da je ta orga- nizacija imela prav, ko j e zavračala predloge sindikatov za povečanje izhodiščnih plač. Realne plače so se namreč letos povečale za 2,5 odstotka. Predstavniki socialnih partnerjev so se dogovorili, da bodo predloge novega plačnega sistema čim prej obravnavali na svojih organih. Že prihodnji torek naj bi se sestala ožja skupina strokovnjakov in ugotovila, ali se je o predlogu že mogoče pogajati ali je treba prej še kaj narediti. Država popušča! Več na strani 5. Svobodni sindikati v Podravju ponudili roko poslancem Na vabilo območne organizacije ZSSS v Podravju so sc odzvali le trije od trinajstih podravskih poslancev državnega zbora. Med njimi je bil tudi Ivan Kebrič. Je torej mogoče sklepati, da v tem mandatu ne bomo dobili novega Kebričevega zakona? Stran 3 in 4 Tiskovna konferenca vodstva ZSSS Januarski uskladitvi plač z inflacijo se ZSSS ne more odpovedati Na tiskovni konferenci vodstva ZSSS ta torek je Dušan Semolič povedal, da je od ravnanja vlade odvisno, kako se bo ZSSS odzivala. Pričakovanja so pozitivna, čas pa bo pokazal, ali imajo stvarne temelje. Na prvo mesto je Semolič postavil uspešno gospodarsko politiko, ki bo omogočila tudi ohranjanje delovnih mest in odpiranje novih. V ta sklop je uvrstil tudi skrb za ohranjanje tekstilne, usnjarske, lesarske in kovinske industrije. Te dejavnosti nimajo dovolj kapitala in zato potrebujejo vladno pomoč. Treba jih je reševati tudi zaradi delavk in delavcev, ki nimajo drugih možnosti za zaposlitev. Na drugo mesto je predsednik ZSSS uvrstil pričakovanje takšne davčne politike, da bo razbremenila naj slabše plačane delavce in tudi delodajalce. Na pomembno mesto je uvrstil tudi krepitev pravne države. Ta naj bi delavcem omogočila, da bi do svojih pravic prišli v razumnem roku. Sem sodi tudi spoštovanje kolektivnih pogodb. Vlada mora upoštevati socialnoparterske odnose. ZSSS pričakuje, da bodo vse za delavce ključne odločitve sprejete po usklajevanju s socialnimi partnerji. Pri tem naj vlada razvija dialog v ekonomsko-social-nem svetu. To opozorilo izhaja iz prakse prejšnjih vlad, ki so se obravnavi v ekonom-sko-socialnem svetu rade izognile, zlasti ko je šlo za proračun. ZSSS pričakuje tudi pozitiven odnos ministrstev do sindikatov dejavnosti pri reševanju problemov. Vlada mora spoštovati veljavni dogovor o plačni politiki, saj ni upravičenih vzrokov, da bi dogovorjeno spreminjala. To pomeni, da uskladitve plač z letošnjo inflacijo, kot jo predvideva dogovor in na njegovi podlagi tudi zakon o minimalni plači, regresu in načinu usklajevanja plač, ni mogoče opustiti ali zamenjati s čim drugim. Po dosedanjih izračunih bo treba izhodiščne plače januarja popraviti za več kot pet odstotkov. Če bo vlada skušala to preprečiti, bo to pomenilo grobo kršenje dogovorov socialnih partnerjev. Dialog o novem načinu usklajevanja plač z inflacijo pa je seveda potreben, vendar ne more spremeniti veljavnih rešitev, ki so se pokazale za uspešne. Semolič je še posebej poudaril, da težave v javnih financah ne izvirajo iz višine delavskih plač in zato delavci ne mo- rejo nositi posledic napačnega vodenja državne politike. Predlog o novem načinu obračunavanja eskalacije, zapisan v koalicijskem sporazumu, je vreden obravnave, vendar je za sindikate vprašljiv. Če bi bila inflacija le dve- do triodstotna, bi bilo nanj mogoče pristati. Če pa je inflacija desetodstotna, pa bi pristajanje na to rešitev pomenilo oškodovanje delavcev. Obravnavati bi bilo treba tudi predlog sindikatov o povečevanju plač vsem v enakem znesku, kar so delodajalci dosedaj odločno zavračali. Med pričakovanja ZSSS je Semolič uvrstil tudi odpravljanje razkoraka med minimalno plačo in izhodiščnimi plačami za prve tri tarifne razrede, kar so delodajalci letos ostro zavračali. Če bo vlada pri tem podprla sindikate, bo položaj drugačen. Pri novem zakonu o delovnih razmerjih je za ZSSS pomembno, koliko bo ščitil pravice delavcev. Novi zakon ne bi smel uvajati kot pravila fleksibilnih oblik zaposlovanja, saj v EU prevladujejo delovna razmerja za nedoločen čas. ZSSS bo zavračala tudi predloge, ki bi delodajalcem olajšali metanje delavcev na cesto. Ker bodo delodajalci po Semoličevem mnenju poskušali lobirati, da zakon o delovnih razmerjih ne bi določal pravice zaposlenih do regresa za letni dopust in različnih dodatkov, bo vlada pri teh vprašanjih lahko zelo konkretno pokazala, ali je naklonjena delavcem. ZSSS želi biti partner tudi pri zdravstveni reformi, ki ne sme poslabšati možnosti delavcev za zdravljenje. Pri morebitnem vnovičnem spreminjanju pokojninske zakonodaje pa naj vlada upošteva, da le v Sloveniji delavci plačujejo v pokojninsko blagajno več kot delodajalci. Primanjkljaj v pokojninski blagajni je verjetno tudi posledica te odločitve iz leta 1994. ZSSS veliko pričakuje zlasti od ministrstva za delo, ki bi zaradi skrbi za šibkejše moralo postati zaveznik sindikatov. Po tem, kakšen bo odnos tega ministrstva do naših predlogov, bomo ocenjevali vso vlado, je zaključil Semolič. Po besedah Braneta Mišiča ni noben •azlogov za poseganje v dogovorjeno p ‘ io politiko. Na pogajanjih o novi plačni P itiki pa je mogoče sprejeti tudi rešitve, ih je ZSSS že predlagala. Pri predlog11^ (Galicijskega sporazuma, da bi nanie^. jgotovljene inflacije za nazaj npošiev -trprU/irlpnn infhiriin n:i ip no Misic^ . 3 sedanja, skoraj desetodstotna n*1 u • iskočila na dvajset odstotkov, kar bi P idelo zlasti najslabše plačane. Za uv« em pričakovane inflacije se po Misl h besedah lahko skriva še kaj druge? ri izračunu naj bi upoštevali le “zdravo acijo”, na katero ne bo vplivalo P°^5 0. je trošarine na alkohol, cigarete ^ irilje tudi na dejansko prakso povečev* _ hodiščnih plač. Zaradi razmer v P°aLjj h januarsko povečanje izhodiščnih P i bo petodstotno, ampak le 2,5-odsto . Po besedah Rajka Lesjaka so sindj ^ hko močna opozicija, prav tako tud* inarji, če bodo javnost opozarjali n*1^, ico. ZSSS bo proti neustreznim predl°ž? ;mša1a nAstnnati 7 nrtmmenti. Če Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41 -283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101 -678-4<7511 • Tisk. Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN ^ d.d., Dunajska 5, Ljubljana • SEDEM dni v SINDIKATIH uDdjtavn',t' območne organizacije ZSSS v Podravju so se sestali s podravskimi državnozborskimi poslanci t°6b"OČna organizacija ZSSS v Podravju je prejšnji pnH" Pripravila pogovor s poslanci z območja D^VJa» 'zvoljenimi v državni zbor. Od trinajstih Ger«?-C®v.s^ se vabilu odzvali trije, in sicer Ljubo Keh?iA -IZ« DS’ Maida Potrata iz ZLSD in Ivan sekretaru?eS^ISa,-Na Pogovoru, vodila ga je Krač«. - območne organizacije Vekoslava funlr«:«ec’ -e P°leg Profesionalnih sindikalnih konff' arjev in neprofesionalnih članov Predsed^kZSSSDuša^^moJi^ S°delOVa' LJBŠT H Ll. / - • Vk. Na vabilo območne organizacije ZSSS v Podravju so se odzvali trije državnozborski poslanci, (z leve) Majda Potrata, Ivo Kebrič in Ljubo Germič. Svobodni sindikati Ponudili roko poslancem Dnf/anc/ m<>rajo meletii,: V Podravju v zadnjem Zarl? Zf™no težko in zahtev-?Vnave ?tečajev m prisilnih ob-e|o 35 2???? 201 -je izgubilo Je na sodiš, lanov ZSSS, kijih °r§anizd! fu ^stopala območna P°djetij Srila; Zaradi propadanja C|T| deseti ?aidx)rv vsem minutni Proh?JU Pretresali tudi so-blenii- ki jih je s svoji- mi solidarnostnimi pomočmi pomagala blažiti tudi območna organizacija ZSSS. Sindikalisti so se in se še vedno velikokrat srečujejo tudi s kršitvami delavskih pravic. Nekateri delodajalci pa delavcem ne kršijo samo temeljnih pravic, ki jim pripadajo po zakonih in kolektivnih pogodbah, temveč jim prepovedujejo celo včlanitev v sindikat, zato imajo v območni organizaciji ZSSS tudi precej tajnih članov. Sindikati sodelujejo in tekmujejo Dušan Semolič je poslance opozoril, daje v državah Evropske unije razvito socialno partnerstvo tako v podjetjih kot na državni ravni, saj oblast in sindikati skupaj iščejo najboljše rešitve in izhode iz konfliktov, do katerih prihaja na vsaki poti razvoja. Semolič je poslance spomnil na pokojninsko reformo, ki seje začela zelo konfliktno, končala pa seje z dogovorom med socialnimi partnerji. Sloje za filigransko delo, ki je lahko tudi vzorec za socialno dogovarjanje v bodoče. Primer uspešnega socialnega dogovarjanja v preteklosti je bilo tudi sprejetje dogovora o politiki plač. Gospodarska rastje po Semoličevih besedah tudi rezultat socialnega partnerstva, saj brez socialnega miru