Kdor icli v vradntm al i, pa ■[ ■ W | W A ne utegne v slovenskim jeziku v omamlmm listu karkoli si / m H V sostaviti. zna nam tudi sosta- bode naznaniti, plača za vsako H P II ■ B BI 1 i R 11 H A vek v nemškim jeziku poslati, verstico z navadniim ccrkami za ^B/ H IH II 9 H | M | % II proti tem, de od vsakih treh enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. H « B W M g» HS ffl ■ ■ H , | 9 || tiskanih on krajcar zapre- in za trikrat 5 kr. in kdor sam ^ Jg ||J[KV KJ 1,'t .B. stavljenje odrajta. k 44. liituLjiibljaiiiskiga eamika^i petik 30. vel. §ei|iaiia 1 c97-) Razglas. 1 C. k. visoko ministerstvo kupčijstva je s sklepam od 8. mal. Serpana 1850 št. 3998/k te le isklenivne pooblastnjenja podelilo: 1. Izaku Loblu, fabrikantu strelniga praha in strojoslovcu iz Vratislava, na Dunaju, starim Vidmu h. št. 57, za zboljšanje v so-stavJjanju in izdelovanju hidroelektriških vol-tajskih verižic, ktere so za naravoslosko in zdravilsko kakor tudi za lepotijno rabo kot verižice, perstani, opestnice inočelnice, uhani i. t. d.; za eno leto. De skrivaj ostane je bilo prošeno. Kar varnost za občno zdravje utiče, se rabi tega pooblastnjenja s to pogodbo nič zoper ne stavi, de se imenovani izdelki samo kader je treba in na priporočenje zdravnikov rabijo, in nikoli kot za zdravje dobra reč ne priporočajo. 2. Ravno temu, za iznajdbo in zboljšanje v izdelovanju in sostavljanju vol-tajskih elektriških prestavljivih liidro-verižic in navadnih priprav, ktere so za natoroslov-sko in zdravilsko rabo kakor tudi za lepo-tijo ko verižice, perstani, opestnice, očelnice, obvezala i. t. d. vgodne; za eno leto. Kakor gori. 3. J. B. Maddenu, civilnimu inženirju v Ritzingen na Parskim, po Ferdinandu Roschelnu na Dunaju v mestu h. št. 258, za iznajdbo noviga sistema parobrodništva na rekah, po kterim se pol menj premoga potrebuje, za 15 let. Javni popis pooblastnjenja je pri c. k. zd. a. dež. poglavarstvu vsakimu v pregled shranjen. Kar občno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. Ptujinski sprotni list je predložen. 4. Dra-gotinu Finku, kovaču na Dunaju, Laimgrube št. 68, in Francu Finku, zlatarskimu pod-mojstru na Dunaju, Laimgrube št. 194, za iznajdbo v izdelovanju jeklenih šip razne velikosti, ki so za mline z vodo, paro in konji, posebno pa za ročne mline vgodni; za eno leto. De skrivaj ostane,je bilo prošeno. Kar občno varnost uiiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. 5 Adolfu žl. Herzu, na Dunaju, v mestu št. 846, po Dr. Francu Gutiierzu, dvornim in sodnim pristojniku na Dunaju, za iznajdbo vredobežniga stroja za čišenje vlitiga cukra; za eno leto. De skrivaj ostane, je prošeno. Kar občno varnost utiče, se rabi tega pooblastnjenja nič zoper ne stavi. 6. Jožefu Sonnenfeldu, računovodju na Dunaju, v mestu št. 1149 in 1150, za iznajdbo tehtnic za pisma in pakete na peresih, pri kterih se teža po pritisu težila na zvito pero zve; za eno leto. Javni popis tega pooblastnjenja je pri c. k. zd. a. dež. poglavarstvu vsakimu v pregled shranjen. 