Nerazdeljeni — poldnevni pouk? V zadnji številki piše tovariš o poldnevnem pouku v Ijudski šoli, pobija ta način pouka ter se zavzetna za celodnevni pouk. No, v tem menda smo si edini, da bi bila uvedba poldnevnega pouka na šolah, kjer je sedaj celodnevni pouk, reakeija šolstvu v kvar in zato niti ne verjamem, da bi se bili kateri izmed štajerskib. tovarišev z a v z e m a 1 i za poldnevni pouk. Mislim, da gre tu za nerazdeljeni pouk, kar je tudi razvideti iz zadnje tretjine članka v zadnji številki, ko govori pisec o nerazdeIjenem pouku in kjer pravi, da se je pred nekaterimi leti učiteljstvo in ljudstvo jako ogrevalo za nerazdeljeni pouk, a zdaj so glasovi o tem skoraj popolnoma utihnili. Eer je bila moja šola prva v Avstriji, na kateri se je uvel nerazdeljeni pouk — in sieer po- moji inicijativi! — bodi mi dovoljenih par opazk k onemu članku. Nerazdeljen pouk ni reakcija, temveč je napredek v zdravstvenem, pedagoškem, didaktiškem, socialnem, in če hočete, še v tem in onem oziru skoraj na večini vseh ljudskih šol. Ne rečem, na vseh, temveč n a v e č i n i. To svojo trditev sem pripravljen vselej in povsod stvarno utemeljiti, a menim, da bi bilo to skoraj odveč, ker so se o tej stvari vršile že dovolj temeljite debate in se je večina učiteljstva tudi izrekla za nerazdeljeni pouk. Bes je, da je bilo pred leti več vršenja glede nerazdeljenega pouka, kakor ga j» ilanes — danes stvar le mirno prodira in se širi na vse kraje brez javnega hrupa. Samo v preteklih počitnieah dal sen trem voditeljem potrebna pojasnila glede uvedbe nerazdeljenega pouka jaz — in gotovo jih je več, ki so si pomagali do tega sami. Vsak pa, ki je uvel enkrat nerazdeljeni pouk, vsak je samo enega mnenja: nerazdeljeni pouk je dobrota za starše, učence in učitelja. Ne enega učitelja, ki ima uveden nerazdeljen pouk, nisem našel do danes, ki bi ne bil vnet zagovornik nerazdeljenega pouka. Ako je kateri, naj se oglasi v prihodnji številki! Samo en ugovor se sliši: Prosti četrtki izginejo! Bes je — toda poleg drugih dobrot je to prava tnalenkost! Pri nerazdeljenera pouku se ne izgubi nobena ura predpisanega pouka in zato ne morejo biti učni uspebi slabši, temveč so iz mnogih ozirov boljši. Jaz trdim: Nerazdeljeni pouk je veselje za učenca in učitelja! Da bi pa iz nerazdeljenega pouka preskočili naenkrat na polduevni pouk, niti misliti ni. Tega vendar ne bodo dopustile šolske oblasti — tudi tedaj ne, ako. bi ljudstvo to zabtevalo, ker so pri nerazdeljenem pouku itak že vsi popoldnevi prosti. Sieer pa tega niti ljudstvo ne bo zahtevalo, ker ono ni proti pouku zaradi pouka, temveč samo zaradi časa. Še glede kmetijskega pouka nekaj. Prav ima Bokitanskv, če zabtera več kmetijskega pouka v Ijudsko šolo, časa za to se dobi dosti. Beformira naj se ljudskošolski pouk, pa naj se nepotrebne stvari izbacnejo! Eaj nam je treba po deželi slovniee? Eaj nara je treba vedeti, od katerega pa do katerega leta je živel in vladal ta in ta Babeuberžan in pa tisti ali oni Habsburžan ? Veliko važnejše je, kaj so vsi ti dobrega storili za ljudstvo, osobito za povzdigo kmetiškega stanu. Slovnico proč, pa kraetijski pouk v šole, pa že samo to zadostuje, da je časa za kmetijski pouk dovolj. Sieer pa dobimo ueitelji prilike za kmetijski pouk tudi pri sedajnem sistemu časa dovolj. Prirodoslovje, prirodopis in zemljepis se da izborno uporabjjati \ kmetijskem smislu in celo zgodovina nam lahko služi v to. Tako ravnam jaz že nekaj let in rečem labko, da z uspehom in nikakor ne v škodo imenovanim predmetom samim. Tedaj: V šole na deželi nerazdeljeni pouk in več kmetijskega pouka. Fran Črnagoj.