in motiviranosti delavcev razvoj ni mogoč. Semolič je dejal, da ZSSS išče zaveznike v vseh strankah. Odnosi med petimi sindikalnimi centralami v državi so čedalje boljši. Pri reševanju ključnih problemov sindikati sodelujejo, vendar hkrati tudi tekmujejo. ZSSS ima pozitiven odnos do vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, vendar pričakuje, da bo to prineslo delavcem in brezposelnim določene koristi. Zato morajo biti poleg politikov in diplomatov v pridružitveni proces vključeni tudi sindikati je poudaril Semolič. Evropska unija zagovarja štiri svobode: prost pretok kapitala, blaga, storitev in delavcev. Nekatere države članice unije se zavzemajo, da bi ob vključitvi Slovenije uvedli prehodno obdobje za pretok delavcev, kar po Semoličevih beseda ni prav. Stranke so sindikatom zelo blizu Semolič je posebej poudaril izjemen pomen novega zakona o delovnih razmerjih, ki mora ščititi šibkejšo stran, torej delavce. Še posebej je ZSSS občutljiva za to, kako bo z novim zakonom urejeno odpuščanje delavcev. Velik pomen sindikati pripisujejo tudi reformi zdravstva, ki mora temeljiti na solidarnosti med delavci ter med mlajšimi in starejšimi. Poslanka Majda Potrata je povedala, da je za sodelovanje s sindikati ne bo treba posebej spodbujati, saj je tudi sama članica sindikata. Poudarila je, da tudi v ZLSD pripisujejo velik pomen sprejemu nove delovnopravne zakonodaje. Poslanec Ivan Kebrič je dejal, da z veseljem sprejema ponujeno roko za sodelovanje. Opozoril je, da je program Desusa zelo podoben programu sindikatov. Dejal je, da so države v Evropski uniji, ki se jim želi pridružiti tudi Slovenija, socialne. “Pri nas pa nekateri delodajalci grobo izkoriščajo delavce, za kar imam dokaze,” je dejal Kebrič. Nadaljevanje na naslednji strani Poslance sta pozdravila sekretarka območne organizacije Vekoslava Krašovec in predsednik ZSSS Dušan Semolič. PRAVNI 6 V E TOVALEC Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS Upokojitev dveh delavk in enega delavca Vprašanje: Sindikat tekstilne in usnjarskopredelo-valne industrije Slovenije sprašuje, kdaj se bosta lahko upokojili dve njegovi članici in en član. Priložil je nekaj podatkov o teh delavcih, ki so pomembni za izračun možnega datuma upokojitve. Iz podatkov ni razvidno, ali imajo otroci obeh delavk slovensko državljanstvo. Manjkajo še nekateri drugi podatki. Odgovor: Odgovor temelji na predpostavki, da so otroci obeh delavk slovenski državljani. Sklepam tudi, da sta obe delavki otroke rodili v času, ko sta že imeli sklenjeno delovno razmerje. Če to ne drži, so izračuni možnih datumov upokojitve povsem drugačni. Tudi datume prvih zaposlitev sem bila prisiljena izračunati sama. Preverite, ali sem jih izračunala pravilno! Prva delavka je bila rojena 25. 10. 1951 in je neprekinjeno zaposlena od 1.8. 1967 dalje. Je mati dveh otrok. Delavka seje torej zaposlila, ko je bila stara le 15 let in 9 mesecev. Pred svojim 18. rojstnim dnevom ima torej 2 leti 2 meseca in 24 dni oziroma 26,8 meseca pokojninske dobe. Polno pokojninsko dobo 35 let in 3 mesece bo dopolnila 1.11.2002. Toda leta 2002 se bo ženska s polno pokojninsko dobo lahko upokojila šele pri sta- rosti 54 let. Delavka pa bo takrat stara šele 51 let. Dovolj bo torej stara šele leta 2005, ko bo splošna upokojitvena starost za ženske znašala že 55 let. Toda takrat se ji bo ta starost na račun dveh otrok znižala že za 7,5 meseca in na račun pokojninske dobe pred 18. rojstnim dnevom še za 8,93 meseca oziroma skupaj za 16,43 meseca. Upokojila se bo torej lahko, ko bo stara 53 let 7 mesecev in 18 dni. To pa bo 12. 6. 2005. Druga delavka se je rodila 22. 8. 1950 in je mati treh otrok. Do 31. 12. 2000 bo imela 31 let 10 mesecev in 4 dni pokojninske dobe. Izračunala sem, da se je najbrž prvič zaposlila 27. 2.1969, ko je bila stara 19 let. Polno pokojninsko dobo 35 let in 9 mesecev bo dosegla 27. 11. 2004, ko bo stara 54 let. Leta 2004 bo ženska za upokojitev s polno pokojninsko dobo morala biti sta- ra 54 let in 8 mesecev. Tega leta se ji bo ta starost na račun treh otrok znižala že za 11,25 meseca. To pomeni, da se bo lahko upokojila 27. 11. 2004 oziroma takoj, ko bo dopolnila polno pokojninsko dobo. Tretji delavec seje rodil 30. 1. 1949 in je zaposlen od 30. 1. 1964. Zaposlil se je torej prav na svoj 15. rojstni dan! Zbral je 2,5 leta beneficirane delovne dobe. Vojaški rok je služil 13 mesecev. Sklepam, da ni več zaposlen na beneficiranem delovnem mestu, saj bi sicer na to posebej opozoril. Z benefi-kacijo vred bo torej polno pokojninsko dobo 40 let dosegel 30. 7. 2001. Takrat bo star šele 52 let. Za moške s polno pokojninsko dobo velja splošna upokojitvena starost 58 let, ki pa se seveda zniža za zbrano benefikacijo. Zanj torej velja upokojitvena starost 55 let in 6 mesecev. Toliko bo star 30. 7. 2004. Takrat se bo lahko upokojil. Opozarjam, daje že pred pokojninsko reformo veljalo, da so delavci in delavke, ki so se zaposlili pred svojim 18. rojstnim dnevom in bili neprekinjeno v delovnem razmerju, pogosto morali delati tudi potem, ko so že dopolnili polno pokojninsko dobo, saj še niso bili dovolj stari za upokojitev. Ti delavci so po reformi vsaj v eni pomembni stvari na boljšem. Za pokojninsko dobo, ki je višja od polne, se jim bo po reformi odmerjala precej višja pokojnina, kot je to veljalo do konca leta 1999! Sindikat delavcev trgovine Slovenij Nadaljevanje s prejšnje strani Zavzel se je za tesnejše sodelovanje med poslanci Desusa in sindikati, saj si prizadevajo za iste cilje - za čim več novih delovnih mest ter za pravično plačilo za pošteno delo. Poslanec Ljubo Germič si želi dobrega sodelovanja s sindikati, čeprav se zaveda, da prinaša sodelovanje tudi skupno odgovornost za rešitve. Kot ravnatelj je imel korektne odnose s sindikatom, saj so pri iskanju najboljših rešitev za odprta vprašanja dragoceni vsi pogledi. Germič je tudi menil, daje koalicijska pogodba dokaj obsežna. Da ne bi zaradi nje prihajalo do konfliktov, se velja o njeni vsebini čim več pogovarjati. Delodajalci so nagnjeni k zlorabam pravic delavcev Franci Bratuša je opozoril, da so socialne razlike pri nas čedalje večje. Po njegovih besedah delavci, ki so razvrščeni v prve tri tarifne razrede, s plačami ne morejo več preživljati svojih družin. Še zlasti se težko iz meseca v mesec prebijajo družine, v katerih je zaposlen samo eden. Bratuša je opozoril na povečevanje števila delavcev, za- poslenih za določen čas. Ti delavci so drugorazredni državljani, saj ne morejo dobiti niti kredita. Poslance je opozoril, da bi delodajalci zakonska določila o fleksibilnem odpuščanju delavcev v novem zakonu o delovnih razmerjih lahko zlorabili - tako kot že danes zlorabljajo mnoga zakonska določila, ki premalo natančno določajo delavske pravice. Branko Medik je poslance seznanil s problemi, ki pestijo kovinarje. Pred desetletjem je bilo v kovinski industriji v Podravju preko 33.000 delovnih mest, zdaj pa jih je samo še 8500. Najmanj problemov imajo kovinarji s tujimi delodajalci. Očitno se tuji delodajalci na osnovi izkušenj iz lastnih držav bojijo delovne inšpekcije, mnogi domači delodajalci pa (še) ne. Če v razvitih državah delodajalec krši delavske pravice, plača ogromno kazen, pri nas pa mnogi delodajalci namerno kršijo delovnopravno zakonodajo v škodo delavcev, vendar jih za to ne zadene nobena kazen. Medik seje zavzel za uvedbo strožjih kazni za tiste delodajalce, ki ne spoštujejo delavskih pravic, kar je treba zapisati tudi v novi zakon o delovnih razmerjih. “Če smo se svobodni sindikati znali postaviti za delavske interese ob pokojninski reformi, se bomo zanje znali boriti tudi ob sprejemanju novega zakona o delovnih razmerjih,” je sklenil Medik. Plačni sistem na majavih nogah Erih Šerbec je opozoril na problem plačnega sistema v zdravstvu, ki se lahko zaradi (pre)velikih razlik v plačah tudi poruši. Poslancem je svetoval, naj pri reševanju vprašanj s področja delovnopravne zakonodaje in plačnega sistema prisluhnejo državnim svetnikom, ki so predstavniki delojemalcev. Cilka Popovič je opozorila na probleme, s katerimi se bo ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo srečalo naše kmetijstvo. Že danes pa je v našem kmetijstvu zaposlenih veliko invalidov, kar postaja čedalje večji problem. Milorad Krajišnik je poslance opozoril na problem zapiranja pros-tocarinskih prodajaln na severni in vzhodni meji, kar bo ogrozilo nekatera gostinska in turistična podjetja v Sloveniji, med drugim tudi mariborske Terme. Zavzel se je za to, da bi prizadetim podjetjem država pomagala pri prestrukturiranju. Prizadevati pa bi si morala, da bi zapiranje prostocarinskih prodajaln odloženo do vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Jožica Kovačič je poslani pe. vedala, da v Mariboru zapiraJ. ^ katere turistične zmogljivo* ’|av-še zlasti prizadene starejše ke in delavce. -i je- Leon Pilinger je predstav •], javnost Sindikata poklicnih r ^ cev v Podravju. Branka .1°, opozorila, da sta v največ! tekstilna in usnjarskoprede' industrija, saj se proizvodti.