ENAKIH MISLI
Vse kaže, da je bil jugoslovansko-sovjetski sestanek na modri Do= navi v prvih dneh avgusta globljega pomena, kot pa so to komentirali na zapadu. Ker pri tem ni šlo zgolj za sestanek med predstavniki dveh vlad, je bil dan glavni poudarek partijam in njunim medsebojnim odnošajem.Te ga ne gre podcenjevati, najmanj pri komunistih, ki polagajo tolikšno važnost formaliteti in dlakocepstvu. Komunike,ki so ga objavili po tg konferenci v Romuniji, je sicer kratek in marsikaj omenja samo s sploš Limi frazami, a že tu je moš sklepati,da je šlo za veš je stvari.
Na tem mestu smo že mnogokrat pisali,da je Tito bil in ostane ko= munist, šeprav so ga zdaj eni zdaj drugi razlogi vodili v oportunistiš Lo politiko. Toda istočasno nismo pozabili dodati, da je bil Titov u = Por proti Stalinu tako resničnega značaja, da ni govora, da bi se mož še kdaj povrnil v podrejeno stanje do kogarkoli. In na tej točki "ena= kopravnosti,spoštovanja suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve" Tito ni popustil in je odnesel zmago. Zato ni govora, da bi Jugoslavi= ja zadnje čase zavzemala istovetno stališče s Sovjetsko zvezo v vseh Poglavitnih mednarodnih vprašanjih iz kakega drugega razloga kot pred= vsem iz vidika koristi za jugoslovansko komuniste. Čeprav je bilo moč to istovetnost videti ali vsaj čutiti že večkrat prej, se je Jugoslavi ja iz povsem oportunističnih razlogov vsaj formalno razlikovala od So vjetov. Toda kakor hitro je Kruščev pristal na "enakopravnost" in do = Pustil,da "različne poti vodijo v socializem", je bila odprta pot tudi Za formalno istovetnost gledišč. Trzavice,ki so se kasneje sicer poja= vile, so stvar nekoliko odgodile, vendar je poslednja čistka v Moskvi očistila teren za polni sporazum.
Tako je bilo mogoče, da sta tokrat Tito in Kruščev zares lahko i= okreno razpravljala s svojimi tovariši o vprašanjih,ki danes enako za= devajo tako jugoslovanske kot sovjetske komuniste. Ni dvoma,da so v dveh dneh posvetili dober del svojih razgovorov tudi Madžarski in P0lj zki in ob tem seveda tistemu osrednjemu vprašanju, ki pretresa danes Leograd in Moskvo: kako zadovoljiti prebujajoče se množice v komunistič Lih državah, ne da bi bilo treba iti pri tem tako daleč, da bi bili ko munistični^režimi v nevarnosti. Kajti, če nikdar prej, sta se zdaj Ti= to in Kruščev zavedala, da pridejo s padcem komunističnega režima v e= Li deželi vsaj v življenjsko nevarnost tudi ostali rdeči režimi,v koli kor že tudi neizogibno ne padejo.
Ni dvoma,da jev svetu privlačnost Sovjetske zveze kot nosi telji = ce svetovnega komunizma zmanjšana po 1anskoletnih‘dogodkih na Madžar = zkem, čeprav je sovjetska diplomacija ob nemajhnih napakah Zapada v pre Lekaterih deželah uspela, česar prav zaradi Budimpešte ne bi nikdar s komunističn© zastavo v rokah. Zato je verjetno,da je končno prišlo do Soglasja med Titom in Kruščevim o vlogi, ki jo more pri neopredeljenih Larodih Azije in Afrike igrati Jugoslavija s svojo "protiblokovsko" aktivno koeksistenco" in "različnostjo poti v socializem", čeprav u = tegne biti tudi tam v bodoče Titov posel prav zaradi zunanjepolitične' ^stovetnosti s^Sovjetsko zvezo težavnejši. Pri tem pa je verjetno,da bo pLpad s svojo često neumestno politiko olajšal ta posel, na kar sta Ti ^o in Kruščev kot marksista seveda računala.
Po drugi strani je propovedovanje "aktivne koeksistence" ,ki bo v bodoče še naprej oznanjala neodvisnost od Moskve - in o stari podreje= ni obliki dejansko ni več moč govoriti,naj gre potem za Jugoslavijo a= li Poljsko - edina pot, da "neodvisne" komunistične dežele dobijo go = spodarsko pomoč od Zapada, ker ni nobenega dvoma, da jim jo Moskva ne more dati v tisti meri,ki jo potrebujejo.
Iz teb vidikov bi torej sovjetska koncesija "aktivni koeksistenci' in "različnim potem v socializem" bila razumljiva pa tudi nujna,če de= stalinizacija odpravlja nezmotljivost Moskve.
Toda kljub temu vsemu tudi za Zapad stališče ni lahko. V interesu svobodnega sveta in svobode sploh je, da vrata v komunistične dežele niso zaprta. Cena, izplačana v dolarjih, se često zdi visoka, a jo je ra zvoj v vzhodni Evropi upravičil. P0 drugi strani pa morejo biti tudi zaradi zapadne pomoči take vsaj kolikor toliko neodvisne dežele,kot sta Jugoslavija in Poljska/tis ti pomirjevalec med Zapadom in Vzhodom,ki naj preprečuje prekomerno napadalnost Sovjetske zveze. Kajti čisto nič ne dvomimo, da si jugoslovanski in poljski komunisti iz povsem sebičnih razlogov, če že nič drugega, želijo miru, ki jim edini omogoča nemote= no uživanje, oblast in posest.
PJILA30V MANIFEST
Nedavno objavljena knjiga Milovana Ljilasa je bila sprejeta od sve tovne javnosti s takim zanimanjem, da jo je "Manchester Guardian" upr a vičeno imenoval "Antikomunistični manifest", misleč pri tem seveda na Marxovega izpred dobrih sto let.
Sama objava knjige gotovo ne bo dosegla večjo liberalizacijo rdc= cih režimov; raje obratno. N0vi razred bo v njej videl dokaz,kam prive de- svoboda mišljenja in kritike. To je brez dvoma tudi razlog,da je ju goslovanska vlada prepovedala uvoz te knjige in časopisja,ki o njej po roča. Todaknjiga bo gotovo_dosegla svoj namen: slabila bi odpor komu= nistionih izobražencev proti idejam svobode in dajala bo novo duhovno hrano tis tim, ki jih že prežemajo dvomi. Še hujše posledice pa utegne= jo	pri tis tih narodih Azije in Afrike,ki še niso opredeljeni in i
majo še vedno dokaj naivno mnenje o komunizmu. Na teh dveh kontinentih se zdaj razvija gigantska bitka za človekovo dušo. Ob količkaj pametni politiki Zapada utegne Ljilasov "Novi razred" tam odigrati tako vlogo, kot jo je v minulem stoletju "Komunistični manifest" v Evropi.
SVOBODNA RAZPRAVA
. "Slovenska kulturna akcija", s sedežem v Buenos Airesu,zasluži za svoje delo priznanje in podporo čin več Slovencev,katerekoli politične smeri naj že bodo. Daši so se od časa do časa širili glasovi, da le ta^Akcija le kulturna podružnica Slovenske ljudske stranke, teh glasov pne m bilo moc jemati resno, ker je že samo delovanje te organizaciie pričalo, da prepušča politiko političnim organizacijam. Toda očitoval ci so kazali s prstom na ljudi, ki Kulturno akcijo v glavnem vodijo, ceš, poglejte si jih vendar, saj so sami "klerikalci",in ne le to, ampak so izključno "dr.Krekovi ljudje".
Takim neresnim kritikom je Slovenska kulturna akcija, zdaj zaprla usta, ker je koncem julija postavila na dnevni red svojih kulturnih ve cerov v okviru zgodovinskega odseka s političnega vidika vsaj kontro^ verzno predavanje zgodovinarja Frana Erjavca o "Avtonomistični izjavi slovenskih kulturnih delavcev". Ne vemo, če so bila v vodstvu Slovenske kulturne akcije mnenja deljena, ali naj bo zadevno predavanje dovolje= no. To niti ni važno, ker uniformiranost mišljenja gotovo ni lastnost demokracije. Odločilno je, da se je predavanje vršilo in bo v celoti tudi objavljeno v zimskih "Vrednotah". Iz tega vidika torej pozdravlja mo sklep Slovenske kulturne akoije, kot bomo pozdravili, če bo v istem okviru omogočen tudi kritičen odgovor.
PROTI KULTU OSEBNOSTI
Nedavno je msgr.Matija Škerbec izdal v dveh zvezkih "Pregled novodoh nega slovenskega katoliškega gibanja". Delo je preobširno,da bi ga bilo moč oceniti v krajšem članku.Poklicani so pa v prvi vrsti seveda naši zgodovinarji,da se lotijo tega posla.A ne glede na to,kakšno sodbo bodo ti izrekli,je Skerbčevo delo vzbudilo veliko zanimanje zlasti v vrstah S,L.S»,pa tudi nič manj pri onih,ki sicer niso v stranki,a se vendar Prištevajo bilo v katoliško ali samo "katoliško" skupnost.