7. Ignaciu Kri stianuj inestnimu klobčarju na Dunaju, Laimgrube št. 1, za iznajdbo rabe guteperke pri izdelovanju klobukov, klobučnih podlog, in klobčine za čevlje; za dve leti. De skrivaj ostane, je bilo prošeno. C. k. deželno poglavarstvo v Ljubljani 16. vel. Serpana 1850. Št. 11793. (98.) i Po razpisu c. k. denarstviniga ministerstva od 4. vel. Serpana t. I. št. 19417 seje pokazalo, de so kupčevavci z ministerskim razpisani od 3. vel. Travna in 1. Kozoperska 1848 št. 716 in 4536/d. M. (poglavarstv. razgl. od 16. vel. Travna in 15. Kozoperska 1848, št. 11530 in SŽ3508) dovoljene olajšanja kontrole blaga tako razložili, kakor če bi bila znotraj coiniga okraja vsaka kontrola prevožnjeza izdelke pavoije odpravljena. Dalje so tergovci in obertniki krivo misel dobili, de so eolnijske preiskovanje (pregledi štacun i. t. d., od leta 1848 prepovedane in de se, kakor §. 10. n. v. patenta, po kterim je nedotakljivost hišne pravice prigotovljena, vec ne smejo goditi. Kar kontrolo izdelkov iz pavoije utiče, so prezerli, de po dovoljenim olajšanju na-redbe §. 369 čolne in deržavno-samoprodaj-stvine postave nikakor niso ob veljanost djane bile, de morajo tadaj pavolja, preja in drugo blago iz pavoije kot prosti kontroli znotraj coiniga okraja podveržene, kader jih kak obertnik za svojo obertnijo prevzame, ali če se brez de bi bile za kako obertnijo namenjene, v od kontrole ne očitno izjeti množi v kak drug kraj pošljejo, o prevožnji na namenjeni kraj, kakor tudi o hranjenju v nerabljenim stan s pisanim poterjilam (prejemnim ali vož-nirn pismam) tistiga, ki jih odda ali razpošlje previdjene biti, sicer nastopi po okoljnostih kazin zavoljo opušeniga razkazanja od kodi so i. t. d. (§. 380 kaznavavne coinijške postave) ali pa zavoljo prestopa postav zastran prevožnje in hranjenja blaga (372). Kar eolnijske preiskave utiče, od kterih <88. 271-285 čolne in deržavno-samoprodaj-stvine postave govorijo, se je od leta 1848 samo to prenaredilo, de je po naredbah <§. 81 uredbe in službinske postave za c. k. finančno stražo služabnikam te straže naložena dolžnost, poslopja obertnikov in prodajavcov, kterih obertstva so kontroli podveržene, v redovne postavljenih dobah pregledovali, na bolj redko pregledovanje omejena bila. Po določbah n. v. patenta od 4. Sušca 1849 zastran politiških temeljnih pravavstri-anskih deržavljanov niso edine pregledovanja, (ktero so druge kot policijske hišne preiskovanja) nikakor zopergovorne, ker se po §. 10 imenovaniga patenta pregledovanja, kadar in kakor postave določijo, vsikdar zgoditi smejo. Kadaj in kako se pa imajo zgoditi, je po obstoječih postavah in predpisih ustanovljeno, ktere po §. 121 deržavne uredbe tako dolgo v moči ostanejo, dokler nove postave in predpisi moči ne dobijo. Iver je na eni strani v današnjim času zavoljo mnogih pritožb zavoljo večiga in ve-čiga kontrabantiranja silno treba, de se čolne postave ojstro spolnujejo, in ker se na drugi strani spolnovanju postav (u in tam zoperstav-Ijajo, ki glede kontrole blaga in eolnijskih preiskovanj še moč imajo, se po visokim za-ukazu pričejoče razlage in razjasnjenja s tem razglasijo, de se krive misli odpravijo, ktere imajo posebno tergovci in obertniki. V Ljubljani 16. vel. Serpana 1850. Gustav grof Chorinskg 1. r. deželni poglavar. št. 11974. Razglas. f'00-) 1 Štipendij za učence zdravilstva in rano-celstva, ki so bile z razpisani visociga c. k. ministerstva uka od 17. Kozoperska 1849 št. 7133 privoljene, so tri po 120 gld. srebra iz krajnske učilniške zakladnice spraznjene in