^ji v vzhodno Evropo, na ^ vzhod in v Azijo, kjer je jje |aje lovne sile znatno nižja. tudi, da se nekatera podjetju P ciljajo z odličnimi poslovnim' motati, dejansko pa ustvarjaj0 ^|av dek tako, da ne spoštujejo piskih pravic. Zaradi tega so ni delavci jezni in obupan'- Za poslance so vrata ZSSS vednv odprta Ob koncu pogovora je Kra ^ va dejala, da lahko sodelovj ^ $ dikatov in poslancev P^sPe,jCe^ mu, da se bodo delavske pra likovale na sejah državneg $ in ne na sodiščih, kjer je . „(0^' radi nedorečene zakonodaje0^; no sporov. Zato bodo vrata o ^ pc organizacije ZSSS za vsej1 ,pI# slancev iz Podravja vednn telmika obračunov, posledice jalcu ]z dodam ^an'mal jih je tudi prenos pravic darovi6®3 Prostpv°ljnega pokojninskega Zvedel; n-*a za primer smrti zavarovanca. življen: h’ “a.naj bi zavarovanec še v času Čeni osek •! P'sn? izJavo ali oporoko dolo-Po njeom,-’ kl bo imela pravico iz pogodbe ni doio;-.,, J smrt.‘- Če Pa takšen upravičenec aiij zakonitj,|jlai|° Prav'co d° vP*a^an'kl Pre_ ^)trebnn!azpravliavcev je menila, da se je datno nr,. avzemati za takšno kolektivno do- Hen° višji nec lz dobička družbe nameni plaveč' za Premijo kot posar S °’ Pa se h a1 d° takšnega zavarovanj; ati. b°do morali sindikati bolj an a°do od LnLSeminarja 80 se dogovor MVe>tiini ndajU Cev zahteva|i, da na PtŽbe jn ' Pomije zagotavljajo iz do lz sredstev, namenjenih z če. Sindikalni zaupniki bodo na svojih organih še v tem mesecu in januarju sklepali o pogajalskih izhodiščih za sklepanje pogodb. Članstvo in delavce bodo temeljito seznanjali s prednostmi prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Sindikat delavcev trgovine Slovenije si bo prizadeval za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije, ki naj bi določal obveznost delodajalcev za plačevanje premij dodatnega prostovoljnega zavarovanja. Sindikat delavcev trgovine Slovenije bo predlagal sprejetje nacionalnega dogovora za de- lavce, ki sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ta dogovor naj bi preprečil, da bi bili prikrajšani ali kako drugače diskriminirani pri premijah dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki jih za delavce plačujejo delodajalci. Seminarje bil po besedah udeležencev organiziran v pravem času. Gradivo za seminar bo za sindikalne zaupnike dober pripomoček pri nadaljnjih aktivnostih za uvedbo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Sandi Bartol, sekretar Odločba Davčne uprave RS v zvezi s Pokojninskim stebrom Zavarovalnice Triglav | Država popušča podjetjem in državljanom pri plačilu dajatev Vplačane zneske za dodatno pokojninsko zavarovanje bomo lahko že za leto 2000 odšteli od osnove za dohodnino, davčnih olajšav pa so deležna tudi podjetja. Ljubljana - Davčna uprava RS je Zavarovalnici Triglav izdala odločbo, na osnovi katere se vplačila v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje upoštevajo kot davčna olajšava že za leto 2000. Od samega začetka pokojninske reforme je bilo jasno, da bodo posamezniki in podjetja, ki se bodo odločili za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, imeli posebne ugodnosti pri plačilu dajatev. S tem želi država spodbuditi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je nujno potrebno za uspešno uresničevanje reforme. V odločbi Davčne uprave Republike Slovenije, ki jo je Zavarovalnica Triglav prejela sredi poletja, je med drugim zapisano, da se "... zavarovancu, ki plačuje premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja izvajalcu pokojninskega načrta za znesek te premije zniža osnova za dohodnino za leto, v katerem je bila premija plačana." Če torej premijo do konca decembra vplača posameznik, se mu vplačan znesek odšteje od osnove za dohodnino za to leto. Premijo je mogoče vplačati tudi v enkratnem znesku. Gre za novo, dodatno olajšavo, ki je izven okvirov dosedanjih olajšav. V odločbi je prav tako zapisano, da se delodajalcu, ki je v posameznem letu plačal premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v korist zaposlenih, le-te priznajo kot davčna olajšava pri plačilu davka od dobička za leto, v katerem so bile premije plačane. Od premije, ki jo plača delodajalec, se ne plačujejo davki in prispevki za socialno varnost. Delodajalci, ki torej lahko že za leto 2000 uveljavljajo navedene davčne olajšave, so gospodarske družbe, zavodi, zadruge ali druga manjša podjetja pa tudi samostojni podjetniki in druge fizične osebe. Zavarovalnica Triglav je prva dobila odobren pokojninski načrt, prav tako tudi prva prejela odločbo Posebnega davčnega urada Davčne uprave Republike Slovenije o vpisu pokojninskega načrta v register pokojninskih načrtov. S prodajo zavarovanj so začeli že meseca septembra. Doslej je skrb za svojo prihodnost oziroma dodatno pokojnino, Pokojninskemu stebru Zavarovalnice Triglav zaupalo že več kot 8.000 zavarovancev - posameznikov in podjetij. Sftigmrin JU triglav ir* >n*. iw. iv* «*» srn »m »Vrl U.K )«**•> « (V*4 us. n um. vet«, iw. >y». nro«. »po—»» OM KS. tiros. iro»»»iwn)e»T TMOtAV. *«. LH*.*f*. Del odločbe Davčne uprave RS HRUMI III lik »EMKIAMIl SIVBIkATlj » Sim nmstilil4 w» Hrnttn V Httlu tmtiUt matu UMI iltttl ; (tj Sirhtit inlicie I milimi lietitmll 01 m*.Lot miuieie« U/lvlfrlre Slinil! umri »mttit Hrmki minit niti i titeimmUaH 6 nBmnF Delegacija ZSSS na obisku pri Zvezi samostojnih sindikatov Hrvaške Predsednik Davor Jurič je po uvodnem pozdravu povedal, da sindikalisti na Hrvaškem cenijo izkušnje kolegov v Sloveniji in se zato zavzemajo za tesnejše sodelovanje. Pozitivne spremembe na Hrvaškem Po Juricevih besedah sindikati na Hrvaškem doživljajo novo oblast kot nekaj pozitivnega, kar pa ne pomeni, da do nje niso kritični. Sindikaliste zlasti motijo nesporazu- zi tvena pogajanja nekoliko več posluha, kar je Jetno posledica zanimanja, ki ga za ra socialnega partnerstva kažejo v Bruslju. Vključevanje v evropske Povezave Pogovori delegacij ZSSS in SSSH so trajali do večera. rliw,r^rVa^ern Je zunanje ministrstvo sin-nrl i ' - C Povabilo k sodelovanju v procesu poaruzevanja že na samem začetku. Pred krat-0f) ,so ^ predstavniki SSSH vključili v pet °d devetih pogajalskih skupin. le2!:Stavniki ZSSS so svojim hrvaškim ko-v ™rdali tudi’ daje vlada v Sloveniji tern - T Poskušala uveljaviti marsika-da delavce neprijetno spremembo, češ Zato ef'*a EvroPsk.a unija. To pa ni bilo res. je za sindikaliste v vseh državah, ki se ranja sindikalne članarine, za definiranje vloge ekonomsko-socialnega sveta, pa tudi za uvajanje delovnih sodišč, imenovanje predstavnikov delavcev v nadzorne svete podjetij in podobno. Sicer pa zakon o delovnih razmerjih na Hrvaškem po Juricevih besedah ni tako slab, kot je slaba morala nekaterih delodajalcev in kot slabo deluje pravna država. Dejansko se tako na Hrvaškem kot v Sloveniji sindikati borijo proti zmanjševanju pravic. Dogovor o konkretnem sodelovanju Koristna izmenjava inlormacin izkušenj •.»ih /pi,• _ i,. mi v koaliciji in pretirana skrb nekaterih posameznikov za svoje koristi, kar vse hromi učinkovito delovanje pravne države. Največji problem so gospodarske razmere, saj je po Juričevih besedah znaten del hrvaškega gospodarstva bankrotiral že pred mnogimi leti. Zato sindikalisti z zanimanjem spremljajo, kaj bo prinesla razprava o proračunu za naslednje leto. Jurič je opozoril, daje socialni dialog na Hrvaškem veliko premalo razvit. Največji problem je, ker ni dialoga med sindikati in delodajalskimi organizacijami, zato sedaj ne velja nobena panožna kolektivna pogodba, nekoliko boljše pa je v tem pogledu v podjetjih. To po besedah predsednika SSSH kaže tudi na to, kakšen odnos imajo delodajalci na Hrvaškem do delavcev. Da bi bili v SSSH čim bolj uspešni in učinkoviti v zavzemanju za delavske pravice, so jim, kakor je dejal Jurič, dragocene tudi izkušnje iz Slovenije. Predsednik ZSSS Dušan Semolič seje najprej zahvalil za povabilo na obisk, nato pa