Slovenski List:
Štev. 2.
Neodvisno slovensko kršeanskosoeijalno glasilo.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1896.
Letnik L
Slovenski Liit" izhaja vsak« soboto. — Naročnina mu je za vse lelo •(■ go!d„ m pol leta Ü gold., za četrt leta 1 gold. Posamične Številke se pro dajejo po 7 novć. Dopisi "oäii'ajo naj se uredništvu „Slovenskega Usta-' v Ljubljani. — Nefrankov&ni dopisi se nt; sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila naj se b pošiljajo upravnistvu . Slovenskega Lista" v Ljubljani, Resljeva eesLa ätev. h, Oananila m poslanice se raOunajo po ceni navadni v Ljubljani. Naročnikom 10%, ceneje. O nail »tvari more se govoriti z Izdajateljem g. dr. V. Gregorlčem vsak ponedeljek in vsako sredo od 11. dopoludne đo 2. popoludne.
Slovenska politika.
Ne bode dolgo in slovenski volilci stopijo zopet na volišče, da izvrS6 svojo najlepšo dolžnost. Pred očmi imamo prihodnje državno-zborske volitve. Danes, ko Se niso duhovi tako razburjeni; danes, ko še lahko mirno in trezno razpravljamo, poskrbeti jo mogoče za to, da »e na slovenskih voliščih ne bodo zopet ponavljali prizori strasti in da sc nasprotstvo ublaži. Le n a ta način mogoče je najti pot k sporazumu in bratovski slogi.	л
Na Štajarekecn, Koroškem, Goriškem, Primorskem in v Istri razvijala se bode volilna borba med dvema strankama. V jednem taboru bodo združeni vsi stanovi slovenski, držeč v rokah krščanskosccijalno in narodno zastavo, v drugem taboru stali bodo trdno kot skala stari naši liberalni im narodni nasprotniki Nemci in Lahi, Uspeh te borbe ob naši periferiji je tem gotovejši, ker bodo pokrajinski Slovenci složni in jedini. Le na Кгапјзкет si stojita dve stranki nasproti, ki o miru in spravi nočeta ničesar slišati Tu je treba nekaj storiti; tu je treba najti pot, po kateri bi prišli do za-žcljenega sporazuma in sloge pri bodočih dr-Žavnozborakih volitvah.
Koliko blagega sadu bi ta sloga rodila, koliko koristila Slovcncem sploh, sosebno z ozirom na politiko in razmerje do vlade, to se no daje danes približno preračuniti. Ko bi ob letu delali bilancijo, spoznali bi vsi. da smo mnogo moči iu napora uležili v pozitivne uspehe, da nam je vsaka moč donašala koristi na vsakem polju, tako na političnem, tako na narodnem.
Prvi korak storiti morajo državni poslanci slovenski. Resen razgovor o položaju, ne ozirajo se na oaobe, privede gotovo do slogo. V jedni točki morali bi se naj prvo združiti, a to
je vtem, da vsi, kakor sovsi zastopniki jednega na roda. sto pi jo v jedno kolo. Ta pot ni tako težavna in s, trnjem posuta, [je vsakdo naj malo pozabi, le vsakdo naj pomisli, da je za priboritev naših teženj treba skupne akcije in da ima naša delegacija le takrat p o 1 n o velj a v o, a ko je jedi na. Mi upamo, da si v teh mislih naši državni poslanci m t rajo podati bratski roke, kor to želi in zahteva narod in ker so nam v slogi zagotovljeni pozitivni uspehi Kdor se ne bi hotel temu načelu pokoriti. njega ne bi smel narod upoštevati kot svojega kandidata pri bodočih državnozborskih volitvah.
Ta korak zjedinjenja našib poslancev v jeden klub, mora se pa takoj izvršiti, da bodo imeli volilci pred seboj že storjeno dejstvo, ue pa imaginarne obljube kakega bodočega kluba. Poslanci, zastopajoči obmejne pokrajine, so iskreni n o s i te 1 j i in glasniki naše ideje. Tem težavnejši je položaj na Kranjskem, v srcu Slovenije, kjer bi moralo narodno življenje biti uzor složnega delovanja; te-žavneje je napraviti slogo na Kranjskem, kjer se stranski čim dalje oddaljujeta, a ne približujeta, kjer strasti prekipevajo na velko škodo slovenskemu narodu. Toda tudi na Kranjskem ne smemo izgubiti vsega upanja v boljše čaee. Glasovi, ki nam tako mnogoštevilno prihajajo iz vseh pokrajin, so nam dokaz, da narod želi miru in sloge, ins tem moramo računati. Misel, da bode naš list zastopal nekako strankarsko e tališče, je napačna. Naše načelo jo združevanje. Ker pa do sedaj našemu programu nihče ni nasprotovat, menimo, da se lahko vsakdo zjedini v tem zmislu. Kandidat, katerega bodo list podpiral, mora biti naroden, krä
Kako se ljudje pozdravljajo.