Msgr.Skerbec je bil običajno označen kot poslednji Mohikanec dr.Šuš= teršičeve avstro-jugoslovanske smeri. V koliko je ta oznaka pravilna,je drugo vprašan j e. Drži p,a ...gotovo, da so do nedavnega bili vsaj zelo redki tis ti,ki bi kovali v zvezde dr.Ivana Šušteršiča in istočasno zapostavlja li Janeza Evangelista Kreka, dr.Korošca in nadškofa Jegliča^ki so doslej veljali med Slovenci kot njihovi politični velikani in mentorji. S svo= jim delom je msgr.Skerbec, hote ali nehote, pričel rušiti strakine ido= le in to utegne imeti slejkoprej zanimive posledice. Kajti če se ne bo= do našli ljudje, ki bi stvarno zavrnili monsignorja, potem se vsaj.dvom o političnih vodnikih ne bo ustavil samo pri osebah,ampak bo neizbežno Pronical tudi ha področje strankine politike. Nobena skrivnost ni,da so Poleg ms gr.Skerbca tudi nekateri drugi kritizirali n,pr. dr»Korošca,ki da je puščal do sebe samo svoje "ministrante" in da je zaradi tega da = hes stranka "brez sposobnega vodstva" in da nadaljuje Koroščevo politi= ko "predvsem iz pietete do pokojnika"...
Po odmevih bi sodili, da se more avtor "Pregleda" nadejati gotovega hspeha. Njegov namen seveda ni bil razbijati stranko ali "katoliško gi= Janje" še bolj komplicirati. Hotel je le opozoriti na drugo plat zvona, hotel je pokazati pozitivne strani dosedaj zavrnjenih vodnikov in nega tivne strani proslavijanih.
Poskus je za slovenske razmere vsekakor precej drzen,lasi ne edin = o tv en, pa tudi tvegan. Do pred nekaj let politične kritike v resnem po = ftienu besede sploh poznali nismo,ker so politučne stranke na oblasti sire freie,da se čista resnica čim slabše čuje. V tem je tudi treba gledati vzrok,zakaj nimamo_Slovenci skoro nobenih političnih spominov in smo to frej-bili prisiljeni enostransko, t.j.strankarsko pobarvano brati svojo Politično zgodovino. Naše življenje v svobodnem svetu nam je odkrilo mar 8ikatero novost,med njimi tudi to,da je samo v svobodni razpravi moč 1= 3kati resnico in s prispevki čim širšega kroga ljudi odgrinjati skrivno 3ti politične zgodovine. V kolikor je to spoznanje prodrlo med slovenske emigrante, v toliko vidimo v Skerbčevi knjigi pozitivno stran,ker je pri epeval snov za boljše poznavanje naše minulosti.Če pa se naši emigranti se vedno želijo hraniti s političnimi legendami,ki jih je pripravljal Strankin ,Agit-prop,po tem pa neizbežno sledi,da bodo ali obsodili msgr. Jkerbca kot rušitelja "katoliške skupnosti" ali pa bodo iz obupa nad" odkrito resnico"'preš topili na stran."poslednj ega Mohikanca" in zataji Janeza Evangelista, dr.K0rošca in nadškofa Jegliča.
'Toda kot često,je resnica tudi tu nekje v sredi.N0ro in otročje je Ste dati v političnih vodnikih polbogove in spregledati njihovo človeško ran,četudi ali prav zato,ker nosijo kolar. Ob upoštevanje človeške na o.ve bodo tudi njihova politična, dejanja razumljivejša in nanj "božan= fro nedotakljiva".3 tem pa smo na edino pravi poti,da presojamo politio ie vodnike po njihovih dejanjih,v javnem in privatnem življenju,ne pa besedah,ki jih posreduje politična propaganda,od koderkoli že phlnja.
ANGLEŠKI SLOVENCI
Podjetni župnik č.g.Ignacij Kunstelj je pred kratkim objavil knjižico a-Mj	Angleškem" .V njej na prijeten način opisuje, od kje so
^Jisli Slovenci,kod so se na otoku naselili,koliko jih j e,pri kakšnem eiu so zaposleni,kako je z njihovo vero,kakšni so njihovi otroci,kako Je s slovenskim zdravjem.Tam dobite tudi seznam slovenskih hiš in tele= onov.Posebna poglavja so posvečena "Našemu domu",akademskemu klubu,Slo enskemu društvu,Klicu Triglava, Slovenski Pravdi,odseku Slovenske ljud stranke in Zaruženju svobodnih državljanov Jugoslavije. Tako ie na Atomen a pregleden način podano življenje angleških Slovencev.Žal je J-ika nepopolna, cesar se avtor tudi uvodoma zaveda.
Vzrok Je v glavnem gmotnega značaja,ker bi obsežnejše delo preveč sta lo in knjižica ne bi mogla zagledati belega dne ob desetletnici aloven = skega vseljevanja. Toda kljub skromni izdaji so nekatere statistične na* Pake povsem nepotrebne.Po župnijski kartoteki je na otoku 543 odraslih Slovencev-Slovenk in 74 otrok z obema slovenskima roditeljema.Rejeno je, da je 532 Slovencev poročenih,158 je še samcev in 30 samic,12 je vdov in 4 vdovci, ter od "zakonskih drugov je še 9 ločenih". Öe to seštejemo,zne« se 545 oseb,poleg tega Ža čisto jasno,če niso "ločeni" že všteti med "za konske druge" t.j.poročene. Ali vzemimo poročene: po zgornjem podatku naj bi jih bilo 332. A ko so podrobno našteti, dobimo 266 katoliško poro čenih Slovencev, 3 pravoslavno in šest protestantsko.Samo civilno poroČe nih je 44. Iz. tega bi sledilo, da je cerkveno in civilno poročenih le 319 Slovencev, (poleg tega da 11 Slovencev,ki živijo v divjih zakonih,lahko štejemo samo med samce-samice).Ni razumijivo,kako je prišlo do teh nedo= slednosti,ki vsekakor manjšajo vrednost knjižice.
Iz računov je dalje moč sklepati, da je 122 slovenskih rojakov v slove nskih zakonih, (kar seveda ne pomeni,da je toliko tudi slovenskih družin) dočim je 210 rojakov poročenih s tujci-tujkami,kj er seveda prednjačijo anglosaške narodnosti( 129), a sledijo Nemci in Avstrijci (33).
Po zapisku, da v statistiki niso všteti oni, "ki se sami več ne prizna= vajo k slovemskemu narodu",bi se dalo sklepati,da so bili izločeni taki, ki so se sami izjavili, da niso Slovenci.Ker med nami ni bilo nikdar naro^ nostnega popisa,torej ni gotovo,če se vsi ostali zares smatrajo za Slo « vence.To dognati bi gotovo bilo tudi brezuspešno.Tako verjetno res- ni bi lo drugega praktičnega načina,kot šteti za Slovence vse one,ki so prišli iz Slovenije in ki se izrecno ne izjavijajo,da niso Slovenci,četudi neka teri med njimi v svoji "slovenski" družini ne govore slovenski in svojih otrok, slovenskih ali "slovenskih",ne uče slovenščine.Seveda so pa taki primeri v velikanski manjšini.
Toda usodo slovenskega rodu no Angleškem bodo odločili - otroci.Tu ni so izgledi nič boljši kot pri izšeljencij,morda celo slabši,ker nas je manjšin smo bolj raztreseni kot kjerkoli drugje.Toko ni moč misliti na kakršnokoli sistematično šolanje slovenskih otrok v slovenskem jeziku. Vpliv okolja bo hujši in hitrejši tam,kjer se slovenski starši ne brigam jo za otrokovo slovensko narodnostno vzgojo. Po statistiki je 74 otrok rojenih v^slovenskih družinah, 303 pa v'mešanih.Zanimivo bi bilo ugotovi ti,in to je možno, koliko od teh 74 otrok govori slovenski, in seveda še bolj, koliko je takih v mešanih zakonih.
Po statistiki je na Angleškem 155 slovenskih domov.Tu bi se dalo skle pati,daso mišljeni domovi,kjer je vsaj en zakonec slovenskega rodu,če= prav legalno ni nujno,da je lastnik hiše. Avtor ceni vrednost teh hiš na 150.000 funtov,kar se zdi visoka cenitev.To bi namreč pomenilo,da je pov prečno vredna vsaka hiša. malenkost manj kot 1000 funtov.Res,nekatere no= ve ponosne hiše (in nekaj starih "gradov") je vredno več tisoč funtov, to da te so-v manjšini in velika večina pade v kategorijo med 500 in 1000. Ge pa je avtor pri cenitvi mislil tudi na opremo hiš, potem pa številka brez dvoma drži,Če ni celo prenizka.
lepo je opisan nakup "Našega doma",čeprav bi kazalo jasno obrazložiti vprašanje lastništva,kar je čisto legalno vprašanje. Cena hiši je bila 2400 funtov,od česar je bilo 1413 funtov že izplačanih gradbeni družbi, ki je dala posojilo.
Članki o organizacijah so podpisani in tako predstavljajo mnenje avtor Oev.Pri "Klicu Triglava" bi bilo lahko mirne duše zapisano,da je list ne odvisen,ker njen lastnik,"Slovenska Pravda" ni politična stranka in so članki,ki izražajo Pravdino mnenje,izrecno podpisani od izvršnega odbora Pod poglavjem o "Slovenski Pravdi" začudi mnenje,po katerem »člani»te or ganizacije smatrajo,da ’politione stranke ne morejo delovati in se razvi jati v emigraciji,.In vendar delujejo in se še razvijajo! D0klej - pa ie seveda drugo vprašanje. V članku o S.L,S.preseneti dejstvo,da je bil od= sek ustanovljen šele pred devetimi meseci.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim pa je knjižica vendar dragocen pripo mocek za boljše razumevanje slovenskega življa m Angleškem; zato zasluži avtor za svoje delo in še bolj za gmotni riziko - vse priznanje.