poudaril, da so tudi za ZSSS dragocene izkušnje SSSH, tako dobre kot slabe. Delegacija ZSSS je bila prejšnji teden na obisku pri Zvezi samost sindikatov Hrvaške (SSSH) v Zagrebu. Vodil jo je predsednik Dus Semolič, v njej pa so bili še Metka Roksandič, Vanda Rešeta, M" > Utroša, Gregor Miklič in Pavle Vrhovec. Na sedežu SSSH so jih sP li predsednik Davor Jurič, glavni tajnik Vitomir Begovič, predsed Sindikata železničarjev Hrvaške Darko Peričič, koordinatorica ^ evropske integracija Ana Miličevič Pezelj, voditeljica mednarodn oddelka Evelin Toth Mucciaccaro, voditelj finančno-ekonomskeg oddelka Sindikata kmetijskih delavcev Hrvaške Marinko Vrsaljk1> * vodja službe za informiranje in odnose z javnostmi ter glavni uf® sindikalnega časnika Sindikalna akcija Hašim Bahtijari. S?evk» V SSSH in ZSSS veliko pozornosti posvečajo tudi izobraževanju in usposabljanju sindikalnih zaupnikov in članov svetov delavcev, zato je bila izmenjava mnenj in izkušenj v zvezi s tem še posebej zanimiva in koristna. Zanimivo je, da v SSSH usposabljajo člane svetov delavcev, tudi če niso vključeni v njihov sindikat, medtem ko ZSSS usposablja samo svoje člane, saj izhaja iz spoznanja, da je v .,u, Ce cn „ , v Evropsko unijo, zelo koristjo tesnih delovnih stikih z Evrop- 8ajaniin vSra-ij° s!ndikalov- v Procesu pojo je J‘n vklJučevanja države v Evropsko uni- 2asotot-mdlkate naJbo|j Pomembno, da si . Predovniki'ZSsŠTn SsSi™ inf°rmacijd-. 'zkušnie K ■■ ln SSSH so izmenjali tudi nodaiov ^Pmminjimjii delovnopravne zako- kem Lubch državah- Sindikalisti na Hrvaš- ce do °vJ0 za ustreznejšo ureditev pravi- ga ke’ za uzakonitev največ 40-urne- nega tedna, za ustrezen način pobi- sindikalnem pluralizmu znanje osnovna in največja konkurenčna prednost. Na predlog Vande Rešeta sta se obe strani dogovorili, da bosta izmenjavali udeležence na seminarjih, gradiva in predavatelje. Skupaj bosta organizirali en seminar. Obe organizaciji bosta skrbeli tudi za medsebojno informiranje in usposabljanje članstva v slovenskih oziroma hrvaških multinacionalnih družbah, ki imajo svoja podjetja v sosednjih državah. Sindikalni delegaciji sta izmenjali tudi informacije o dosedanjih rezultatih pokojninske reforme, pa tudi izkušnje na področju dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Gregor Miklič je hrvaške kolege na njihovo željo podrobneje seznanil z aktivno politiko zaposlovanja v Sloveniji in z ukrepi, ki jih izvaja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Z izvajanjem te politike je Sloveniji uspelo število brezposelnih zmanjšati s 130.000 na 107.000. Na Hrvaškem pa je še vedno 370.000 brezposelnih, od katerih jih samo 17 odstotkov prejema denarno nadomestilo. Zato se SSSH zavzema za uvedbo različnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Na koncu obiska so se predstavniki SSSH in ZSSS dogovorili, da se bodo kmalu ponovno srečali, saj je izmenjava informacij in izkušenj zelo koristna za obe sindikalni organizaciji. T. K. V slovenskem gospodarstvu kljub gospodarski rasti še veliko problemov Nato je Semolič predstavil gospodarske razmere v Sloveniji in prizadevanja sindikatov za boljši ekonomski in socialni položaj delavcev. Povedal je, da so po ocenah makro-ekonomistov gospodarske razmere sicer ugodne, vendar pa delodajalci nenehno pritiskajo na delavce in sindikate, češ da je potrebno zaradi konkurenčnosti na evropskih in svetovnih trgih stroške dela in s tem delavske pravice zmanjšati. Svobodni sindikati na to ne pristajajo. V minulem obdobju so se Svobodni sindikati najbolj odločno - s protestnih shodom - odzvali na predlagano neustrezno pokojninsko reformo. Dosegli so, da novi zakon ni tako dramatično ukinil medgeneracijske soliranosti. O delovanju ekonomsko-socialnega sveta je Semolič dejal, daje ta organ križišče interesov vseh socialnih partnerjev. Čeprav poskuša vlada tu in tam kaj speljati mimo njega, seje vendarle uveljavil, saj socialni partnerji v njem pred obravnavo v državnem zboru pretresejo domala vse predloge zakonov in ukrepov, ki zadevajo delovnopravno zakonodajo in položaj delavcev. Semolič je omenil tudi prizadevanja delodajalcev, da bi v novem zakonu o delovnih razmerjih zmanjšali delavske pravice. “Če sedanje generacije delavcev izgubijo pravice, ki jih imamo, bodo te pravice za delavce izgubljene za dolgo časa,” je dejal Semolič. “Zato se bo ZSSS takšnim poskusom odločno postavila po robu.” V razpravi o evropskih integracijah je Metka Roksandič povedala, da so bili sindikati premalo vključeni v pogajalski proces za vstop Slovenije v Evropsko unijo. V zadnjem času je pri pristojnih za vključevanje sindikatov v pridru- Tiskovna konferenca Davorja Juriča in Dušan Semoliča v Zagrebu r ZagrebU ...................... > novinarjem spregovorila predsednik- kem7pn»in°Vprečna brut0 P,ača na Hrvaš-mark joT mark’ v Sloveniji pa okoli 1800 Šarico j-;^mora PovPrečna družina za ko-odštetj n!J!njsklb Potrebščin na Hrvaškem zadošč-, n45 mark’v Sloveniji pa 2017 mark, Povprečna plača na Hrvaškem za Ob obisku delegacije ZSSS .v,Čc& pri' je oddelek za odnose z javnostmi SSS pravil tiskovno konferenco, na kat® gjj Za tiskovno konferenco je med novinarji v Zagrebu vladalo veliko zanimanje. Davor Jurič in predsednik ZSSS Semolič. Hašim Bahtijari, ki v SSS bi za odnose z javnostmi, je za nov it# sko konferenco izbral zanimivi, Pa -jr malce provokativni temi: Zakaj hrvas ,jii žavljani kupujejo v Sloveniji - Prdl’ 0 va življenjskih kov in plač ki in Sloveniji^ ces vključevanja v vaške in SlovC' jje --“»j 1—zanimanje Brez razvijanja socialnega dialoga m hitrejšega gospodarskega razvoja Ve5nat?.?LŽivyen-iskih Proškov, v Sloje vpraša,2?, 84,odstotkov. Zakaj je tako, se vPlivaj * Junc in naštel nek;,i u; na v naštel nekai razlogov, ki dafstva. SoPiliPeŠ?°?1 slovenskega gospo- evropske mnogo°bolj r^vilkSnaHr- - primerjava t lektjVna’ kj.er ne velja nobena panožna ko- njih izkušenj- 0,3- ni^*^ Pogodba in kjer gospodarska Xr- NT ‘r,P k;,,: ZandiStdJa na socialni dialog s sindi- ■ d azvUe8a socialnega dialoga so Novinarjem1; |,r- la vseh osrednj ju vaških časnik‘ radijskih ter m 0r zijskih hiš je Jurič dejal, daje je; nomski pol^JniJ1 lavcev v S* , pa znatno boljŠ^fl je Hrvaškem- 1 $e breZPLfli Dušan Semolič in Davor Jurič sta predstavila tudi izkušnje ZSSS in SSSH pri vključevanju v evropske integracijske procese. stopnja nosti na H|V c|ovC' 22-odstotna,juniji pa manj K kati. Zg P j.staJa na socialni dialog Sjdi ekonomskekega SOCialnega diaiuSa: davka na doH0rm Cez noč (denimo ob uvedbi fcr,eje poudaHl0 najtežjih časih). Razviti sS ’ da,JC tudl na Hrvaškem tre-cahodnih £?lm dlal°8 P° vzoru razvitih cmiru ’sa^ t0 temeljni pogoj so-^in st£;UStrezne motiviranosti delav-Hušan s e?a razvoja. w-ril tudi o i£\,na želJ° organizatorjev IJ1 in akrL80Spodarskih razmerah v Slo-ostih ZSSS. Povedal je, daje domači bruto proizvod v Sloveniji v zadnjem letu porasel za 5 odstotkov, plače za 2,5 odstotka. Opozoril je na nekatere pravice, ki so jih delavcem izborili sindikati - zlasti pridobitve v splošni in panožnih kolektivnih pogodbah, minimalno plačo, ki jo prejema okoli 5 odstotkov delavcev, oprostitev plačila dohodnine za delavce z najnižjimi dohodki, uvedbo draginjskega dodatka ob uveljavitvi davka na dodano vrednost, bolj razumno pokojninsko reformo ... Predstavniki delodajalcev po Semoličevih besedah menijo, da so stroški dela v Sloveniji preveliki, zaradi česar podjetja ne morejo biti konkurenčna v tujini. “V ZSSS se s tem ne strinjamo. Podjetja ne dosegajo slabih poslovnih rezultatov zaradi previsokih plač, temveč zaradi neustrezne ekonomske politike, slabega menedžmenta in podobnih problemov,” je dejal Semolič. “Priložnosti za slovensko gospodarstvo ne vidimo v nizkih plačah, temveč v novih tehnologijah, znaniu. dobri ekonomski politiki in v vodenju preudarne poslovne politike.” Semolič je predstavil delo ekonomsko-socialnega sveta, v katerem se socialni partnerji velikokrat razhajajo, s skupnimi močmi pa na koncu vendarle najdejo kompromisne rešitve. Nato sta Semolič in Jurič novinarje seznanila z vključenostjo obeh sindikalnih organizacij v evropske povezave. V zvezi s tem sta oba izrazila bojazen, da bodo poskušali delodajalci pod pretvezo zahtev Evropske unije zmanjšati pravice delavcev, česar pa sindikalisti ne na Hrvaškem in ne v Sloveniji ne bodo dopustili. Jurič in Semolič sta povedala tudi, da pogajanja za vstop v Evropsko unijo ne morejo biti samo stvar politikov in menedžerjev