Spisal Anion Trstenjak.
(Dalje.)
Arabec pozdravlja višjega Arabca z besedami: „Seläm alejkum" („Mir bodi z vami!") in polaga pri tem levo roko na prsi. Pozdravljeni Arabec pa odgovarja; „Alejkum es — selärn." (2 vami bodi mir!"). Kakor vidimo, to je lepo in spodobno pozdravilo in odzdravilo.
Na severni strani Evrope žive Ilolandci, ki ae pozdravljajo z besedami: „Šmalakeliks eeden," to je: „Dober tek!" S tem še nismo vsega povedali, toda predno nadaljujemo, moramo še nekaj omeniti. ^
Judje imajo svoje sinagoge, kakor mi kristjani svoje cerkve. Ko sem še v šolo hodil, mikalo me je zelo videti Jude v sinagogi, v kateri se molijo Bogu s pokrito glavo ter tako čudno mrmrajo svoje molitve bolj skozi nos, kakor pa skozi usta. Reklo aß mi je, da se tudi jaz, če pridem v sinagogo, ne smem odkriti. In res, nekega večera je bilo. jaz stopim v tempelj, ki je bil ves razsvetljen, in Judje so imeli vsi klobuke na glavi. Mene je moj klobuk silno tiščal, vender se nisem spozabil in sem ga obdržal na glavi. Judje so nespodobno sedeli po klopeh; nekateri
30 celo kazali hrbet proti oltarju, vsi pa so Čudno mrmrali. Glejte, 'kakor se ti Judje držč svoje stare navade, da se ne odkrivajo v svojem templjnu, tako je tudi bila pri nas navada, da se ljudje v javnih prostorih, to je v gostilnicah in krčmah niso odkrivali, Bilo je lansko leto, ko sem sedel v Čedni ljubljanski gostilnici, in takrat je tudi prišel v to gostilnico obedovat star mož z naših planin. Pogovarjala sva se o Ljubljani in na zadnje mi je rekel: „Glejte, kako se svet izpretninja. Prejšnje čase sedeli so gospodje s pokrito glavo v ljubljanskih gosti 1-nicah, in danes V Danes ga ni več naobraženega Človeka, ki bi obedoval s pokrito glavo v krčmi. Še kmet se rad odkriva". Tako je govoril moj tovariš in dobro je govoril In danes terja od nas lepa navada, da se odkrijemo, kadar stopimo v tujo hiSo.
V hišah in dvoranah smo navadno z odkrito glavo, zakaj spodobi se, da so vselej, brž ko stopimo v sobo, najprvo odkrijemo. V državnem zboru dunajskem sede naši poslanci z odkrito glavo. V drugih parlamentih imajo zopet druge navade. V angleškem parlamentu sede poslanci s pokrito glavo, torej s klobukom na glavi. Ameriški poslanci celo jedo in pijö v parlamentu, In to so naobraženi narodi. Na zborih, kjer se radi nemira ne more zborovanje
Čanskosocijalen, to je delovati mora nato, da se socijalne razmere v državi jodino le rešijo na podlagi prave krščanske pravičnosti in ljubezni ter da mora krščanstvo nplivati povsod v našem javnem življenju. Da se doseže ta narodni in socijalni namen, stopiti mora v jedno zvezo s svojimi tovariši, to je v jeden jugoslovanski klub. To zjedinjenje naših narodnih poslancev je neovržen pogoj, da se dosežeta poprej izrečena namena Osobno uprašanje je nam tuje in nikdo naj ne misli, da zasledujemo morebiti kake osobne koristi.