z zašetkam prihodnjiga šolskiga leta 1850/51 zopet za oddati. Tisti učenci, kteri se hočejo zdravilsko-ranocelskiga uka lotiti in te štipendije dobiti, imajo svoje z rojstnim listam, z listam zastran ubožnosti, potem z dokazalam, de znajo slovensko in s šolskimi pričbami, de so šteri ali več giinnazialnih šol dobro izdelali, osve-dočene prošnje do 15. Kimovca 1850 pri tem c. k. deželnim poglavarstvu vložiti. C. k. poglavarstvo krajnske kronovine V Ljubljani 19. vel. Serpana 1850. Št. 11555. (92.) i Iver je namestnik domestovavca bivših zem-ljišnih in desetinskih gosposk bivše Ljubjan-ske kresije pri deželni komisiji za oprostenje zemljiš, gosp. Dr. Jožef Kleindienst undan umeri, je treba namesti njega druziga izvoliti. Za dan te volitve je gospod ministerski komisar in predsednik krajnske deželne komisije za oprostenje zemljiš po naznanjenju od 31. maliga Serpana 1.1. št. 4382, 31. dan veliciga Serpana t. 1. predpoldan odločil. Voli se pa po 70. visociga ministerskiga ukaza od 12. Kimovca 1849. tako le: 31. dan veliciga Serpana 1.1. ob 10. uri imajo vse nekdanje gruntne in desetinske gosposke nekdanje Ljubljanske kresije, t. j. tiste, ktere so v sadanjim Radoljškim, Krajn-skim Kamniškim in Ljubljanskim okrajnim poglavarstvu, izjemši Verhniški okrajni sod in druzih enimu te okrajnih poglavarstev pridel-jenih srenj bivše Novomeške in Postojnske kresije, k Ljubljanskimu okrajnimu poglavarstvu priti; potem bo gospod okrajni poglavar ali pa kaki od njega odbran okrajni komisar volitev po predpisu napravil. Gori omenjene bivše zemljišne in desetinske gosposke se snidejo namreč tukaj in volijo besedno in očitno s čezpolovično večino glasov namestnika. Ce se pri pervim in drugim dajanju glasov ne doseže čezpolovičnost glasov, se izvoli pri tretji volitvi namestnik samo izmed tistih dveh, ktera sta naj več glasov imela. Če sta imela vsak enako veliko glasov, razloči Idz. Izvoljeni ima v treh dneh potem, ko je svojo izvolitev zve-dil, po Ljubljanskim okrajnim poglavarstvu na znanje dati, de volitev prevzame. Če bi se to naznanjenje v imenovanim času ne storilo ali volitev ne prevzela, so vnovič volitev napravi. Nasledek volitve ima Ljubljansko okrajno poglavarstvo predložiti. V Ljubljani 10. vel. Serpana 1850. Št. 6517. (9 4). i Po naznanjenju od častitljiviga knezoško-fijstva v Ljubljani tu sim poslanim je v Aleksandri! 23. veliciga Travna 1850 neki Matevž Zaje iz Ljubljane kot kočjaž umeri, kteri je svojima naKrajnskim živečima zakonskima otro-kama Francu in Konceti 230 tolarjev zapustil. To se da otrokama, Francu in Konceti, od kterih se ne ve, kje de sta, steni pristav-kam na znanje, de nej se pred ko je mogoče pri Ljubljanskim c. k.' okrajnim poglavarstvu oglasita, de zvesta, kje se more gori imenovana zapuščina nju očeta dobiti. C. k. okrajno poglavarstvo V Ljubljani 17. vel. Travna 1850. st. 11745. Razglas c9«.) i c. k. občne pomorske oblastnije, zastran enakopravnosti otomanskiga banderja v avstrianskih barkostajah glede barkostaj-skih odrajtovil z banderi ostalih pridražih narodov. Po preponižnim predlogu, od gosp. ministra zvunajnih oprav po sklepu ministerskiga soveta storjenim, je Nj. Veličastvo z novim sklepam od 2. t. m. premilostljivo dovoliti blagovolilo, de ima otomanski bander v avstrianskih