v posamezni državi, temveč tudi delavcev oziroma sindikatov. Konferenca območne organizacije ZSSS Ljubljana in okolica Konferenca območne organizacije ZSSS Ljubljana in okolica je prejšnji četrtek sprejela poročilo o delu v preteklem obdobju in programske usmeritve za delo v prihodnje. Sekretarka organizacije bo še naprej Maja Kavec, saj so zanjo glasovali vsi člani konference. Predlagane spremembe pa je konferenca zavrnila in predlagala, naj o njih skupaj razpravljajo najodgovornejši funkcionarji sindikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS. Iz pisnega poročila o delu območne organizacije od leta 1996 do 2000 in obrazložitve Maje Kavec povzemamo: “Delo območne organizacije v preteklem obdobju je bilo uspešno. Uspešnost je posledica velike enotnosti območnih odborov in konference. Območna organizacija je sodelovala v postopkih sprejemanja nove delovnopravne zakonodaje in krepitve delavskega soupravljanja. Sodelovala je tudi v skupnih aktivnostih ZSSS, še posebej na protestnih shodih. Pri uveljavljanju kolektivnih pogodb je povečala strokovno pomoč sindikalnim zaupnikom. Za sindikalne zaupnike je organizirala veliko kakovostnih seminarjev. Sodelovala je tudi v razpravah o sindikalni organiziranost in delitvi sindikalnega premoženja. Kar precej seje ukvarjala sama s seboj, vendar je to utrdilo skupno zavest, da je območna organizacija točka, kjer se srečujejo sin- dikati podjetij in zavodov vseh dejavnosti, kjer se uveljavlja solidarnost in kjer enako obravnavajo vsakega posameznika, ne glede na to, v kateri sindikat je včlanjen. Kadrovsko smo organizirani tako, da smo za uresničitev potreb in zahtev članstva sposobni hitro in kakovostno reagirati. Ker se zavedamo, da lahko le finančno močni in neodvisni izvajamo vse naloge, smo se posvetili Maja Kavec, dosedanja in nova sekretarka območne organizacije ZSSS Ljubljana in okolica c>je ZSSS. Z uveljavitvijo tega Piedloga bi ljubljanska območna organizacija prejemala 10 odstotkov manj denarja. Če bi ravnala skladno z navodili predsedstva ZSSS, bi morala najprej sprejeti sanacijski načrt.” Dejavnosti ‘n števila zaposlenih pa po bese-nah Maje Kavec ni mogoče manjšati. Sekretarka je pouda-nla tudi to, da ima območna or- -, da ima območna or-kanižacij3 svoje premoženje in z njim sama razpolaga. Oklepi predsedstva ZSSS o no-'T‘k'xStemu financiranja po be-edah Maje Kavec presegajo pri-tnwi°St' Predsednikov sindikati d%aVnosti’ sa-i imajo o tem in7?ČJU svoje lastne pravilnike yenVfnJje’ ,Franci Lavrač, §°vine sf Slndikata delavcev tr-belhr ovenije, in Antiča De-VlRj’ Predsednica Sindikata ^Krrcbnos,predia- Zavo,|?'k°nference 'z podjetij in da morajo0, "?641 drugim menili’ vj gi J° tlstl na vrhu pri delit-arine upoštevati bazo, saj cija vključila tudi v razpn’ vijm v rvij uvuu iuui » - - » sprejemanju nove delovn°Pzil ne zakonodaje, še posebej P p konu o delovnih razmerjih1 ^ konu o udeležbi delavcev P litvi dobička. Po besedah Maje Kave° ,^jj po novem predlogu fin*111^^ vsi sindikati dejavnosti za namenjali 30 odstotkov s v J ^ narine, od tega bi 10 °ds . i prejemalo predsedstvo V odstotkov pa območne org1 ciranja. Po drugem sklepu pa naj bi se predsednik in sekretar ZSSS, Dušan Semolič in Rajko Lesjak, sredi decembra udeležila nove seje konference območne organizacije ZSSS Ljubljana in okolica in pojasnila predlagane spremembe na področju financiranja. Člani konference so oba predloga podprli. Strinjali so se tudi s sklepi, ki jih je Maja Kavec pripravila v pisni obliki (spremembe so grob poseg v uzakonjeni sistem financiranja, konferenca ne pristaja na predloge, ki bi krnili samostojnost območne organizacije, premoženje je last območne organizacije ...). Franček Kavčič Konstruktor bodo P okušali rešiti z dokapitalizacijo Ja^smSk°?mdbfno P°djetJ.e Konstruktor, kije bilo tik pred ste-šube, bodo nSa,mdPirati nov., aPltal*zacijo uspela, bodo v podjetju ponovno začeli 'Uklonu y,a tk:lovna mesta, saj naj bi bilo v dokapitaliziranem Kon-Poslenih okoli 350 delavcev, torej sto več kot sedaj. Sindikalna lista December 2000 Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP ža gospodarstvo) SIT Prvi del Javni sektor* (nekdanje negospodarstvo) SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.012,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.005,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.397,00 2. Kilometrina (od 27. 6. 2000 dalje) 49,83 49,83 (od 22. 8. 2000 dalje) 47,91 47,91 (od 5. 9. 2000 dalje) 48,81 48,81 (od 19. 9. 2000 dalje) 50,13 50,13 (od 2. 11. 2000 dalje) 52,80 52,80 (od 14. 11. 2000 dalje 49,86 49,86 3. Ločeno življenje 76.902,00 58.562,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 7. 2000) - po SKPGD (na delovni dan) 582,00 582,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 57.912,00 49.232,00 - za 20 let 86.868,00 73.848,00 - za 30 let 115.824,00 98.464,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 384.512 577.674 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje . Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca 115.354,00 98.464,00 - ob smrti v ožji družini 57.677,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2000) 80.783,00 80.783,00 5. Zajamčena plača 42.456,00 42.456,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 107.712,00 107.712,00 - ali največ 134.712,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS St. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Z Najprej smo se oglasili pri Miru Ložarju, predsedniku sindikata KNG v Belinki. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vključuje v odločanje zaposlenih o pristopu k prostovoljnemu pokojninskemu zavarovanju sindikate. Kako se je nove naloge lotil sindikat v Belinki? Uprava nam je prvo informacijo o nameri vključitve v dodatno prostovoljno zavarovanje prek Prve pokojninske družbe posredovala že junija, podrobnejše podatke o tem, kakšno naj bi to zavarovanje bilo, pa je direktor družbe posredoval članom izvršnega odbora sindikata v oktobru. Seveda pa se bomo v podjetju o tem še pogovarjali. Izvršni odbor sindikata je opravil pogovore v kolektivu in ima zbrana mnenja delavcev. Kakšna je bila reakcija zaposlenih in kakšne predloge imajo? Ljudje na splošno menijo, da bi tako uspešna firma, kot je Belinka, lahko namenila za prostovoljno dodatno zavarovanje več kot le tri tisoč tolarjev, torej spodnjo zakonsko določeno mejo zavarovalne premije. Argument za to je, da se v podjetju plače niso povečale vsaj pet let. Ali je uprava svoje predloge utemeljila s kakšnimi primeri izračunov? Da, bili so, po domače rečeno, narejeni 'ši-meljni’ izračunov varčevanja. Vendar delavci dvomijo, ali bodo od dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja sploh kaj imeli. Strah je zlasti starejše delavce. Kolektiv se namreč stara in veliko zaposlenih ima do upokojitve manj kot deset let delovne dobe. Pri dodatnem prostovoljnem zavarovanju pa lahko uživaš sadove varčevanja šele po desetih letih varčevanja in ljudje so v dvomih, ali bo ta denar v resnici izplačljiv, ali pa se bo kako potrošil, kot v prejšnjem pokojninskem sistemu, ko smo desetletja vplačevali vanj, zdaj pa pravijo, da denarja za pokojnine ni. Gordana Petek Ivandič, vodja odnosov z javnostmi, je v podjetju pristojna tudi za informiranje zaposlenih. Ali so zaposleni v Belinki v dovolj informirani o prostovoljnem pokojninskem zavarovanju; ali vedo, za kaj pri tem gre? Mislim, da nezaupanje in strah po navadi izvirata iz slabše obveščenosti. V Belinki je bilo več sestankov vodstva s kolektivom, kjer je bilo pojasnjeno, za kaj gre. Pomočnik predsednika uprave Jože Valetič, kije zavezan za izvedbo programa dodatnega pokojninskega zavarovanja v Belinki, je slehernemu zaposlenemu na voljo za dodatna pojasnila. Sama sem dobila nalogo, zbrati najpomembnejša vprašanja delavcev, na katera bi bilo treba odgovoriti. Vendar so zaposleni, tudi med mojimi bližnjimi sodelavci, še vedno prepričani o nesmotrnosti prostovoljnega pokojninskega varčevanja. Ti so mi odličen pokazatelj najbolj kritičnih pomislekov. Je pa ta sistem za vse nas nekaj novega in določena mere nezaupanja je normalna in -zdrava. Zlasti, če je podjetje, v katerem ste zaposleni, med prvimi, ki seje odločilo za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje. V nekaterih podjetjih se sindikati zavzemajo, da bi se pokojninske premije plačevale iz dobička podjetij. Belinka je ena družb ustanoviteljic Prve pokojninske družbe in te d so