"PREDNIŠTVO
VIS0K0D0HECE SOCIALNO ZAVAROVANJE
Zdravljenje jetičnih ljudi v Sloveniji stane republiko 1,11% narodnega do= hodka. Od vseh bolezenskih upokojencev je 29% takih, ki so bili upokojeni zara= di jetike, a med upokojenci pod 40 leti starosti je več kot polovica takih,, ki so morali v pokoj zaradi TBC. Kljub temu, da se umrljivost naglo niža in da^c že leta 1955 umrlo za jetiko okroglo 40 ljudi na vsakih 100.000 prebivalcev v pri= merjavi s 300 leta 1918 in 80 leta 1951) predstavlja jetika Še vedno velik pro= blem v Sloveniji. Po zadnjih podatkih je kakih osem tisoč bolnikov s pljučno in dv£ tisoč z izven pljučno jetiko, a letno odkrijejo kakih 4.000 novih bolnikov, kipele v začetnem stanju. Vzrok temu je v glavnem fizična onemoglost zaradi dol gega in napornega dela in pa slabo urejena higiensko-zaščitna služba po podjet= jih. Po drugih republikah je stanje še mnogo slabše.
Vsi socialno zavarovani ljudje imajo sicer pravico na brezplačno zdravlje= hje, toda nerodno je to, da morajo kriti stroške zdravljenja občine same, ki pa cesto nimajo na razpolago dovolj sredstev. V nekaterih občinah znašajo ti stro= ski skoro trideset odstotkov proračuna. Zato se trudijo, da bi razširili social no zavarovanje na čim več ljudi - zlasti na kmete, ki predstavljajo večino pre= živalstva - in s tem povečajo dohodke iz prispevkov za socialno zavarovanje.Ker Ge jetika in industrijske bolezni (zlasti reumatizem) predvsem lotevajo mestne= ga prebivalstva (uslužbencev in delavcev), bi - v primeru zavarovanja kmečkega Prebivalstva - prispevki z dežele reševali problem, za katerega so predvsem od= govorna podjetja in republiški organi. Čeprav obstojajo številni predpisi o hi giensko-tehnični zaščiti na delu, ni pričakovati, da bi se stanje izboljšalo,do kler nimajo podjetja na razpolago tudi zadostnih sredstev za sprovujanje teh Predpisov.
Medtem ko se je vsa pretekla leta vodila udarniška kampanja za industriali zacijo in povečanje proizvodnje tor produktivnosti, se je posvečalo malo pozor= nosti stanju, v katerem so se nahajali zdravstveni zavodi. Vprašanje zdravniške ga osebja, proizvodnje zdravil in prostorov za zdravljenje je bilo zelo zanemar Jeno. Novih poslopij niso gradili, število bolnikov pa je dnevno naraščalo,tako ^a so morali povečati število postelj po obstoječih bolnišnicah za eno tretjino ^-h ponekod celo za polovico, kar je povzročalo nepopisno gnečo in ozračje brez= hpnosti. Zdravniki so delali kot vprežna živina, saj so morali opravljati poleg službe po bolnicah še službo po ambulantah, komisijah, posvetovalnicah in obe = tlGm predavati-na medicinski fakulteti ter višjih in srednjih medicinskih šolah. ^ Sloveniji je sedaj samo kakih 400 splošnih zdravnikov, medtem ko je speciali= 5tov kar 600, kar nikakor ni povoljno za učinkovito delovanje zdravstvene služ= k® v sistemu splošnega socialnega' zavarovanja. Študij medicine 'traja nekaj več kot sedem let, k čemer je treba prišteti še dve leti ohveine prakse, tako da Prihajajo 'novi zdravniki na teren šele pri svojem sedemindvajsetem letu,kar ni Posebno vzpodbujajoče ža one, ki bi sc radi posvetili zdravniški službi. Poleg toga pa se še vrši stalna gonja proti privatni praksi, katero trenutno opravlja Ofcrog^200 zdravnikov.
Šele v zadnjih dveh letih so sc oblasti zavedle nevarnih posledic takega 8tanja. Lansko leto, ko je prišlo do epidemije meningitisa, enostavno ni bilo Prostora za stotine bolnikov in so morali na hitro izpraznjevati javna poslopja, ':i jih niti približno niso mogli opremiti s potrebnimi napravami. Tako so obla= 8ti bile prisiljene, da začnejo reševati vprašanje zdravstvenih zavodov na šir= si osnovi. Letos bodo dogradili in opremili zavod za transfuzijo v Ljubijani,bol Pišnico za kostno tuberkulozo v Valdoltri, zdravilišče za pljučno TBC v Topol = sŠici in umobolnico v Idriji. Drugo leto pa sc nameravajo spraviti za razširi = tov ljubljanskih klinik.
V "nezdravem11 stanju pa niso samo bolnice in ustanove, marveč tudi lekarne, katerih jih je več kot ena tretjina pasivnih. A ko vemo, da obstoja v Sloveni vsega skupaj komaj kakih sto lekarn, si lahko predstavljamo v kakšnem položa JU se nahaja farmacevtska služba. In tudi v tem slučaju prepušča država glavno Zgovornost občinam, ki so že tfdco in tako preobremenjene' z raznimi skladi in
Zvki.
Novih lekarn takorekoč ni, a obstoječe nimajo nobenih sredstev za investi= Zje. Nekaj večjih in dobro stoječih lekarn si je sicer doslej lahko privoščilo Zipendiranje farmacevtskega kadra za lastne potrebe, toda stalno višanje najem Pine za lokale in dražitev zdravil - medtem ko so maloprodajne cene določene pln f°nsko - bo tudi te lekarne spravilo na boben, oko ne bo kake hitre izpremembe v sedanjem sistemu.
Kar se tiče zdravil, pokriva domača proizvodnja nekaj več kot polovico vseh potreb. Ostalo polovico je treba kriti z uvozom, kar predstavlja v obstoječem sil stemu samostojnega finansiranja zdravstvenih ustanov precejšen problem. Dolgovi lekarn se množe iz dneva v dan, a blagajne občinskih odborov so malone prazne.
Druga nesreča, ki biča tako Slovenijo kot Jugoslavijo, so invalidi. Pri tem ne gre samo za vojne invalide, saj je recimo v Sloveniji vseh invalidov kakih 60 tisoč, a vojnih po celi Jugoslaviji nekaj čez 90*000 - in pri tem je Slovenija morda relativno manj trpela med vojno kot ostali deli Jugoslavije. Gre za žrtve delovnih nesreč, ki jih je bilo lansko leto samo v Sloveniji okrog 42.000,od teh okrog 100 smrtnih. V preteklih letih je bilo število nesreč še dosti višje. Nji= hov vzrok je predvsem v zastarelosti strojev, slabi tehnični zaščiti in slabi strokovni podkovanosti delavcev. Število invalidov po celi Jugoslaviji znaša ne= kaj čez 600.000, z letnim prirastkom kakih 25.000, kar pomeni, da je ena četrti= na vseh zaposlenih ljudi za delo samo omejeno sposobna. Kakšno breme predstavlja to za socialno zavarovanje na eni strani in gospodarstvo na drugi strani, ni tre ba še posebej pojasnjevati, zlasti še, ker je delo za rehabilitacijo invalidov slabo organizirano in se podjetja branijo celo onih, ki so eventuelno rehabiliti rani. V Sloveniji se z rehabilitacijo bavi predvsem zdravilišče v Laškem, polago ma pa.se ustanavljajo tudi posebni oddelki za fizioterapijo in okupacijsko dera= pijo pri posameznih bolnišnicah. Toda glavni problem je, kako zaposliti rehabili tirane invalide in kako zmanjšati ogromne stroške, ki jih invalidnine predstav = Ijajo. To pa ne bo rešeno vse dotlej, dokler ne bodo podjetja postala nele bolj humanitarna, marveč tudi finančno trdnejša in sposobnejša. V pogojih, kot obsto= jajo sedaj, se podjetja branijo vseh, ki bi utegnili zavirati proizvodnjo odn.ki jo ne bi bili v stanju povečati in med te spadajo ne samo invalidi marveč tudi ženske in novodošleci s kmetov, ki o delu v tovarnah nimajo pojma. In spet ne pa da pri tem glavna krivda na podjetja, marveč na državo, ki zahteva od podjetij prevelikih dajatev.
----	Lojze Zupan
‘ PISMO IZ AMERIKE ) \ (Od našega dopisnika)
Slovence v Clevelandu in po vsej Ameriki je letošnje poletje nekako o stro opomnilo,da njihova starejša generacija počasinstopa v dolino reke Styx ter preko nje na Haronovem brodu v večnost. Sredi julija je padel zadet od možganske kapi starešina tukajšnjih Slovencev,poznani Anton Grdina in čeprav se ta žilava slovenska korenina še vedno vztrajno bo= ri za življenje,je vendar več kot gotovo,da je za slovensko javno živ= Ijenje izgubljen. 4.avgusta pa j e umrl pesnik in skladatelj Ivan Zoiman osrednja osebnost slovenskega kulturnega življenja v Clevelandu.Njegova smrt je,dasi morda le za kratek čas,združila vse tuk.Slovence v eno same skupnost ljudi,ki so se zavedli,da so	izgubili nekaj skupnega.
Ivan Zorman na slovenskem ameriškem nebu ni zažarel kot kale meteor, kot n.pr. Louis Adamič,ki v eni svojih knjig sam prizna,da s slovensko skupnostjo dolga leta ni imel nobenih s tikov.Zorman je s slovenskimi ljudmi v Ameriki živel in zrasel med njimi in zanje je delal in ustvar= jal.Tih in skromen je vendar utisnil slovenski izseljenski dejavnosti trajen pečat. Strogemu kritiku bi morda njegovo bodisi pesniško bodisi skladateljsko tu in tam zazvenelo šolsko,neslikovito? a če je Prešeren opravičeval svoje pesmi,da "iz krajev niso,ki v njih sonce sije", potem je Zormanu pač dano več kot dovolj vzrokov in opravičil,če bi njegovo delo kogarkoli v kateremkoli oziru ne zadovoljilo.