barkostajah glede barkostajskih odrajtovil z banderi pridražih narodov enake pravice imeti, kar se po razpisu c. k. ministerstva kupčijstva od 20. t. m. št. 4448/k sploh na znanje da. V nepričejočosti Nj. ekscelencie gospoda predsednika c.k. ministerski svetovavec Franz Ser. žl. Blumfeld. st. 11255. Razglas (»o i c. k. krajnskiga deželniga poglavarstva zastran naprave rudijskiga in gojzdnijskiga vodstva za kronovine Štajarsko, Koroško in Krajnsko, žveplenijo v Radoboju na Horvaškim' in za cesarske iskave rud v vojaški granici. Po razpisu gospoda ministra za deželno obdelovanje in rudnijstvo od 1 5. mal. Serpana t. I. št. 1098 je Njegovo c. k. Veličastvo z najvišjim sklepam od 13. mal. Serp, t. 1. napravo noviga rudnijskiga in gojzdnijsikiga vodstva za kronovine Štajarsko, Koroško in Krajnsko, potem za žvepienijo v Radoboju na Horvaškim in za cesarske rudiskave v vojaški granici, s sedežem v Gradcu dovoliti in ob enim dosadanjiga gornijskiga svetovavca vodja višji gornije z naslovam in stopnjo c. k. od-delskiga svetovavca premilostivo postaviti blagovolilo. Temu gornojskimu in gojzdijskimu vodstvu bo v kranjski kronovini c. k. gornija v Idrii z vsimi gornijskimi iu gojzdijskimi oddelki podložna, kteri pod njeno neposredno oskerbstvo grejo. Zastran višjiga oskerbstva deržavnih goj-zdov v krajnski kronovini se bo posebna naprava storila, kakor se bo tudi doba, kdaj se bo novo gornijsko in gojzdijsko vodstvo pričelo, pozneje na znanje dala. Ko bo c. k. gornijsko in gojzdijsko vodstvo v Gradcu v djavnost stopilo, bo djavnost dosadanje c. k. višje gornije v Celovcu nehati imela, in ta bo takrat razpušena, in na njenim mestu bo c. k. gornijsko poglavarstvo za Koroško, Krajnsko in Primorje v Celovcu po pravilih osnovano, ktere so v ministerskim razpisu od 26. vel. Travna t. 1. (derž. zakonik in vladni list, LXIV. del.) za gornijske oblastnije že izgovorjene. Njegovo Veličastvo je z n. v. sklepam od 13. mal. Serp. t. I. dovoliti blagovolilo, de se ima dosadanja c. k. ilirska višji gornija v Celovcu, kakor tudi začasno napravljeno kop-stvo za premog v Ljubnim (Leoben) razpustiti in na nji mesto ministerstvu za deželno obdelovanje in gornijstvo neposredno podložno c.k. gornijsko in gojzdnijsko vodstvo za kronovine Štajarsko, Koroško in Kranjsko, s sedežem v Gradcu napraviti. Temu gornijskimu in gojzdnijskimu vodstvu bodo glede oskerbivniga vodstva podložne: a. na Krajnskim: C. k. gornija v Idrii z vsimi gornijskimi in gojzdnijskimi oddelki, kteri pod njeno neposredno oskerbstvo grejo. b. na Koroškim: 1. C. k. gornija V Riblju ) z vsimi njenimi oddelki 2. C. k. gornija V Pliberku j in oskerbnijami 3. vsi deržavni gojzdi te kronovine in jih osker-bijoče gojzdnije in druge goruijske oblastnije. c. na Štajarskim: 1. c. k. gornija poleg Maria-Celja, 1. c. k. gornija v Novi gori (Neuberg). Obe z vsimi njihimi gornijskimi in oskerb-nijskimi oddelki. 3. c. k. železo-livorija in gornija pri sv. Štefanu poleg Ivravbata. 