nam iz njenega vodstva na kratko sporočili, da v podjetjih siste Belinka intenzivno razmišljajo, kako naj svojim delavcem v razmerah, kot jih opredeljuje novi pokojninski zakon, zagotovijo cin1 bolj ugodne gmotne razmere po odhodu v pokoj. Seveda smo o ten1 hoteli zvedeti več podrobnosti, kot jih vsebuje petnajstvrstična novička. Zato smo se odpravili v Belinko k predsedniku uprave Silv Svetetu in predsedniku sindikata Miru Ložarju. Potipali pa smo tud razpoloženje med zaposlenimi. Toda naše pokojninske družbe, konkret-no Hrva pokojninska družba, obljublja v naj-godnejsi varianti realni letni donos okoli 'odstotkov, v drugem, manj rizičnem pokojninskem načrtu pa približno pol nižje- inflacijeVendarle rCalnega’ viNc8u od rasti ** PuJe zagotovilo, da bodo naš denar vlo-1 v prave delnice? Lahko ga dajo v pide. la nazaj. Tega ne more nihče in zato menim, da bi ta denar raje videla v svojih rokah, kupila morda devize in jih hranila za stara leta. Ali vam to, da bo podjetje kot solastnik Prve pokojninske družbe neposredno nadziralo ravnanje s temi sredstvi, tudi nič ne pomeni? Ne. Ljudje nimajo zaupanja v sklade, saj ima marsikdo slabe izkušnje z nekaterimi iz preteklosti. Nezaupanje, dvom® strah pred starostjo Novi sistem pokojninskega zavarovanja vzbuja v večin > milo rečeno, nelagodje - Da bi spodbudili ljudi, so v Belinki sklenili vsakemu delavcu vplačati osnovno premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja Silvo Svete: Priložnosti, ko ti država podvoji vložena sredstva, ne kaže zamuditi, zato se trudimo, da bi bili za dodatno pokojninsko zavarovanje pripravljeni že v začetku prihodnjega leta. Pri nas o tem nismo razpravljali, pač pa smo se pogovarjali o različnih višinah premije, tudi o višjih zneskih. Toda bali smo se, da bi višje premije morda načele maso plač. Bojimo se tudi, da bi država višino 'državne’ pokojnine še znižala, če bi se v sistemu prostovoljnega pokojninskega zavarovanja varčevalo dosti več. Zakon daje možnost sklenitve kolektivne pogodbe za dodatno pokojninsko zavarovanje. Ali ste v sindikatu o tem že kaj razmišljali? Miro Ložar: Nismo še razmišljali o tem. Hotel sem, da bi na zboru delavcev še pojasnili ta vprašanja, vendar ne vem natanko, kdaj bo sklican, ali ta mesec ali šele prihodnji. Gordana Petek Ivandič: Bolj ko spremljam to področje, bolj sem prepričana, da bi sindikati lahko zelo veliko koristili, če bi za svoje aktiviste organizirali izobraževanje. To je zelo kompleksna tema in je ni mogoče povsem razumeti v pol- ali enournem predavanju, pa če je še tako nazorno. Mislim, da bi sindikat moral o tej tematiki zelo veliko ve- deti, da bi upravi postavljal prava vPra^jL in da bi razmišljal še o drugih možnostih- N* ja izkušnja iz Belinke je, da vodstvo p°P ti pred dovolj močnimi sindikalnimi argun1^ ti. O tem področju pa sem prepričana, da sindikat in vodstvo oziroma lastniki p00-^ ja na istem bregu, da imata enake intere treba je le izbrati optimalno rešitev. Vprašanje je le, iz katerega vira vzeti sredstva za dodatno pokojninsko zavarovanje. s6 Gordana Petek Ivandič: Tako je. Si°e mi je zdelo, da je bilo med našimi zap0^ v nimi predvsem čutiti splošno nezaupanj tak pokojninski sistem. Kot da se ljudj6 čutijo premalo informirani in da občutij0, na zadevo ne bodo imeli dovolj vpliva\. r Sama sem najprej razmišljala, ali ne n' zalo dodatnega zavarovanja skleniti s ' bančno ali zavarovalniško družbo. Potenj si pa rekla, pa naj bo raje Prva pokoju11^., družba, ker smo solastniki in imamo m°z' vpogleda in vplivanja na njeno posl°va Tončka Pele, tajnica marketinga, je no nezaupljiva do dodatnega pokojnin* zavarovanja. Kje so po vašem prepričanju šibke t°c sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja? ^ V sistemu ne vidim nič pozitivnega. D° kojitve imam še 26 let in mislim, daj0 c' u ro, da sam privarčuješ za upokojitev, ne P p neke družbe, ustanove razpolagajo s tv denarjem. Nisem za to, da se s tem ukva Kako bi človek sam varčeval? .j To so naložbe na primer v delnice a premičnine, čeprav mislim, da v Slove11^]-trenutek ni niti ene dobre možnosti z" goročne naložbe. Zdi se mi, da v tuj j"1 E ,iii ■ V Velenju je sredi prejšnjega tedna več kot 100 varnostnih inženirjev, specialistov medicine dela in drugih strokovnjakov ustanovilo zbornico varnosti in zdravja pri delu. Udeleženci so najprej sprejeli začasni statut. Za vodenje zbornice pa so zavezali izvršni odbor Zveze varnostnih inženirjev Slovenije, ki mu predseduje Mirko Vošner, univerzitetni diplomirani varnostni inženir. Prva redna skupščina te zbornice, sklicana bo še pred koncem januarja prihodnje leto, bo sprejela dokončni statut, program dela in izvolila vodstvo. Udeleženci ustanovne skupščine so sprejeli tudi izjavo za javnost, v katero so med drugim zapisali, da bo zbornica z ravnanjem svojih članov spodbujala večjo skrb za varnost in zdravje pri delu. Delo zbornice ne bo omejeno le na gospodarska podjetja, aktivna bo tudi v javnih zavodih, kmetijstvu in drugje. Zbornica bo sprejela kodeks poklicne etike svojih članov, določila bo tudi izhodišča za oblikovanje cen storitev na področju varnosti in zdravja pri delu. Zbornica si bo prizadevala, da bi država ilU • J^j nanjo prenesla nekatere svoje pristojnost1' jih je že poverila drugim ustanovam- j Zbornica varnosti in zdravja pri delu bo "K drugim skušala uveljaviti odločilno vlo?0^ - določanju pogojev za izvajanje stroko nalog varnosti pri delu, . pfj - izvedbi strokovnih izpitov iz varnosti r delu in j. - podeljevanju dovoljenj za delo na P ročju varnosti pri delu. e Jeprav so možnosti za ustanovitev te z .y niče zapisane tudi v krovni zakon o zdr% in varnosti pri deluje ustanovitev brezdy rezultat samoorganiziranja varnostnih 1 ^ nirjev in drugih strokovnjakov s tega pom0 j;. Pri tem mislimo zlasti na specialiste cine dela, ki so se že včlanili v zbornic11 PIT^ iC splošne politične smernice za razvoj Evropske unije. Svet EU (angleško Council of EU) je & ^ no telo Evropske unije z močjo odločanja. V njegovi sestavi je iz vsake države članice po en predsta vlade oziroma minister. Od dnevnega reda zasedanja Sveta EU je odvisno, kateri minister pa posamezno državo. Predsedstvo v Svetu EU vsakih šest mesecev prevzame druga država ^ niča. Svet EU sprejema in izvršuje predpise. Vsak akt, ki pomeni politično odločitev, mora , sprejet na Svetu EU. Svet Evrope (angleško Council of Europe) pa je od Evropske unije p°v neodvisna mednarodna organizacija, ki združuje 49 evropskih držav. Slovenija je že nekaj let njefc polnopravna članica. ^ Vir: publikacija Slovenija v Evropski uniji, Urad vlade za informiranje, avgus^/ kraj?neenCa ZSSS Doleniske in Bele Za red pri dajanju solidarnostnih in materialnih pomoči °*e Miklič, sekretar območne organizacije ZSSS olenjske in Bele krajine, je prejšnji petek povabil S|ndikalne zaupnike na konferenco, na kateri so ® favnavali dodeljevanje solidarnostnih pomoči in rejanje finančnih vprašanj. Po uradnem delu je ediio prednovoletno družabno srečanje. J: *craj^* razpravi, v kateri je m- n°P°^?rjeno, da so izplača-ko„Cf veliko Premajhne, je vila S? najprcj spreJela pra' mat« • i a za solidarnostne in bo n ! i ne Pomoči. V ta sklad, ki ie oK °vVal s Posebnim računom, menihi"3organizacija takoj na-nam a 50.000.000 tolarjev. Za ta skeo/V1^1 °ddelila že konec lan-Se hL 6ta' Po sprejetih pravilih tj „ , ? v sklad stekale tudi obres-tacii« ^poniranega denarja, do- Članom'°rSanizacUa izplačevala dajoin s°hdamostne pomoči in g()jj a kredite pod ugodnimi po- di nnv'|ko,nfl:rence 80 sprejeli tujo . ‘ . n'k sklada. Po njem ima-Či P a^,co do materialne pomo- ki so vZ«Qtj?,VraČanja člani’ Šest m včlanjeni najmanj rin0 esecev. ki plačujejo člana-’ 0 v rednem delovnem raz- kat bo najmočnejša Pozicija? ,r(innnL^enem se je kaj Pr:U Kavčičti zapisalo kar ne -kih, hi 'n P0^esnic v povzet- je ra?n ° 'Vegani iz konteksta mo-"otn o r.?v,e v zvez' z novim zako-Sensk! f ,nifl razmerjih na je-Sq v Rn,f a?nici Sindikata Glo-r>memoJlCi- Sam Pinoma ■ PotmiC ClJe za "darnost član-lzictvl v J\a določena korekcija Po Pribli* °r ^vezane razprave nJu ni ' n°dveumem predavajoče zapisati kot “Raz- merju in imajo redne prihodke. Materialna pomoč lahko znaša od 60.000 do 100.000 tolarjev in jo je član dolžan vrniti v dvanajstih obrokih. O višini pomoči in načinu vračanja odloči sekretar območne organizacije. Član, kije izgubil delovno razmerje zaradi stečaja, lahko območno organizacijo zaprosi za odpis še