Narod naj prvi govori. V ta namen se naj osnujo krajevni volilni odbori; iz teh izvoli se osrednji volilni odbor, in temu naj se javijo kandidati. Po volilnih shodih lahko vsak kandidat razvija svoj program, namen volilnega in volilnih odborov je pa poučevati ljudstvo, ni kakor pa ne narekovati. Vsak volilni odbor ima le izvrševalno nalogo, nikdar pa diktatorsko. Če ae bode narodu tolmačilo, kaj je prava narodnost, kaj je krščanski socijalizem in kako neizmerno nam škoduje nesloga, je nemogoče, da bi se našel kdo, ki bi nasprotoval našemu programu. Do votilcev pa je, da vsako neslogo v kali zaduše Res je, da bodo nastajale in vladale razlike med pojedinimi ljudmi, dokler bode stal Človeški rod; tudi med poslanci se mnenja ne bodo vedno. ujemala. Toda razlika mnenja v posamičnem slučaju ue sme podirati celokupnega smotra. Uza-jemna korist narodova ne sme nikdar škode trpeti radi pojedinib Članov, zakaj v korist skupne koristi, v prid slogi moramo žrtvovati svoje malenkostne osobne razlike.
V tem zmislu vrši se tudi naša organizacija, v tem zmislu bode tudi naš list postopal, Bog in narod!
vršiti, pokrije se predsednik in da s tem znamenje, da je zaključil zborovanje.
Kdaj so se ljudje začeli odkrivati, tega ue vemo natanko in to je tudi teško določiti. Bog vedi kako stara ta lepa navada nf; bržkone je iz Iti. ali 17, stoletja. Na neki stari podobi iz 15, stoletja vidimo prvič moža z odkrito glavo in po tem sodimo, da so se že v 15, stoletju jeli odkrivati. Vender je takrat bila navada, da so se le nižji ljudje odkrivali višjim, dočim je dandanes ta navada zelo splošna med vsemi ljudmi brez razločka stanu in imenitnosti. V obče smemo reči, da je ta lepa navada stara kakih 300 let. Ker pa je ta navada kaj lepa, razširila se je hitro po vesoljnem svetu ter se udomačila pri vseh naobraženih narodih.
Kako se pri nas odkrivajo, to je zelo različno. Glavna reč je, da se človek spodobno odkrije Nt ravno treba, da bi mahal s klobukom ali s kapo do zemlje; a tudi ni lepo, ako se kdo le s ptsti dotakne klobuka. Vsakdo ve sam kako bode prav; kdor pa še ne ve, naj gleda druge, ki to že znajo. Glavo pač treba odkrivati. Jaz sicer vem, da ne bodemo in da ne moremo preobrniti celega sveta s temi nauki, ali oliko vsaj smemo pričakovati, da neha stara nemarnost in malomarnost v odkrivanju. Istina je, da se veliki gospodje ne odkrivajo kakemu roko-
Za kaj se bore slovenski delavci.
(Iz delavskih krugov).
Kdor ne poznajo vsaj nekoliko položaja in razmer, v katerih životari dandanes delavski stan, temu se zelo čudno z.di, zakaj da se de iavci po svetu toliko zanimajo za javno življenje, Životareč po raznih tvornicah in rudnikih, so delavci kakor mornarji na razburkanem, vjharnem morju. Morje časa, ki ae pojavlja v razburjenih valovih nenasitnega kapitalizma, hoče nas kot žrtev potopiti v svoji globočini. Kakor si pa želi mornar v hudem viharju varnega zavetišča, da ga obvaruje pogina, t,ako si želi tudi delavsko ljudstvo zavetišča pred požrešnimi valovi kapi talizma.
Da je socijalni položaj delavcev najžalost nojši izmed vseh stanov, o tem menda ni potreba izgubljati besedi. Ki čuda torej, da so biii ravno delavci prvi, ki so pričeli današnje tako pereče socijalno gibanje
Delavci, povsod brezpravni in od vsakogar poniževani - in teptani stan, niso mogli dalje ostati mirni, videvši, kako kapitalisti bogatč ob njihovih žuljih
Delavsko ljudstvo je pa tudi spoznalo, da je ravno ono tista sila, katera z delom svojih rok proizvaja iz mrtve grude imetje in blagostanje človeški družbi. Brez dela ni ničesar, po delu vse! Toda vkijub ternu, da je telesno delo tolike vsestranske važnosti, skrbi se najslabše za one slojeve, ki to delo izvršnjo.
Današnja družba se zelo rada ponaša z vsestranskim napredkom in naobrazbo. Res, čudovito je napredoval človeški um, Bliskoma švigajo misli v najdalje kraje sveta; parni stroji, stroji za izdelovanje raznega blaga, železnice, knjigo tiskarstvo i t. d., vse to je delo človeškega uma.