4. c. k. gornija Eibis\vald s Krunibacbam in premožtvam v Eibiswaldu in Schwannbergu 5. c. k. začasna premogokopija v Fohnsdorfu, 6. c. k. začasna promogokopija v Bruku na Muri, 7. c. k. začasna premogokopija v Celju; 8. vsi deržavni gojzdi te kronovine, ako niso vlastnina c. k. glavne rudarije vlnnerburgu ako pa so, ostanejo pod oskerbstvam c. k. železo-gornijskiga vodstvo v Eizenerzu. d. Za zdaj in dokler se v kronovini Horvaški in Slavonski der ž a vn e ru-darije bolj ne razproste, tudi: 1. c. k. žveplenijsko oskerbstvo vRadobojuz vsimi oddelki, 2. c. k. rudakopna komisija v Tergovacu. Kar višje oskerbstvo deržavnih gojzdov v kronovinah Krajnski, Goriški in Istrianski utiče, se bo posebna naprava storila. Vradništvo c. k. gornijskiga in gojzdnij-skiga vodstva v Gradcu je: 1 vodja z naslovam in stopnjo c. k. oddelski-ga svetovavca, 2500 gld. plače in 250 gld. za staniše in z VI. dninskim razredam. 4 c. k. gornijski svetovavci, med kterimi ima gornijski referent tudi naslov „c. k. gojzd-nijski svetovaveč" s plačo za I.ga....... 1400 gld. za Il.ga....... 1300 „ za IH.ga....... 1200 „ in za IV.ga....... 1200 „ z deset percentno plačo za štaniše, dalje en s Dninski razred letno plačo za staniše goldinarjev I. tajnik . . . ix. 1000 100 II. „ . . • oficial računskiga IX. 900 90 oddela .... X. 800 80 I. koncipist . . X. 700 70 11 » v • • ingrosist računski- X. «00 6 5 ga oddela . . XI. 500 50 registrator in od- X. pravnik . . . 800 80 I. kancelist . . XI. 500 50 II. „ . . III. „ . . IV vradni sluga . . XI. 500 50 XI. 100 10 XI. 100 ■10 — 300 30 hišni hlapec . . — 250 25 Doba,kadaj se ima novo gornijsko in gojzdnijsko vodstvo v Gradcu pričeti, se bo pozneje razglasila. Na Dunaju 15. mal. Serpana 1850. Thinnfeld 1. r. št.ii503. Razglas. C8»o 2 zastran stavbe podzidja južne deržavne ze-leznice od Žalostne Gore do Borovnice. Po visokim ministerskim razpisu od -5)1. mal. Serpana 1850 št. 3313/st. se bo stavba podzidja deržavne železnice od Žalostne Gore čez dolino pri Borovnici po javni konkurencii na javne oferte tistimu prepustila, kteri jo po najnižjim kupu prevzame. Tistim, kteri hoče to stavbo prevzeti, se da to le na znanje, de se po tem ravna: 1. Prerajtane so za stavbo železnice od Žalostne Gore do Borovnice z 250 sežnov dolgim in 19 sežnov visokim nasipam čez dolino dela v zemlji in pe- čevju s .... 119,791 gld. 47 kr. Nasip in zidarije s 911,136 „ 4 „ torejskupejs . .1,030,897 „ 51 „ in po tem se bo tudi kavcia dati imela. 2. Na štempelj za 15 kr. pisani oferti morajo najpozneje do 30. vel. Serpana (Avgusta) 1850 do poldan 12. ure zapečateni in z napisani: „Anboth zur Herstel-lung des Unierbaues der Staatseisenbahn-streeke von Trauerberg bis Franzdorf" pri c. k. občnim stavbnim vodstvu za deržavne želežnice na Dunaju, Wollzeil Nr. 867. odrajtani biti. 3. V vsakim ofertu mora biti ime in primek oferenta zapisano in pa kje stanuje. Koliko kdo od postavljenih kupov odjenja, se ima v percentih, in to z številkami kakor tudi s čerkami povedati. Oferti, kteri niso tako narejeni, ali drugačne pogodbe zapopa-dejoj, se ne bodo porajtali. 4. Oferent, kteri še svoje osebne sposobnosti za izpeljanje tacili stavb pri deržavnih železnicah ni pokazal, mora to sposobnost verjetno razkazati. Dalje mora očitno izreči, de je obrise, predizmere, prevdarke stroškov, tabele cen, občne in posebne stavbne pogodbe, ki predmet tega razglasa zadevajo, pregledal, dobroumel in de se hoče natajnko po njih ravnati; zavoljo tega mora imenovane pisma podpisati, preden ofert odrajta. Imenovane pisma so pri občnim stavbnim vodstvu za deržavne železnice naDunaju v pred-poldanšnih vradnih urah od 8. do 2. ure pripravljene, kjer jih zamorejo oferenti pregledali. 