neodplačanega dela materialne pomoči. Za solidarnostne pomoči članom mora pisno prositi predsednik sindikalne podružnice. Pravico do te oblike pomoči, ki znaša od 10.000 do 50.000 tolarjev, imajo člani, ki jih je prizadela elementarna nesreča, ki so izredno socialno ogroženi, ki prejemajo le minimalno plačo, ki pred stečajem niso prejeli vsaj dveh plač a Člani ne morejo dobiti solidarnostne pomoči območne organizacije, če jim prej na ta način ni pomagala tudi njihova sindikal- pravo je začel Janez Kocjan, predsednik Sindikata Glosa v Cankarjevem domu ... ”, kjer je že v predstavitvi narejena napaka (predsednik Sindikata Cankarjev dom, ki je samostojna sindikalna skupina, vključena v sindikat Glosa). Takšne in podobne napake pa se pojavljajo skozi celotno besedilo, saj avtor moje izjave, kot so: “delavci v scenski dejavnosti so dejansko sužnji, saj jim sedanja zakonodaja v zvezi z delovnim časom dopušča le en dan dopusta po svoji izbiri... ”, takšna ekstremna situacija je tudi v Cankarju, saj namesto najmanj 18 delavcev na področju scenske razsvetljave, sedaj to delo opravlja le 9 delavcev ..., če se zadeve v zakonu ne bodo uredile, se zna primeriti, da bo model izrabe delovnega časa v Cankarju, kot uspešnem zavodu, uporabljen na podružnica. Pomoči ne morejo dobiti tudi člani, ki imajo večje premoženje ali druge vire za preživljanje. Lahko pa jo dobijo tisti, pri katerih prihodki na člana družine ne presegajo za več kot 10 odstotkov cenzusa za pridobitev pomoči pri centrih za socialno delo. Razprava o skladu za socialne in materialne pomoči je izzvenela nekako takole: Sklad bo verjetno potreben še dolgo, saj so člani v stiski zelo hvaležni tudi za nekaj deset tisoč tolarjev pomoči. Boljše bi seveda bilo, če bi lahko plače ustrezno povečali,vendar to čez noč ni mogoče. Strokovno službo, ki je na ZSSS odgovorna za plačno področje, pa je seveda treba okrepiti. Kot je povedal Jože Miklič, je ta sklad, ki je prejšnja leta deloval le za območno organizacijo ZSSS Dolenjske (poleti se je združila z območno organizacijo Bele krajine), vsako leto dodelil materialno pomoč kakšnim 1000 članom, poleg tega je po 100 članov dobilo še nepovratno pomoč. Novi pravilnik je bilo treba sprejeti zaradi tega, da bi pri delitvi denarja imeli red. V drugi točki dnevnega reda so člani konference razpravljali o financiranju. Na predlog Jožeta Mikliča so sprejeli tele sklepe: 1. Predlog novega sistema financiranja je velik poseg v sedanji sistem. 2. Financiranje po dvanajstinah in začasno financiranje je nesprejemljivo. 3. Območna organizacija ne pristaja na zahtevo za zmanjševanje stroškov, saj jih je z združitvijo že zmanjšala. To naj naredijo še druge organizacije. Sandi Bartol, ki je bil na konferenco povabljen tako kot funkcionarji drugih sindikatov dejavnosti, je pojasnil, da z novim predlogom ostaja območnim organizacijam v povprečju enako denarja. Na boljšem bi bilo le predsedstvo ZSSS, kjer sedaj najbolj škriplje. Za toliko manj bi o novem prejemali sindikati dejavnosti. Na predlog Jožeta Mikliča je konferenca sklenila, da bo finančni načrt sprejela šele marca, ko bodo znani rezultati letošnjega finančnega leta. F. K. Gregor Mavsar bo skušal izboljšati medsebojno razumevanje v podjetju. tudi drugje, kar pa bo položaj zaposlenih na področju scenske dejavnosti še dodatno poslabšalo... ”, priredi tako, da je besedilo tekoče in maksimalno udarno. Prispevka, ki je po svoji vsebini močno blizu dejanskemu dogajanju in razpravi, ne želim kritizirati ali problematizirati, toda povzemanje izjav udeležencev delavnice bi avtor besedila le moral avtorizirati, saj se tako ne bi pojavljale sporne formulacije. Prosim, da se moj prispevek objavi v prvi naslednji Novi Delavski enotnosti, saj sporno besedilo meče nepravo luč na razmere v Cankarjevem domu, ki pa je dejansko eden od najbolje organiziranih delujočih zavodov na področju kulturne dejavnosti v državi. Janez Kocjan, predsednik Sindikata Cankarjev dom Novo sindikalno vodstvo v DHL Člani sindikata prometa in zvez v podjetju DHL, ki ima sedež v Trzinu, so se prejšnji teden zbrali na članskem sestanku. Ker seje dosedanji predsednik Igor Rauter prezaposlil v drugo podjetje, so morali izvoliti novega predsednika sindikata družbe. Članski sestanek je vzorno pripravila Sergeja, članica izvršnega odbora, ki je člane seznanila tudi z dosedanjim delom in finančnim stanjem sindikata. Z javnim glasovanjem so z večino glasov za novega predsednika izvolili Gregorja Mavsarja, za podpredsednico pa Lucijo Sa-vanovič. Ob izvolitvi seje novi predsednik zahvalil za zaupanje. Povedal je tudi, da je njegov cilj izboljšati odnos zaposlenih do sindikata in okrepiti pripadnost sindikatu. Prepričanje, da bi to prispevalo tudi k izboljšanju medsebojnega sporazumevanja in učinkovitejšemu reševanju problemov zaposlenih v podjetju. Justi Arnuš Kape za demonstracije! Davor Jurič, predsednik SSSH, hvala Duško, za te rdeče majice, kape in vse drugo. Če hočemo hiti uspešni, jih moramo čim prej naročiti, seveda bomo nanje dali svoje embleme. “Vaš sin je sicer priden, toda zelo nemaren!” “Oh, gospa učiteljica. Kaj hi šele rekli, če bi videli njegovega očeta?!" “Natakar, prosim, prinesite mi pečenko, vendar naj bo od divje svinje! ” “Pečenke divje svinje trenutno nimamo. Lahko pa naročim kuharju, naj svinjo pošteno razjezi, preden jo zakolje!" Pametno vprašanje “Mamica, kako pridejo na svet otroci?” “Štorklja jih prinese, sinko!" “Kdo pa čuva našo hišo?” “Policija! ” “Kje pa dobimo hrano?" “V trgovini!" . “Kdo pa bi nas rešil, če bi začela goreti hiša?" "Gasilci!" J “Mamica, zakaj pa imamo p°11 sploh atija pri hiši?” Bližnji sorodniki Starejši kmet pride na polici]5 ^ postajo in prijavi, da sredi ceste mrtev osel. nf' trideset let sekira ista šefica! “Kako? Saj nisi zaposlen!? “Zato pa sem poročen!" “Fantje, če je kdo lačen, lahko poje še moj golaž," je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal mizar Tone. “Jaz bom za malico danes pojedel samo dva kosa kruha! ” “Tone, ali je s tabo kaj narobe?” je zaskrbljeno povprašala kuharica Špela. “Kaj bi bilo s Tonetom narobe, saj je videti zdrav kot dren! "je smeje dejal skladiščnik Rudi. “Špela, ti se raje povprašaj, kaj je narobe s tvojim golažem. Ali se ti je prismodil?" “Ti bom jaz Že pokazala, kaj je narobe z golažem!" je Špela jezno požugala Rudiju. “Danes sem /fcLfrtoreg&ra “Za to bolezen še nisem slišala, čeprav nekaj primerkov, ki bol* . hajo za njo, poznam," je odvrnila Špela. “Samo to moram dodati j gre za takšne primerke, ki hodijo po dveh nogah! ” “Oh, takšnih pa je pri nas kar nekaj!" je vzkliknil Rudi. “Samo P ^ glejte, kako se je pri nas razpasla korupcija! To je naravnost boln°' “Bolano je tudi to, kar dela naš direktor," je nadaljeval Vili. “Fa izplačuje plače pod kolektivno pogodbo, sebi pa je dvignil plačo < j 800.000 tolarjev neto. Kar je preveč, je preveč!” J “Naš direktor je še kar zdrav. Nekateri so še hujši bolniki! J dejal Rudi. “Pred časom sem vf t Iz dnevnika delavca Jožeta Bolezen norih ljudi golaž pripravila iz najboljše govedine, saj sem pri mesarju dobila bočnik mladih krav.” “Saj ravno v tem je problem a ” je zamišljeno dejal Tone. “ V čem ? ” smo povprašali vsi V en glas. ~'Sn—..........mn - i .............. “No, v govedini a" je nadaljeval Tone. “Ali še niste slišali, da se je bolezen norih krav iz Anglije preko Francije in Nemčije razširila tudi v Avstrijo. Pred kratkim so noro kravo našli na avstrijskem Koroškem, nedaleč od slovenske meje.” “Eh, Tone, ne vznemirjaj se zaradi tega!” je zamahnil z roko Vili. “Bolj nevarno kot golaž je zate to, da se vsak dan s svojim avtomobilom voziš na delo in z dela. Na naših cestah zaradi prometnih nesreč v enem letu umre več ljudi, kakor jih je doslej v Evropi umrlo za boleznijo norih krav. Ali boš zaradi tega začel hoditi peš v službo!” “Samo tega ne!" je vzkliknila Sonja iz računovodstva. “V največji nevarnosti na naši cestah so pešci. Tone, če boš hodil peš v službo, lahko hitro postaneš žrtev kakšnega norega šoferja! ” “Tone, če se zares tako bojiš smrti, potem ti moram povedati, daje zate najbolj nevarno zvečer iti v posteljo!" je dejal Rudi. “Zakaj?” je s prestrašenim glasom povprašal Tone. “I, zakaj?” se je zarežal Rudi. “Zato, ker je statistično dokazano, da največ ljudi umre v postelji!” “Še več ljudi pa umre bosih!" se je zakrohotal strugar Lojze. “Tone, zato si nikar ne sezuvaj čevljev! ” “Vi se le norčujte iz mene," je užaljeno