Vsakdo,ki živi ta dolga leta v tujini, predvsem pa oni,ki mu tu ra= sto otroci, ve, kako težka in včasih naravnost brezupna je borba za o= hranitev materinega jezika. Ko smo prihajali "novi" v Cleveland, smo na'= šli tukaj celo vrsto ljudi, predstavnikov slovenskega živi ja,od katerih je vsak govoril v enem.izmed sočnih slovenskih dialektov. Nekdo je celo trdil, da mi 'slovenski sploh no govorimo,t*m več srbski. Vsi ti ljudje so pač prevzeli od svojih staršev njihovo domačo govorico, jo obdržali, v njej občevali, pa tudi več ali manj pisali. Ta pestrost slovenskih di= alektov v Clevelandu, zlasti pri tukaj rojenih ljudeh, je ena največjih značilnosti Slovencev v Clevelandu. Zormanu pa, ki jo kot predšolski otrok prišel s starši v Ameriko, jena en ali drug način uspelo,da je ne samo obdržal materino govorico,temveč jo je dognal in razvil do take stopnje, da je govoril in pisal v pravi moderni književni slovenščini.
(Konec na 15.strani)
USTAVNA IN NEUSTAVNA VPRAŠANJA
G.Destmir Tošlć je napadel moj članek "Jugoslovanska „ustavna vprašanj a"j ki sem ga objavil v lanski decembrski NAŠI RECI, kot "ne" le nekori-sten ampak tual škodljiv . Tega odgovora se j.e še
dotaknit g.Jereb v KLICU TRIGLAVA z dnem 17.avgusta.
Pred vsem kaše, da 1 e g.Tošlč napak doumel, kaj razumem pod Izrazom "ustavna vprašanja". Zanj je najboljši primer ustavnega vprašanja, "če bomo Imeli eno ali dve zbornici narodne skupščine". Za me so ustavna vprašanja vsa vprašanja, ki zadevajo organizacijo kake dršave, počenšl od vprašanja sprejema ati odklonitve te dršave, preko vprašanja federalistične ali centralistične ureditve In republike ali monarhije, pa do vprašanja organizacije In pristojnosti vrhovnih oblastnih organov. Kolikor se spominjam s fakultete, se tako pojmovanje vsaj ne protlvl obči terminologiji če se še z njo v celoti ne sklada.
Ker je dršava "organizirana skupnost ljudi na določenem ozemlju", sem mnenja, da Ima vsaka dršava predpise - četudi le dejanske - o organizaciji In pristojnosti svojih organov, od prvega trenot-ka svojega nastanka In da se zato ne more najprej roditi dršava nato pa naj bi bila recimo čez tri leta sprejeta ustava, Samo dejanje zedinjenja z dnem I.decembra 1918. je vsebovalo gotove ustavne predpise, sicer pa je Jugoslavija do formalnega sprejema Vidovdanske ustave šlvela po določbah prejšnje srbske ustave. Komunistična ustava je bila sprejeta šele 1946., prej pa so veljali, vsaj v teoriji, ker se komunisti na pravne predpise vobče ne ozirajot ustavne določbe vsebovane v različnih odlokih AVNOJ-a In v Tlto-Subašlčevem sporazumu.
Ce je g.Tošlč v tem pogledu drugačnega mišljenja, ml je mogel zameriti, da sem slabo krstil svoj članek, ne pa da sem razpravljal le o organizaciji vrhovnih organov - o številu zbornic Narodne skupščine, kar navaja kot primer, ker sem tem vprašanju posvetil pol stolpca od osmih stolpcev In še to več ali manj mimogrede.
Qlavnl del mojega članka se nanaša na vprašanja sprejema Jugoslavije, federalizma, človeških pravic In republike ali monarhije, t.j. prav na vprašanja o značaju jugoslovanske skupnosti, katerih razpravo zeli tudi moj kritik. Morda sem o tem pisal zelo nespretno, toda upam, da je bilo brez'dlakocepstva mošno razumeti, kaj sem hotel povedati.
Vsekakor je bilo moč razpravljati o jugoslovanskih vprašanjih s sociološkega gledlšta namesto s pravnega; toda mislim, da je bllo^mogoče sklepati Iz pravnih zaključkov, do katerih sem prišel, Iz kakršnih socioloških osnov sem Izhajal: ne glede na svoje osebno prepričanje moram priznati, da vlada danes v Jugoslaviji zavest, da smo več narodov In ne eden. Zato je treba omogočiti tem narodom, da se svobodno Izjasnijo, če so ali niso za skupno dršavo, kakšne enote znotraj te^dršave hočejo Itd. Sicer pa je o sociologiji jugoslovanskega vprašanja napisal zelo dober članek dr.Dragaš Kešeljevlč v NASI RECI (december 1956.).
Besede ln deian la
Toda meni je bilo mnogo več do konkretnih oblik sprejetja Jugoslavije, njene razdelitve na ustavne enote Itd nego do "trlalo-gov" In "razprav", ker se ml zdi, da je emigracija od 1941. pa do danes dovolj razpravljala, da bi lahko v mnogih stvareh prišla na čisto.
Predvsem bi sl morala biti na jasnem, da "milijone Srbov, Hrvatov In Slovencev pod komunističnim rešlmom" mnogo bolj zanimajo konkretni predlogi kot pa brezkončni razgovori. Emigracija bi se danes še morala Izjaviti, kaj bi predlošlla morebitni osvobojeni domovini v pogledu reševanja vprašanj skupne dršave, medsebojne razmejitve Itd.
V tem širšem smislu "ustavna vprašanja" prav zelo zanimajo ljudi v domovini, ker je od njihove rešitve odvisna "skupna borba
proti komunizmu vobče in režimu v Jugoslaviji". Takšne borbe namreč ne more biti niti v domovini niti ne izven nje? dokler nimajo Srbi in Hrvati vsaj minimalnega zaupanja drug v drugega. Toda takega zaupanja pa ne more biti, dokler vsaj do neke mere ni jasen postopek, v soglasju s katerim bo moč urediti medsebojne odnošaie.
Za skupno borbo ni dovolj postaviti kot cilj "demokratsko federativno Jugoslavijo". Predvsem zahtevajo celo mnogi, ki so z vsem srcem za Jugoslavijo, da se najprej prizna vsem jugoslovanskim narodom pravica do samoodločitve,.ker želijo, da bi naj jugoslovanska država bila zares svobodna skupina Jugoslovanov. Poleg tega so prepričani, da v današnjem času ni več mogoče vsiliti državo s pomočjo orožnikov.
Drugič: ne smemo pozabiti, da se je tudi Titova Jugoslavija l.1945.imenovala Demokratska federativna Jugoslavija, čeprav ni bilo niti sledu o demokratiji. Zato je treba imeti že na začetku malo podrobnejše in konkretnejše načrte.
Dalje ne smemo pozabiti, da je bilo v času vojne često govora o "četniški diktaturi" in da je, po MANCHESTER GUARDIANU z dnem 13.decembra 1956., "v glavnem srbska vlada v begunstvu podpirala i-dejo, da je treba bodočo Jugoslavijo ’posrbijaniti*Razumljivo je, da bodo po takšnih izjavah Hrvati in tudi Slovenci ter drugi zahtevali nekoliko določnejše garancije kot pa leta 1918., ko bi se v prvotnem navdušenju nekateri dali celo posrbiti. Po drugi strani pa bodo po ubojih v NDH gotovo tudi Srbi zahtevali nekatere podrobnejše garancije.
Kot večina Srbov se tudi g.Toštč obregne ob Cvetkovič-Maček-ov sporazum. Vprašuje, če more biti neka uredba "ustavni sporazum". Torej formalno vprašanje. Drugi Srbi odklanjajo ta sporazum, ker ga je na srbski strani podpisal Cvetkovič, ki ni predstavljal Srbov, in puščajo vtis, da odklanjajo tudi vsebino in niso niti danes voljni da priznajo hrvatskt, slovenski in drugim edtntcam pristojnosti, ki so bite določene s tem sporazumom. Ali ima to kak smisel? A če je že iz formalnih razlogov v celoti treba odkloniti sporazum o "Banovini Hrvatski", tedaj morajo kritiki povedati, kaj sami predlagajo namesto njega kot rešitev srbsko-hrvatskega vprašanja.
Pravtako mi ni jasno, zakaj je Tito-Šubašičev sporazum takšno strašilo. Nihče med pametnimi ne bo osnoval vso svojo borbo na tem sporazumu, toda ne vem, zakaj naj bi ne mogel služiti kot nekak vzvod ali vzvodič s katerim bi mogli poskusiti vplivati na režim v domovini ali najmanj na svetovno javno mnenje, uporabljajoč ga kot dokaz komunistične "mala fides".
Moje sklicevanje na Tito-Šubašičev sporazum se mi zdi kot dovolj en^dokaz, da nikakor nisem konformist, kar mi, kot kaže, očita g.Tošič. Kdor se sklicuje na ta sporazum, ne more priznati ustave iz. teta.1946., ker je v protislovlju z njim. Te ustave pa itak ne morem sprejeti: l) ker so jo komunisti vsilili Jugoslaviji, a se je poleg tega nikdar niso držali; 2) ker je bila kasneje uvedena neenakopravnost državljanov z ozirom na vrednost proizvodnje poedinih gospodarskih področij, kar je navadna marksistična zvijača; 3) ker ne verjamem, da bo kdajkoli prišlo v poštev vprašanje če sprejmemo ati ne komunistično ustavo, ker se mi zdi, da je verjetnost evolucije komunističnega režima v smeri demokracije malenkostna. V tem pogledu se strinjam s člankom ki ga.je napisal Z.Marn v junijski JEUNESSE LIBRE.