5. Ofertu se mora tudi vložni list o ari ali vadju s 5 percenli od bližama prerajta-niga stavbniga kupa priložiti, ktera ara je bila ali pri c. k. vesvoljni kameralni plačivnici na Dunaju ali pri kaki deželni kameralni plačivnici vložena. Ara se pa zna v gotovih denarjjh ali pa v za to po postavah vgodnih avstrianskih deržavnih papirjih po borsni ceni dneva pred dnem vloženja (razun obligacionov srečkav-niga posojila let 1834 in 1839) vložiti. Tudi Se zamorejo v ta namen pravno po §. 1374 občnih deržavljanskih postav zavarovane hi-potekarne pisma porabili, ktere pa morajo poprej, kar njih veljavnost utiče, od c. k. dvorne in zdoljno avstrianske ali od kake deželne ka-merne prokurature pregledane in poterjene biti. 6. Pospeli razravnav konkurencie bo visoko ministerstvo kupčijstva, obertnijstva in javnih stavb po izmeri vgodnosti ofertov in zaupljivosti oferentov razsodilo. Do tistihmal ostane vsaki oferent od dneva oddaniga oferta za ofert, kakor tudi za to pravno zavezan, de, ako se njegov ofert po-terdi, potem svoj pogoj sklene. 7. Ara poterjeniga oferta se obderži kot kavcia, če tisti, kteri delo dostane, kavcie na drugačno po postavi pripušeno vižo neče vložiti, (kar mu je po posebni prošnji na voljo dano.) Are nepoterjenih ofertov se bodo brez odloga oferentam nazaj odrajtale. Od c. k. občniga stavbniga vodstva. Na Dunaju 3. veliciga Serpana 1850. št. 11503. Razglas c»o.) 2 zastran stavbe podzidja južne deržavne železnice od Ljubljane do Žalolostne Gore. Po visokim ministerskim razpisu od 23. mal. Serpana 1950 št. 3313/st. se bo stavba podzidja deržavne železnice od Ljubljane čez Gorice do Žaloslne Gore po javni konkurencii na pisane oferte tistimu prepustila, kteri jo po najnižjim kupu prevzame. Tistim, kteri hočejo to stavbo prevzeti, se da to le na znanje, de se po tem ravnajo: 1 Prerajtane so za stavbo železnice od Lju-bljanškiga kolodvora do Žalostne Gore s cesto čez ljublansko močirje vred dela v zemlji s. . 228,541 gld. 21 kr. zidarije s . . . 279,938 „ 43 „ razne dela s . . 9,990 „ 32 „ potem dela, ki so za cesto čes ljubljansko močirje prev- darjene s . . . . 211,120 „ 16 „ torej celi kos železnice skup s . . 727,590 „ 52 „ in potem se bo imela tudi kavcia dati. 2. Na štempelj za 15 kr. pisani oferti morajo naj pozneje do 27. vel. Serpana (Avgusta) 1850 do poldan 12. ure zapečateni in z napisani „Anboth zur Herstellung des Unter-baues derStaatseisenbahnstrecke von Lai- bacli bis zum Trauerberg" pri c. k. občnim stavbnim vodstvu za deržavne železnice na Dunaju, Wollzeil Nro. 867 odrajtani biti. 3 V vsakim ofertu mora biti ime in primek oferenta zapisano in pa kje stanuje. Koliko kdo od postavljenih kupov odjenja, se ima v percentih, in to z številkami kakor tudi s čerkami povedati. Oferti, kteri niso tako narejeni, ali drugačne pogodbe zapopa-dejo, se ne bodo porajtali. 