dejal Tone. “Jaz pa vam povem, da se govedine ne dotaknem več, dokler naša veterinarska inšpekcija ne bo redno začela pregledovati vsega govejega mesa in ga testirati tudi na virus norih krav!" “Od česa pa boš potem sploh živel?” je zanimalo Rudija. "Ali boš jedel samo piščance, goske in druge ptice!" “Ali še nisi slišal tiste pesmice, ki pravi: Najlepša ptica je prašiča!” se je zdaj končno zopet enkrat od srca zasmejal Tone. “Fantje, to pa je res zanimivo, da se bolezen norih krav, ki je za ljudi tako nevarna, še ni razširila na prašiče,” je dejal Vili. “Glede na to, da so svinje zelo podobne ljudem, me čudi, da se ta bolezen ni razširila tudi nanje. Ali je že kdo slišal za bolezen norih svinj?!” aejui i\uui. i rcu lujuiu ■ sopisu prebral, da je bila že * I 1998 v enem od slovenskih podi : tij razlika med najnižjo plačo kolektivni pogodbi in najvišjo po individualni pogodbi 1:47- h se razlike še povečujejo, so I v nekaterih podjetjih zagotovo l like med najvišjo in najnižjo P1 čo narasle že na 1 : 100." , rfl “Veste kaj pa se meni zdi pri nas bolno?” se je v pogovor vklj Peter. “To, da nam hočejo delodajalci ukiniti plačan odmor med .1 lom. Kdor je v življenju kdaj kaj resnega delal, ve, da mora med delom tudi počivati. Kdor pa bolj malo dela, niti ne ve, daje tf ; delom potreben tudi počitek.” J “Kdo pravi, da naš direktor ne razume, daje človeku po napotf J delu potreben počitek?" seje zarežal Rudi. “Ta teden je v službi srede samo počival, ker je v soboto s kolegi menedžerji igral go'K “Mnogi naši politiki oziroma bivši in bodoči ministri pa pocFjA že pol leta, odkar je padla Drnovškova vlada,” je pribil Peter, razliko od delavcev pa v času čakanja na delo in ponovno izv?!*/)-' niso prejemali 70-odstotnih plač po kolektivni pogodbi, temveč l : odstotne ministrske plače.” ..d “Še bolj bolno je, kar se dogaja v našem pravosodju,” je dejal V1 ze. “Nekateri delovni spori se na sodiščih vlečejo tudi pet in vet Človek lahko pri nas prej umre, kot pa dočaka pravico oziroma pr° nomočno sodbo na sodišču! ” “Kar je res, je res. V tej deželi je še marsikaj nezdravega! ” je z'J jala z glavo Špela. “Ti, Tone, pa se bojiš, da te bo ugonobil ravna1 “Gospod Tone, če sem prav razumela vse, o čemer je pri malici # J beseda, potem se vam zares ni treba bati Špelinega golaža, te'n„jj\ ga lahko mirno pojeste. Poskusite ga, boste videli, kako slasten 7^’ jj zažuborela praktikantka Suzana. “Za vas in za vse nas je očitno ^ kot bolezen norih krav nevarna neka druga bolezen! Ta nas lahko skupaj v tej deželici na južni strani Alp spravi na beraško palic0 j posledično tudi pod rušo! ” J& “Katera?" smo povprašali vsi v en glas in se zagledali v SuZ° “Bolezen norih ljudi!" PRAVNI N A § V E T I Piše: Lidija Jerkič, univ. dipl, iur. Suspenz delavca skladu s 95. členom Zakona . ,C ovnih razmerjih je mogoče avc,a odstraniti z delovnega esta in razporediti na drugo de-. Vno mest0 oz. ga začasno od-aniti z dela iz podjetja, če je zo-' nT8a uveden disciplinski po-n Pf* zaradi hujše kršitve delov-(ju° Veznosti, za katero se v skladi2 Zakonom lahko izreče pre-ar>je delovnega razmerja. Sus-, Zje jUogoče izreči tudi po petih v porednih delovnih dneh neopra-enega izostanka z dela. Sus-LlJe,mogoč tudi v drugih pri-' določenih s kolektivno po- godbo oziroma splošnim aktom, pod pogojem, da takšno ravnanje neposredno ogroža delavčevo življenje in zdravje ali življenje in zdravje delavcev ali drugih oseb oziroma če ogroža materialna sredstva večje vrednosti ter če bi delavčeva navzočnost na delovnem mestu ogrozila nemoten ali varen potek delovnega procesa ali poslovanja ter delo organov podjetja. Hkrati z uvedbo suspenza je treba začeti tudi disciplinski postopek. Zakon ne opredeljuje rokov za trajanje suspenza. Opre- deljuje jih le posredno, ko govori o času trajanja disciplinskega postopka. Suspenz sme trajati najdlje do dokončne odločitve o delavčevi disciplinski odgovornosti, do prenehanja delovnega razmerja oziroma do prenehanja razlogov, ki so narekovali sprejem sklepa o suspenzu. Če bo v disciplinskem postopku ugotovljeno, da delavec ni storil hujše kršitve delovnih obveznosti, bo posledično to pomenilo razveljavitev suspenza in delavcu pa bo treba povrniti nastalo škodo, zlasti razliko v plači. Opozorim naj še na določbe 69. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Po njih lahko delavca suspendira poslovodni organ ali drug pooblaščeni delavec s pisnim nalogom, s tem da mora ta nalog v treh dneh predložiti pristojnemu organu, ki je določen s splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo (navadno disciplinska komisija). Pristojni organ mora o zakonitosti oziroma upravičenosti tega naloga odločiti v osmih dneh. NAJ SEVE... Oddaljenost slikovnega zaslona od oči delavca mora biti najmanj 50 cm. Slika na zaslonu ne sme utripati. Osveževalna frekvenca zaslona mora biti najmanj 70 Hz. Zaslon mora biti lahko gibljiv in nič ne sme ovirati njegovega vrtenja in nagibanja. Zagotovljena mora biti možnost prilagoditve zaslona višini oči delavca tako, da je zgornja vrstica na zaslonu približno 5 cm pod višino oči. Svetlost in kontrast na zaslonu morata biti enostavno nastavljiva, tako da ju delavec brez težav prilagaja razmeram v delovnem okolju. Razmerje svetlosti med znaki in ozadjem mora biti najmanj 1 : 4. Na zaslonu ne sme biti odsevov, ki bi zmanjševali čitljivost znakov. Zaslon mora biti vedno očiščen. Vir: Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom (Uradni list RS, št. 30/2000), z njegovimi zahtevami morajo delodajalci najkasneje do 20. aprila 2002 uskladiti delovna mesta, ki so do 31. 12. 2000 že obstajala. Delovna mesta, nastala po 1. 1. 2001, pa morajo pravilnik izpolnjevati takoj. £? čem smo (pre)živeli? Ocenjeni življenjski stroški ^oPšaricde°brin Tričlansk povprečna košarica a delavska dr minimalna košarica užina mini. mes. košarica Štiričlanska povprečna košarica delavska dru minimalna košarica žina mini. mes. košarica Indeks cen življenjskih potrebščin XI.OO/IV.OO Indeks cen življenjskih potrebščin Xl.00/X.00 Indeks cen življenjskih potrebščin XI.00/XII.99 -Ubrana 2. p-gja 65.796,38 50.325,66 50.325,66 81.139,75 61.440,35 61.440,35 102,0 100,8 104,8 9.109,50 3.466,41 3.466,41 9.153,02 3.485,06 3.485,06 101,7 100,5 102,3 7.585,00 4.100,00 4.100,00 7.585,00 4.100,00 4.100,00 100,0 100,0 104,9 -vuiaciia 32.968,06 20.425,97 1.088,54 40.081,64 24.837,71 1.200,60 103,0 100,9 104,6 9.448,01 7.279,17 0,00 11.232,76 8.039,58 0,00 103,7 100,7 105,8 ■^-^Dovanje 28.479,06 20.428,72 16.623,37 34.780,00 24.602,53 19.996,05 104,8 100,5 109,5 a^e^azav^ava 34.381,16 24.045,29 21.187,42 42.496,92 28.717,51 25.280,79 118,8 103,1 125,9 9H'SJ!ka?prema 15.799,86 8.343.37 0,00 18.971,74 9.754,08 0,00 103,3 100,3 105,1 - ravstvena nega 22.079,02 18.636,98 11.641,44 24.474,49 120.412,86 13.395,16 106,8 102,5 109,5 1 rp-U^kiiitura, razvedrilo 46.751,18 16.870,92 8.169,40 52.856,51 19.143,85 8.410,49 104,7 100,6 107,3 ls'K-nLetna sr. in storitve 53.855,23 17.959,39 8.197,77 66.632,26 23.674,89 9.174,03 108,1 101,4 113,2 jr£Setl in storitve 5.318,70 3.103,08 0,00 6.631,29 3.446,23 0,00 105,4 101,1 108,8 52.842,56 13.407,77 11.997,78 56.468,27 13.810,63 11.997,78 105,4 101,1 108,8 L—UHU^jJv SIT) 384.413,71 208.392,74 136.797,78 452.503,64 245.465,27 158.480,30 KOMENTAR: Su£l7lv-°fariCXL00/IV00 5,64 5,60 5,82 5,70 5,63 5,84 -StOnžUk«100«.00 1,11 1,17 1,23 1,12 1,17 1,24 ^-4čllaiastikošaricXI.00/Xi da 10,53 11,09 12,75 10,64 11,14™ 12,94 —------------------100,00 dni urad Republike Slovenije Novembra 2000 je inflacija znašala kar 1,1 % oziroma na letni ravni že 9,7 %. Novembra so se najbolj podražile zdravstvene in zobozdravstvene storitve (kar za 21,9%). To je že njihova letošnja četrta podražitev. Šest košaric življenjskih potrebščin se je podražilo od 1,11 do 1,24 %. Izračun: Strokovna služba Predsedstva ZSSS m 1 GESLA NAGRADNE KRIŽANKE St. 43 (7. 12. 2000): 2:. 3:. Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polju-1 ^oVe-in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikate''1 nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagra ‘ j]kO tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno s ^ je' Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljkih cembra 2000. pjoS' Pravilna rešitev gesel iz 41. letošnje številke Nove Delavske ti: 1. ALBERTA. 2. PEYTO LAKE, 3. LAKE LOUISE, 4. MALIGNL^jU Nagrado 5000 tolarjev prejme Vesna Komauer, Hotinjska cesra -