Samoodtočitev
"Ali je vredno izjaviti se-samo ’za Jugoslavijo’, a istočasno vse storiti proti tej Jugoslaviji?", vprašuje g.Tošič. Ne vem na kaj se to vprašanje pravzaprav nanaša. Verjetno se s tem vprašanjem obrača na one, ki se izjavljajo za Jugoslavijo, a istočasno zahtevajo pravico do samoopredelitve za Hrvate in druge jugoslovanske narode. Kaj drugega pa naj bi naredili? Velik del Hrvatov, Slovencev in celo Srbov okleva, ali naj bodo za Jugoslavijo ali ne. Edino zdravilo za te omahljivce je, da jim na nek način dokažemo da bodo vsi
vsi jugoslovanski narodi v bodoči Jugoslaviji enakopravni; naj radi -kalnejšl dokaz za to je pravica na samoodločltev In odcepitev. Da bi ohranili Jugoslavijo, se moramo spustiti na raven teh omahtjlvcev,kl morda predstavljajo jeziček na tehtnici, In jih prepričati, da bo bodoča Jugoslavoja drugačna od prve, to je da bo dejansko svobodna skupnost vseh jugoslovanskih narodov.
Pod tem pogojem, mislim, človeku ni treba biti skeptičen glede Izida morebitnega plebiscita o nadaljevanju življenja v državni skupnosti. Dr.Živadinovih v aprilski številki NAŠE REČI upravičeno zameri, ker ni bilo jasno postavljeno vprašanje: uKaj bi morala biti osnova za skupno življenje narodov naše dežele?1' Negativen dokaz o težkočl razmejitve gotovo ni dovolj, toda mislim, da je dovolj pozitivnih, te da je nekatere razmeroma težko pojasniti, ker so čustvene narave. Vsekakor obstoja med nami neka etnlška sorodnost, ki dobiva svojega Izraza celo v naših sporih. Ne moremo skupaj, toda tudi ne moremo drug brez drugega. Poleg tega brez dvoma dejstvuje še danes jugoslovanska Ideologija In tradicija, ki jo je tako lepo opisal v svoji knjigi BIKA ZA ROGOVE g.Večeslav Vllder, le da se na žalost ne morem strinjati z njegovimi nepomirljivimi unltarlstlčno-jugoslo-vansklml zaključki» Temu je treba dodati še dokaze gospodarske In zunanjepolitične narave. NEUE ZÜRICHER ZEITUNG je opisal dne 3.februarja 1957.razpoloženje v Jugoslaviji takole: "Namesto tega /unitarističnega jugoslovanstva/ sc je tekom časa razvita neka vrsta običajnega sožitja, v katerem živi šest poedlnlh republik In njihovi prebivalci drug poleg drugega v ne preveč tesnih odnosih. Drug na drugega gledajo z nezaupanjem In ljubosumno čuvajo svoje prednosti, a se vendar čutijo vezani drug na drugega In Imajo raje to stanje zmernega nezaupanjaekot pa negotove pustolovščine..» Poleg tega je posebej važno, da je med mladino že pričel razvijati zdrav In naraven jugoslovanski patriotizem."
Obeti za Jugoslavijo, če priznamo.popolno svobodo In enakopravnost njenim narodom, torej niso majhni; vsekakor so večji v tem primeru, kot pa če bi prikrivati svoje probleme. Mnogi Srbi beže od reševanja teh vprašanj, skrivajo se za obrambo Jugoslavije In napadajo tiste, ki poskušajo reševati jugoslovanskega vprašanja v skladu z dejstvi, kot "rušitelje". Drugi pa zaradi tega sumijo, da skušajo nekateri Srbi zavlačevati In se nočejo Izjasniti, da bi v primeru kake spremembe spet poskusili "nadmudrlvatl" vse ostale. Tega ne verjamem, prepričan pa sem, da mora emigracija pripraviti jasne predloge za reševanje naših spornih vprašanj, kor bi sicer lahko prišlo do nove nesreče kot teta 1941., le da ta ne bi prišla ob koncu ampak prav na početku.
Seveda ni treba zahtevati od Srbov samo koncesije, ampak_ je treba tudi zanje napraviti bodočo Jugoslavijo privlačno In zaželje-no. Zato se ml zdi predlog o novi prestolnici odveč, ne le, ker v Beogradu že obstoje vse potrebne zgradbe, ampak zato ker verjetno žali Srbe, poleg tega da se Beograd nahaja v središču Jugoslavije,
Če ne vzamemo samo geometrično sredino ampak središče z ozirom na prometne poti.
Eno koncesijo pa vendar moramo vsi dati sebi. In to je, da kot Izhodišče vsamemo Jugoslavijo. To ne^.lz pravnih razlogov, čtjth nesprejemljivost je jasno obrazložil dr.Živadinovih v svojem članku v NAŠI REČI (junij-julij 1957); tudi ne v prvi vrsti zato, ker Jugoslavija obstoji, ampak ker bi, se morali najprej sami med seboj pobiti', da bi ustvarili posebne države; mogli bi pa začeti razgovarjatl šele tedaj, ko bi bilo že i-prekasno.	,	^	.
(Konec na 16. strani) •
PISMA UREDNIKÜ
Urednik bo z veseljem objavljal pisma,ki zadevajo članke,objavije ne v listu ali predmete, o katerih razpravljajo, vendar pa si urednik pridržuje pravico,da jih zaradi pomanjkanja prostora skrajša. Tudi mu morajo biti imena piscev poznana ne glede na to,kako želijo , da bi bila potem pisma v listu podpisana.
+
"Nemcem so zagodli11: G.urednik! V KT 219.piše "bivši domobranec" stvari,ki niso toliko zanimive s stališča miselnosti pred lo ali 15 le ti kot z današnjega glediščaiTorej je vse ostalo,kot je bilo med vojno in revolucijo...Mar dopisnik ne ve,da so Nemci krvavo plačali svoja g"o zodejstva baš v Jugoslaviji,kj er ji je bilo na umiku pobitih nad četrt milijona, po vojni pa po večini vsi izgnani? To,kar pisec navaja,je se= veda resnica,toda samo drobec v celoti,ki je bil maščevan pravično in z.obres trni.Da so jim zagodli,brez narekovajev,j e jasno,ker so oni vodi li vojno,ne pa domobranci.Slednji so računali na gotovo zmago po vojni in na gotovo oblast.Vodi ti politiko pa se pravi,p redvidevati Jasno je, da tu ni nihče nič predvideval.- Mali narodi niso imeli nobe= ne besede, je tudi danes nimajo,še manj pa emigrantski politični vodite lji,ki predstavljajo zgolj svoj politični brodolom. Komunisti so dobro vedeli,kaj hočejo in so bili dobro obveščeni,kj e bo oblast,če zmagajo zavezniki. Nihče ni dvomil, da bi zavezniki ne zmagali nad Nemci;v tem smo si bili edini vsi. Le glede bodočega reda v državi in glede oblasti ni bilo edinosti.Domobranci so mislili,da bodo že Angleži in Amerikanern nagnali "sodrgo",a so se zmotili. Ta zmota je hujša od samega današnje ga rdečega režima! Radi te strašne zmote je bilo 12.000 nedolžnih slo= venskih žrtev poslnnih v smrt. Da je v interesu sokrivcev Angležev,da se. te stvari pozabijo,drži.Toda pozabiti je to možno počasi; najmanj e no pokolenje bo izumrlo,preden bo v Jugoslaviji prišlo do večje spre= membe. To utegne zavzeti le toliko prostora v naši zgodovini,kolikor se bodo proslavljale vse žrtve nacizma in fašizma skupaj,pri tem pa se bo doma še kdo spomnil tudi vetrinjskih žrtev,ki so 'pravzaprav žrtve zgrešenih predvidevanj( ali nepredvidevnnj) naših politikov. Francoski in.laški.duhovniki so bili v vrstah osvobodilnih gibanj skupaj s komuni s ti,pa jim ni: nihče prepovedal sodelovanja med vojno za narodno osvobo ditev. Tudi na to je treba pomisliti. Komur se oči še niso odprle, ta bo pač legel v grob zagrenjen.Toda vse to ne pomagalo 'do sprememb doma. Malo emigrantov se bo vrnilo domov.Mladi bodo večinoma ostali tu,s tari pa bodo pomrli ali ostali v tujini pri otrocih. Zato mislim,da večino= ma naši listi nimajo v tujini na krajši rok pričakovati neke rešitve velikih narodnih zadev v domovini,pa naj jih razpravljajo tako ali ta= ko,ampak izhajajo pač v tolažbo ljudem,ki žive v obupu. Kdor pa računa na to, da bodo ljudje, ki jih je tujina "kupila", imeli enkrat doma o= bias t,naj ve,da Jugoslavija ni Južna Amerika,kjer dela revolucije ne = kaj velefirm ha svoj račun.in jih potem tudi izpeljuje. Narod doma je dovolj zrel,da bo iz sebe ustvaril svoje ljudi in bo gotovo odklonil o ne,ki svojih obljub niso izvršili, ali pa so bili poslani tja kot poli tični agenti tujih držav.	Bivši častnik v angleški vojski na
Srednjem vzhodu( in'bivša žrtev do=
mobrancev.)