4. Oferent, kteri še svoje osebne sposobno-nosti za izpeljanje tacih stavb pri deržavnih železnicah ni pokazal, mora to sposobnost verjetno razkazati. Dalje mora očitno izreči, de je obrise, predizmere, prevdarke stroškov, tabele cen, občne in posebne stavbne pogodbe, ki predmet tega razglasa zadevajo, pregledal, dobro uuiel in de se hoče natajnko po njih ravnati; zavoljo tega mora imenovane pisma podpisati, preden ofert odrajta. Imenovane pisma so pri občnim stavbnim vodstvu za deržavne železnice na Dunaju v predpoldanšnih urah od 8. do 2. ure pripravljene, kjer jih zamorejo oferenti pregledati. 5. Ofertu so mora tudi vložni list o ari ali vadju s 5 percenti od bližama prerajta-niga stavbniga kupa priložiti, ktera ara je bila ali pri c. k. vesvoljni kameralni plačivnici na Dunaju ali pri kaki deželni kameralni plačivnici vložena. Ara se pa zna v gotovih denarjih ali pa v za to po postavah vgodnih avstrianskih deržavnih papirjih po borsni ceni dneva pred dnem vloženja (razun obligacionov srečkav-niga posojila let 1834 in 1839) vložiti. Tudi se zamorejo v ta namen pravno po §. 1374 občnih deržavljanskih postav zavarovane hi-potekarne pisma porabiti, ktere pa morajo poprej, kar njih veljavnost utiče, od c. k. dvorne in zdoljno avstrianske ali od kake deželne ka-merne prokurature pregledane in poterjene biti. 6. Pospeli razravnav konkurencie bo visoko ministerstvo kupčijstva, obertnijstva in javnih stavb po izmeri vgodnosti ofertov in zaupljivosti oferentov razsodilo. Do tistihmal ostane vsaki oferent od dneva oddaniga oferta za ofert, kakor tudi za to pravno zavezan, de, ako se njegov ofert po-terdi, potem svoj pogoj sklene. 7. Ara poterjeniga oferta se obderži kot kavcia, če tisti, kteri delo dostane, kavcie na drugačno po postavi pripušeno vižo neče vložiti, (kar mu je po posebni prošnji na voljo dano.) Are nepoterjenih ofertov se bodo brez odloga oferentam nazaj odrajtale. Od c. k. občniga stavbniga vodstva. Na Dunaju 3. veliciga Serpana 1850. st. 3586. Oznanilo. C".) i 4 V toplicah v Karlsbrunu, v sileski kronovini se je poštna ekspedicia vstanovila, ki je 1. augusta t. I. v djanje stopila. Ta poštna ekspedicia se ima pečati z prejemu in oddajo dopisav in manjših poštnih po-slatev, zveže se z poštno vradnijo v Wur-benthalu po pešnein potu, in sicer: od maja do konca septembra vsak dan, drugi čas leta pa le vsak teden dvakrat. To se s tem po ukazu visokiga c. k. viš-jiga vodstva komunikacie od 23. julija 1850 št. 4248/P očitno na znanje da. C. k. poštno vodstvo. V Ljubljani 12. augusta 1850. št. 3146. Oznanilo. C»«0 t Po visokim ministerskem razglasu od 1. julija t. I. št. 3370—C sta Meklenburg-stre-lic in Schlezvig-Holstein nemško-avstrijanski poštni zvezi pristopila. To se z oziram na visoko oznanilo od 20. pr. m. št. 2890 s tem pristavkam naznani, do se ima za zdaj s pismi v in iz nemških dežel, ki do zdaj niso k zvezi pristopile, ravno tako ravnati, liakor zvezna pogodba za zunajne ne nemške dopisave predpiše, razun tistih, ki se v zavitkih med avstrijanskimi in zadevajočimi nemškimi poštami zmenujejo, s kterimi se ima po predpisih, ki so d oz daj obstali, ravnati. Z pristopam imenovanih dežel se samo od sebezastopi, de so pisma iz Avstrije na Švedsko, Dansko in Norveško in iz unih krajevna Avstrijansko zvezni poštnini 9 kraje, za enojno pismo zraven tiste plače podveržene, ki v imenovanih deželah za prevažve v notrajni deželi obstoji, in se pobira pošiljanje do in od zvezne meje. C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 14. julija 1850. Vernoiiitle 1. r. adj.