NOVI JUGOSLOVANSKI BEGUNCI
Po uradnih podatkih je v Avstrijo pribežalo v mesecu juniju 1500 ju= goslovanskih beguncev, v juliju 2600, v avgustu pa 4000fkar je skoro IJO beguncev^povprečno na dan.Nekako 70^ so ljudje v starosti od 20 do 30 let,v večini industrijski delavci. Avstrijska vlada se resno bavi z ni= sli jo,đa^ bo zaradi pomanjkanja sredstev pričela vračati tiste begunce,ki oO bili že prej vrnjeni v Jugoslavijo,kriminalce, in talec,ki nočejo skrbe ti za svoje družine doma.Tekom avguste so že vračali povprečno 20 do 40 oseb na teden, a to se bo z ozirom na vladni načrt neizogibno povečalo.
V drugi polovici avgusta so italijanske oblasti vrnile v Jugoslavijo 650 jugoslovanskih beguncev,ki jim ni bil priznan politični azil. (ds)
DJILASOV "NOVI RAZRED"
Međ celo kopico knjig o Titu, partizanih in Jugoslavij it je gotovo najvažnejši "Novi razred" od Milovana Djilasa . Le redko se zgodi, da doživi kaka knjiga tako pozornost in je deležna takih napadov kot rav= no delo bivšega jugoslovanskega kofnunističnega voditelja in prvega pred sednika jugoslovanske skupščine po sprejemu nove ustave.
Časopisi so priobčili izvlečke iz Novega razreda in komentarji so bili napisani o njem še preden je knjiga izšla. Nekdo je celo imenoval knjigo kot največji udarec za komunizem po tajnem Hruščovem govoru pro ti Stalinu na 20.kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze. Vendar je težko reči natančno v čem pravzaprav leži njena vrednost.Nekomuni = stom je vse, kar .je Djilas napisal, bilo več ali manj znano, komunisti Pa so in bodo vse,kar je Djilaš obsodil, zanikali in izjavili,kot je na Primer že storila "B0rba", da je Djilasova knjiga "navaden protiko= munističen pamflet izpod peresa demoraliziranega človeka,ki je izdal svoje gibanje in svojo deželo in ga je mednarodna reakcija sprejela od Prtih rok."
Knjiga bo v uteho ljudem v vzhodni Evropi v toliko, da bodo vede= li, kaj nekdanji komunistični voditelj misli o sistemu, katerega je spravil na oblast; misleč na to je radio "Svobodna Evropa" že svoje = časno oddajala izvlečke iz knjige. Toda N0vi razred utegne biti pomem= ben tudi za bodoče odnose v komunističnih državnh, v kolikor bo .knjiga mogla doseči z dvomi prežete člane vladajočih partij v vzhodni Evropi. Djilasove misli gotovo niso nastale v praznini in so izraz posebnih razmer, v katerih je on živel in katere preživljajo nedvomno tudi' dru gi člani Zveze komunistov Jugoslavije in seveda tudi člani ostalih par tij po svetu. V tem oziru izid glasovanja v CK ZKJ, ko je bil Djilas iz njega izgnan,_ ni merodajen. Obstojajo dokazi, da je Djilas v dobi, ko je pisal svoje članke, našel med ostalimi jugoslovanskimi komunisti okaj podpore, saj so ljudje pisali časopisom pisma in javno izpovedo= Vrili ovoje pr epr i e an j e, da ima Djilas prav. Osebe, ki so na sestanku centralnega komiteja govorile proti njemu, so bili le naj višji funkcio narji komunistiSne partije, medtem ko je velika večina članov molčala, no s o debatirali Djilasov primer na sestanku CK ZKHrvatske, se je izka zalo da je veliko število partijcev na Hrvaškem odobravalo Djilasove'' misli. Celo Bakaric, eden najsposobnejših komunističnih voditeljev in akratni predsednik hrvaške vlade, ki je na beograjskem sestanku mol = Jngre?rU t!da;j fovoril t«ko, da je nemogoče reči, da je bil
T,^nllaSU* V?e^° P°trJu^e mnenje, da danes marsikateri komunist jli Djilasove misli, vsaj kar se tiče resnejših izpadov, vendar se jjh he upa javno razpravljati,ker mu je Djilasov primer pač dobro v sporni^
Naposled ne smemo pozabiti, dn so bile spremembe na Poljskem mož= Je edino zaradi tega, ker so obstojali ljudje v komunističnih vrstah,
?oX?žnJ! T ka^rX f° živeli, gnusil, in da je recimo chab, takratni glavni tajnik Poljske delavske stranke, podprl Gnmulko njegovem nastopu	sovjetskemu vplivu. Pobuda za dogodke na Ogr
skem je tudi prišla od strani komunistične inteligence in literatov,ki hišo mogli vee prenašati lazi ter politične in-ekonomske diktature peš Gice ljudi na oblasti.	^
, Djilasova knjiga bi torej bila namenjena v prvi vrsti partijcem ^nezndovoijni z razmerami, v katerih žive, in si žele izboljšanja
Djüas pravi v svoji knjigi, da je bila napisana v hitrici in da C možno, da bo v bodočnosti spremenil nekatere svojih;zaključkov.Khjiga
Pitzroy Maclean: Disputed B-rricade.(Jonathan Cape,London. 25/- ) Lindsay Rogers:	Guerilla Surgeon. (Collins, London. 18/- )
William Wood: The Yugoslav Adventure.( Deutsch, London.)
Ernst Halperin: Der siegreiche Ketzer.(Verlag für Politik und t, . T . ^ ^ m	Wirtschaft. Köln.)
franko Lazitch:Tito et ln revolution yougoslave.( Ed.Pasquelle,Paris)
Milovan DjilasrThe New dass .(Praeger,New Y0rk.-Thanies & Hudson,L0n=
don. 21/-)
đa ne predstavlja neke vrsto socialne filozofije, niti ni kritika ko= munistione teorije. Komunističen sistem je dolga časa skrival svojo naravo in pojav novega razreda je bil skrit za socialistično frazeolo gijo in za novimi kolektivnimi oblikami lastništva. Takozvana sociali stična lastnina je samo maska za lastnino v rokah politične birokra =
cijs^Djiias daje eno najboljših razlag Stalinove zmage nad Trockim. Stalin je dobil podporo novega razreda, ki je že čvrsto držal vajeti oblasti v svojih rokah in je začel uživati sladkosti privilegijev ter se ni več zanimal za Trockijeve načrte. Vzporedje velja za vse komu = nistične prvake, vključno Tita in sodelavce, ki so se udobno vsedli v stolčke gospodov, katere so pognali z oblasti. Razlika je le v tem,da nasprotno prejšnjim navadam in spremembam, povzročenih po volji voliv cev, komunistični voditelji nameravajo odsedeti na stolčkih do konca živij enj a.
Milovan Djilas piše v svoji knjigi o nepisanih zakonih,da so go= tovi položaji v Jugoslaviji rezervirani samo za komuniste. Pravi,da na papirju zakon velja za vse, seveda če niso 'sovražniki socializma’. Po zakonu ne more biti nihče kaznovan, razen če je prekršil gotovi ka zenski predpis? to pa seveda ne velja za takozvano 'sovražno propagan do’, ki je namenoma ostala v zakonu nedoločena. Tako lahko sodstvo in policija po svoji volji krojita zakon, kar je Djilas okusil na lastni koži. Komunisti, pravi Djilas, ne obračunajo z nasprotniki zato, ker so prekršili zakon, ampak ker so ali pa jih smatrajo za nasprotnike.
Djilas razpravlja na široko tudi o ekonomskih razmerah v komuni= stičnih državah in pravi, da so komunistični prvaki v resnici prepri= čani,da poznajo gospodarske zakone in da lahko uredijo proizvodnjo z znanstveno natančnostjo. Toda dejstvo je, da je edino, kar znajo, ka= ko vzpostaviti nadzor nad ekonomijo. V Jugoslaviji je bilo na primer službeno iz javijeno,da je vse planirano po Marxu. Toda Marx ni bil , pravi Djilas, niti načrtovalec niti ekonomski izvedenec. Y resnici se ■prav nie ni delalo po Marxu.
Kot sem že omenil, Djilasova knjiga ne pove nrč novega in iz krat ke vsebine knjige v tem pregledu bo jasno, da je to vse že bilo pou = darjeno od prejšnjih kri tikov komunističnega sistema. Djilas piše pač na osnovi tega, kar je videl in Tito sam je rekel v svojem intervjuju z ameriško CBS, da pri gostih v Jugoslaviji ne mara tega,da po odhodu iz nje kritizirajo, kar so tam videli. Torej nič novega, le da pozna Djilas razmere bolje kot pa tuji gostje. Vendar je jasno, da Diilaso= va kritika bode jugoslovanski režim, zlasti zaradi ugleda,ki ga je ne koc užival. V že omenjenem članku "B0rba" ne piše . o knjigi sami,kate= re vsebine sploh ne omenja in katero imenuje pamflet,ampak pravi,da predstavlja "Novi razred" "konkretno politično gonjo, sledečo ciljem ki so v popolnem nasprotju s koristmi mednarodnega sodelovanja." Med narodno sodelovanje je dokaj akademski izraz, s katerim je lahko ope= r}raIi».Joda dokQD teže je pobijati Djilnsove trditve. Tega pa "Borbđ'
n 1 cs TOT* 1 T n	.r.	o
. .. ?e najbolj kritično analizo knjige s stališča položaja v Jugosla viji je v "New Statesm.anu" napisala Barbara Castle, članica levega kri. la britanske Laburistične stranke. Ona očita Djilasu,da ga je pri pi= sanju knjige vodila grenkoba proti bivšim tovarišem in da je škoda dr jc dal tiskati knjigo v času, ko gre razvoj v Jugoslaviji na bolje. Castiova daje nekaj primerov, za katere smatra, da dokazujejo obstoj svobode v Jugoslaviji, česar ni v ostalih komunističnih
Gospodarski vseznali
bloka, pa kot kaže je bil Djilas pripravljen h a tak e kritike.T z ač etku
knjige je napisal, da se bo to, kar stoji v knjigi, zdelo čudno lju = dem, ki žive v nekomunističnem svetu; ne bo se pa zdelo čudno tistim ljudem, ki žive v komunističnih deželah. Kako resnično je to!
Hibe v Ljilasovem delu je naznačil tudi Richard Lowenthal v "Ob= Serverju, vendar njihovega izvora ni iskati v Jugoslaviji ampak v Dji lasovi težnji, da opisuje komunizem na oblasti kot nekaj statičnega ±1 nespremenljivega. Bjilas sedaj izjavlja, da ni več komunist, toda v njegovih pogledih na dogajanja obstoja še dokajšnja mera marksistične neprožnosti rezoniranja. Kakor pravi Lowenthal, je Djilas mnenja, da Partijska birokracija ne namerava dovoliti nobenih osnovnih sprememb v komunističnem sistemu; zato predvideva da spremembe ne bodo nastale kot posledica reform, ki jih režimi od časa do časa dovolijo. Toda zgodovina je še vedno zmožna dopustiti nove razvoje, četudi jih ni predvidela nobena marksistična teorija, in sicer tudi v komunističnem svetu, ugovarja Lowenthal*	*	J.G.
"SPORAZUM 1939 GODINE'1
Pod tem naslovom je pred kratkim izdal dr.Branko Miljuš posebno brošuro. Pisec je bosenski Srb in je bil sam član tedanje Cvetkovi<5e= ve vlade,zato je gotovo najkompetentnejša priča in komentator tedanjih dogodkov. Ti so v naši publicistiki sedaj prvič dokaj izčrpno in re = trospektivno obravnani, zato pomeni brošura nedvomno važen doprinos k zgodoVini naše katastrofalne polpreteklosti. In ker more le objektiv= no poznanje te naše polpreteklosti dejati nam vsem jasne smernice tu di za bodočnost, je nujno potrebno opozoriti nanjo tudi našo sloven = sko javnost.
Prvo Jugoslavijo je pokopal srbsko-hrvatski spor in neizpodbitno dejstvo je, da je ravno ta omogočil tudi uspešnost komunistične revo= Lucije. Porazne posledice tega spora smo ves Čas prve Jugoslavije v največji meri_občutili tudi mi Slovenci. Glede na to pri nas pač niti lo nikogar, ki bi ne želel, da se ta spor čimprej reši v skupno korist nas vseh. Dne 24.avgusta 1939. je potem po tolikih letih vprav divjaš kih bojev končno vendarle prišlo do znanega Cvetkovič-Mačkovega "spo razuma". Slovenci smo občutili tedaj pač težko razočaranje,ker so do= segli Hrvatje v opoziciji pravzaprav vse, mi Slovenci pa a vso svojo oportunistično politiko prav ničesar* Navzlic temu smo pa ta "sporazum" vendarle pozdravljali, ker smo bili prepričani, da je z hjim vendar storjen prvi veliki korak h konsolidaciji naših tako raz= drapanih notranjih razmer. Nihče tedaj namreč sploh ni razmišljal o Podrobnostih izvršenega dejanja in prvi hip tudi še nihče ni mogel Predvidevati njegovih posledic, temveč je vse le zavajala besedica " ^sporazuml'.Spraco ostre cenzure tedanjih naših avtoritarnih režimov nihče tudi ni poznal stališča Srbov in bosenskih:muslimanov do teen
sporazuma in mnogi naši ljudje so pozneje tudi obsojali Srbe.ko so ču bi, da se v vladah po "27.marcu" nekako branijo priznati ga.
Danes o tem "sporazumu" lahko ne le mirno razmišljamo,ampak tudi
^	,	---- —~	~	*^-*-.*-**v J.	OO. J cu:iu t UiUVUIV
Predobro poznamo posledice,ki jih je rodil. Dr.Miljušova brošura nam
Pos^rce0iCr^HletaSz^
ga. iz nje jasno vidimo, d-a niso bili samo Srbi neobveščeni o pogaia= njih ampak niti sama vlada ne. Od "srbske strani" ie bila to sola POdvala" Dragiše Cvetkoviča in kneza Pavla Srbom, a od strani dr.Mač ka navadno^izdajstvo demokratičnih načel in vprav neverjetna politič= na kratkovidnost, ker si je domišljal, da bo mogel Srbom vsiliti svojo imperialistično hrvatsko megalomanijo. Takega "sporazuma" namreč nista tnogla sprejeti noben Srb m noben musliman, (dr .Spaho je moral pred nie govo sklenitvijo celo umreti,) . a enako bi ga morali z vso odločnosti? odklanjati tudi mi Slovenci, ker z njim nikakor ni bilo rešeno naše evz drzno .no tranj e stanje,- temveč se je moralo samo še bolj zaplesti in zaostriti. Glede muslimanov se je "demokratični" dr.Maček celo iz
q+G^1°x':Zra^Z1I, jđn4.?Pri Pogajanjih s Cvetkovičem na o tališče, kot da ti sploh ne obstojajo, a dejansko sta po priljublje=
nem hrvatskem običaju ignorirala tudi nas Slovence.
Danes je ta "sporazum" seveda za vedno mrtev, ostaja nam pa kot zgovorni dokument popolne državniške nesposobnosti tedanjih krmarjev naše države z dr.Mačkom na čelu. Da ne moremo pričakovati od takih "politikov" tudi za bodoče prav ničesar, je pač več kot jasno. Dr.11= ljuš je izvršil zelo hvalevredni posel,da je napisal to zanimivo bro= šuro in koristno bi bilo, če bi jo pozno prebrali tudi vsi Slovenci, ki se zanimajo za naše javne zadeve. Marsikaj bodo zagledali v njej v precej drugačni in točnejši luči,kot so bili pa vajeni gledati doslej.
F.E.
RAZGLEDI
Srbi in Slovenci: Glasilo kanadske Srpske narodne odbrane, "Glas ka = nadskib Srba" je 25.julija pod velikim naslovom na prvi strani obja = vil:"Edinost Srbov in Slovencev - jamstvo bodočnosti in obstanka Ju = gos lavij e" ±i nato članek g.Prana Erjavca o "40-letnici Majniške de = klaracije" in celotno besedilo Krfske ddlaracije od 20.junija 1917.
"V globokem prepričanju,da leži v edinosti Srbov in Slovencev jamstvo obstanka in bodočnosti Jugoslavije", piše Glas, "posvečujemo to šte = vilko lista temu edinstvu. Hvaležni smo našenu sodelavcu dr.Bogumilu Yošnjaku,ker nam je dostavil originalno besedilo Krfske deklaracije, tega važnega zgodovinskega dokumenta,ki je položil temelje skupni dr= žavi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pravtako objavljamo tudi drugi vaän dokument izpod peresa odličnega slovenskega predstavnika. Medtem ko vedo za Krfsko deklaracijo celo šolski otroci, se med Srbi zelo malo ali sploh nič ne ve o Majniški deklaraciji v Sloveniji,ki je pravtako bila jasno izražen znak o zrelosti ideje državne skupnosti Južnih Slo vanov. Ko danes tako na srbski kot na hrvatski in slovenski'strani v emigraciji prihaja do_razčiščevanja pojmov in vse jasnejšega prepri= oanja, da je Jugoslavija ne le politična stvarnost ampak tudi nujna potreba orbov, Hrvatov in Slovencev, smatramo da je potrebno in korist no objavljati in podčrtati vse tis to,kar nam je skupno in kar nas ve= že namesto neprestanega prednašanja le onega,kar povzroča motnje in zapreke našemu edinstvu..."
"Savremenik" je nas 1 oy _ ['neodvisne informacijske revi j e", ki izhaja en= krat na ^mesec v Franciji, urejuje jo pa g.B.Vračarevič (naslov ured = J®* 4-7 rue Adam~Ledoux, Courbevoie (Seine) — letna naročnina pa znaša 1200.- frankov.) Ta list je nedavno sprožil anketo o "srbsko-hr vatskem sodelovanju za demokratski sporazum,kako se otresti nepremič= nosti" in je naslovil na razne osebe v emigraciji štiri vprašanj a,kjer jih je prosil za odgovore. Vprašanja so bila: l)Ali je možno in zaže= 1J eno najti skupno osnovo solidarne politične akcije demokratičnih predstavnikov srbske,hrvatske in slovenske emigracije? 2)Katere bi bile glavne osnove skupne^odlage ,ki bi bila vsem sprejemljiva? 3)Ali je prišel čas, da naslovijo demokratični predstavniki naših treh noro dov v emigraciji poziv svojim sonarodnjakom k slogi v borbi proti ko= munistiČni diktaturi in k povezovanju njihove borbe z borbo ostalih narodov Jugoslavije? 4)Katere zapreke preprečujejo solidarnost emivra C13 v^borbi proti komunistični diktaturi in na kateri način bi Uh bi lo moc najlaže obvladati?	J
"Savremenik" je v zvezkih za junij in za julij-avgust objavil ti ste odgovore,ki jih je dotlej prejel: od dr.Mačka, V.Vilderja,J.KIja= $0VTrn	* ,cel dr.Derviševida, kiparja Meštroviča in M.Markovida.
Dr.Vladko Maček je odgovoril:"Vprašanja,ki ste mi jih postavili,muči= jo tudi mene že dvanajst let. V politični megli,v kateri se nahajamo, nisem bil doslej v stanju.niti'da odgovorim sebi,pa je zato povsem na ravno,da nanjo ne morem odgovoriti tudi javnosti." G.Večeslav Vilder je zapisal,da je na vsa vprašanja odgovoril že v svoji knjigi "Bika za rogove". Ost'li so odgovorili zelo obširno in v glavnem pozitivno, z večjimi ali manjšimi rezervami. G.Markovič je na koncu svojega odgo vora zapisal,da.je treba "...poslati poziv g.dr.Mihi Kreku,predstavni ku slovenske emigracij e,in ga zaprositi, da prevzame iniciativo za sklicanje srbskih in hrvatskih predstavnikov v pogledu ostvaritve te ga sporazuma..."
Brez dvoma je anketa zanimiva, enako tudi odgovori. Morda je tu= di koristna, četudi se vsiljujejo številna vprašanja: Kaj razume "Sa= vremenik" pod "predstavniki" Srbov,Hrvatov in Slovencev? Meni se zdi že preneumno, da vedno, kadar se nahajam v družbi Srbov ali Hrvatov, ti avtomatično smatrajo,da je moj "voditelj" g.dr.Miha Krek, da je on "predstavnik slovenske emigracije" in tako dalje. Ko enkrat g.dr.Kre= ka več ne bo, bo zanimivo zvedeti, katerega človeka nbodo nam sloven= skim emigrantom Srbi izbrali za našega "predstavnika". Ali je danes moč govoriti samo o treh narodih Jugoslavije? Ali bodo vprašani tudi Jugoslovani?( Glej uvodnik Nov činitelj v KT 219.) In tako dalje.
Odkar smo v emigraciji, od prvih dni pa do dneva dandanašnjega, se delajo poskusi,da bi ostvarili posebno srbsko, hrvatsko in sloven= sko predstavništvo,nato pa da bi naredili enotno jugoslovansko. Ölo = vek bi si mislil,da vsi v emigraciji danes že vedo,da takšna pot ne more prinesti rezultata.Zato se čudim,da po isti poti koraka tudi "Sa vremenik". Vge kaže,da se iz izkušenj ni moč ničesar naučiti; videti je,da bo toliko Časa,kolikor časa bo trajala emigracija, prevladovalo mišljenje, da je treba ostvariti tri posebna predstavništva,ki bi na= to postavila skupno jugoslovansko-demokratsko alternativo Titu. Zato ker demokratični Srbi.Hrvati in Slovenci smatrajo,da je federativna Jugoslavija edino možna,to še ne pomeni,da mora biti tudi emigracija "federativna"! "Federativnost" emigracije je popolnoma nepotrebna in v veliki meri morda celo škodljiva in ne more pripeljati do demokra = tične emigrantske alternative Titu,ki mora imeti edini in glavni cüj: vzpostava demokracije v Jugoslaviji. A kadar to rečemo, to samo po se bi pomeni,- da bo Jugoslavija takšna,kakršno žele njeni narodi. "Fede= rativnost" emigracije pomeni, da se polaga večja pažnja na narodnost kakega človeka kot pa na njegovo demokratičnost, t.j. da je drugoraz= rednega pomena,če je on demokrat; važno je,če je Srb ali Hrvat ali Slovenec. To'je nesmisel. Meni je namreč bližji Kitajec demokrat kot Pa Slovenec komunist ali fašist,ker imam s prvim nekaj skupnega,z dpu gin pa ničesar.
Namesto nadaljnjih brezplodnih poskusov,da pride do "federativne ureditve emigracije", bi bilo treba najti podlago,na kateri bi bilo moč združiti demokrate, ker mora biti naposled celokupna naša borba usmerjena k edinemu cilju: demokratična Jugoslavija. Drugorazrednega Pomena je, če bo federativna; je sicer važno, toda ne življenjsko važ no,najmanj pa sme biti to edina osnova skupne borbe in dela emigraci= je»
"Bika za rogove^1: Knjiga g.Večeslava Vilderja je vzbudila živahno po= lemiko in različno reakcijo v jugoslovanski emigraciji. Kot čujem,bo izdajatelj g.Vane Ivanovič v kratkem izdal poseben pregled o knjigi, kjer bodo objavljena mnoga mišljenja in kritike. To bo neke vrste an= keta, zanimiva anketa o našem problemu.
B.Simonič
Zaključek "Pisma iz Amerike"
lo je pa seveda bil predpogoj za Uspešno literarno delovanje.Njego Vn glazbena nadarjenost mu je se= Veda k temu še pripomogla. - S svo dimi šestimi pesniškimi zbirkami .a: ai je Zorman priboril mesto na ato Venskem Parnasu.Iz njegovih pesmi diha mehka slovensko lirična nära-Va,globoko občutje in razumevanje
"SLOVENCE NA ANGLEŠKEM"
dobite za 3 šilinge v "Našem do= mu", 62 Offley Rd.,LONDON S.W.9.
+++
"BIKA ZA ROGOVE"
lahko (dobite za 15/6 pri V.Vilder; 93Ifeters Court,Pordnesta?Rd,Lcndon W.2.
2a usodo slovenskih ljudi v tujini,za njihova hrepenenja in neizpolnje be upe,za njihove uspehe in - pozabljene gomile.Slovenska idila in hrum Modernega,stehniziranega sveta,oba odmevata v Zormanovi pesni in ta je Slovenska. - Naj bi njegova smrt ned slovenski svet v Ameriki ne nasu J-a malodušnosti in o topel os ti, marveč naj bi ta opomin in Z0rnanov zgled vlila novih moči v žile ljudi,ki se trudijo na njivi slovenske izselim ake kulture.
USTAVNA IN NEUSTAVNA VPRAŠANJA (Žaklju^ek Članka z 9. strani)
G.Tošić točno pravi, da moramo računati z novimi mednarodnimi po goji, o razvoju v smeri ustvarjanja skupne Evrope. Vendar se strinjam z dr.Kešeljevičem, c}a ne bodo obstoječe države izginile v okviru šir= še skupnosti; mislim, da nam bo tudi v tem primeru Jugoslavija potreb na. Skrbi me pa, da mnoge vodilne emigrantske osebnosti ne želijo raz mišljati o povezovanju preko meja Jugoslavije. Tako je nedavno neki starejši spoštovani gospod dejal, da je za nas Jugoslavija več kot do voljna in da ni^treba misliti na nadaljnje povezovanje. Drugi gospod= je pa nočejo nič slišati o sodelovanju v nekaterih mednaroldnih organi zacijah.
Emigracija bi se torej morala izjaviti,kakšne načrte ima kot al= ternativo Titu in to v obliki konkretnih predlogov. Seveda je treba razmišljati tudi o vseh drugih vprašanjih, toda pusto filozofiranje ni dovolj. Öe pa se nekateri ljudje v emigraciji počutijo preveč "ne= zainteresirane in trudne", potem naj prepuste politiko tistim, ki še vedno mislijo, da imajo dovolj sile. Najhuje je, če je delavnost ko = garkoli usmerjena zgolj na preprečevanje vsega in česarkoli.
E.LOVRENC
NOVI IZSELJENCI?
Istočasno, ko jugoslovanska vlada preko svojih obveščevalnih agencij naznanja,koliko pobeglih državljanov je bilo vrnjenih v Ju goslavijo,katere da. so seveda ta koj izpustili na njihove domove,
izjavljajo te iste ohlasti,da v načelu nimajo ničesar proti (go= spodarski) emigraciji. Vendar pa da je treba to stvar regulirati, napraviti pogodbe z državami,ka= mor bodo izseljenci šli,se dogo= voriti o plačah itd. - Malo se zdi verjetno, da bi to bnlo Izvedljivo. „
iu
KLIC TRIGLAVA
Kakor je bilo že zadnjič oznanjeno, pričenja "Klic Triglava" iz= hajati s^septembrom enkrat na mesec in sicer okoli 20.v mesecu. Vzrok tej odločitvi je izključno tehnične narave, pri čemer je bilo treba u poštevati spremenjene okoliščine in zlasti možnosti prostovoljnih sodelavcev.
_Dodomo pa lahko, da moramo tudi mi upoštevati gospodarske činite Ije in.da se moramo tudi mi,kot vsak list na svetu,‘boriti z vedno rastočimi stroški. A kljub temu grozečemu dejstvu je in ostaja "Klic Triglava" edini slovenski list, ki ni v devetih letih svojega izhaja= nja niti enkrat povišal svoje naročnine; in to kljub temu, da se je v tem cgsu.življenjski strošek v Angliji dvignil vsaj za 40
Želimo izdajati list v dvojnem dosedanjem obsegu, torej na Šestnajstih straneh. Toda če se bodo materialni stroški preveč dvignili cesar se je bati, potem ne vidimo drugega izhoda, kot da od časa do’ časa malenkostno zmanjšamo obseg lista. A poudarjamo: to ni niti naša zelja niti zaenkrat naš namen.
Ob zaključku še prosimo vse naročnike in dopisnike, da pravilno uporabljajo naš naslov, brez vsakega dodatka (kot»n.pr. uprava ali u= redništvo ali Klic Triglava). Naš naslov je s-ila enostaven:
EM / TRIGLAV LONDON, W.C.1
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu in ga izdaja "Slovenska Pravda". Njeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki,ki so podpisani od izvršnega odbora. - Naročnina za list znaša v Veliki Britaniji L 1.4.0 na leto odnosno 6/- na četrt leta, v Severni A= meriki y 3.50 letno za navadno in y 7.00 za letalsko dostavo,dru= god pa odgovarjajoča protivrednost.