Toda vkijub vsem iznajdbam in naobra-ženosti človeški rod v svojem blagostanju nazaduje vedno bolj in bolj. Uzroka temu seveda ni iskati v splošni naobrazbi in napredku raznih i znaj deb, kakor si še danes domišlja marši kak delavec, pa tudi še kdo drugi. Uzroka temu nam je iskati najprvo v tem, da so ljudje pozabili na krščansko načelo ljubezni do bližnjega. Ker so ljudje, posebno v zgoraj bhščečih ae krogih, pozabili na to, da smo vsi ljudje na svetu bratje in da se moramo med seboj spoštovati, je naravna posledica tega to, da zatira mogočnejši slabejšega, ne brigajoč se za njegove potrebščine. Od tod prihaja tudi to, da so razne iznajdbe le v korist posamičnim kapitalistom. Po načelu krščanske pravičnosti moramo smatrati za rosnico, da razni stroji nimajo namena koristiti posamičnim ljudem, marveč njihov namen je, olajševati ljudstvu njegovo telesno delo in širiti blagostanje med vse ljudi. Ker so vse iznajdbe
le v korist nekaternikom, prikrajšano je s tem ljudstvo na vsej črti glede na blagostanje. Posestniki raznih t vor nie skušajo, ko i i kur se največ da, izkoristiti svoje stroje in pri njih delujoče ljudi. Prav nič ne gledajo na to, je li v njihovih delavnih prostorih zdravo za delavce ali ne. Njih čisto nič ne briga, kako izhaja delavec s svojim bornim zaslužkom, samo da si sami polnijo svoje žepe; kaj njim inari delavca. Toda to ne sme več tako dalje iti. Delavci moramo skušati, da se organizujemo v tesno zvezo, da moremo tako braniti sami sebe. Od postavodajalnih zastopov moramo pa zahtevati, da nam dad6 potrebno in zadostno varstvo, Osemurni delavni čas po nezdravih tvornicah in rudnikih, zavarovanje za bolezni, pohabljenosti, starosti in onemoglosti, dobro in popolno obrtno nadzorstvo, katero naj bode urejeno po krščanskosocijalnem načrtu, to so našo zahteve. Zahtevamo tudi, da se za rudokope nastavi posebno rudniško nadzorstvo. Uvesti se mora strog nedeljski počitek, kakor tudi zakonito varstvo, izvrševati delavcem svobodno vse mandate, katere jim naklada dolžnost ali pa' korist, Skrbeti so mora za splošno delavsko naobrazbo; zato pa morajo biti šole tako urejene da jih morejo obiskavati do najvišje naobrazbe tudi delavski otroci. Pouk v vseh šolah bodi brezplačen in urejen po krščanskih načelih. Skrbi naj se tudi za strokovno naobrazbo delavcev; zato naj se ustanavljajo strokovne šole. Skrbi naj se tudi za to, da se razbremeni ženska; zato naj зе omeji žensko delo, posebno ono, ki Škoduje njenemu zdravju in jo odteguje od njene dolžnosti kot gospodinjo in mater. Vse to in še veliko drugega zahtevamo, da uredi država, katere namen in dolžnost je, braniti slabejšega nasproti močnejšemu, pravico proti krivici. Da dospejo delavci v zavetišče boljših Časov, nujna je potreba, da se strogo organi zujo vsi v krščanskosocijalna društva. Tam naj se spoznavajo, bodrijo, pou čujo ter se tako pripravljajo in uzgajajo us trajnemu boju za boljšo prihodnjost. Krščanskosocijalna organizacija bodi delavcem zaželjeno zavetišče, v katerem si bodo rt-šili iz razburkanih valov sedanjih razmer svoje dostojanstvo, čast in poštenje ter 3i priborili boljših časov. V tem zmislu budi tudi ti, dragi „Slovenski List", naše delavsko ljudstvo k ustnijnosti in same zavesti. Drži visoko in neustrašeno zastavo krščanskega socijalizma, vodi pod to zastavo naš mili delavski slovenski narod k slavni zmagi proti vsem njegovim nasprotnikom !
Izvorni dopisi.
Ođ nekod. Reči smemo: Hvala Bogu. da se je vender porodil Žo davno potreben „Slovenski List," ki obeta delovati na pravi krščanski in narodni podlagi in ki le kot tak
sme pričakovati vesele bodočnosti. Л težavno nalogo bode imel, ker bo moral pisati v mirnem, krščanskem duhu, popolnoma objektivno, prezira je osobnosti, Česar so časnikarji le poredkorna vajeni, kar pa v naših sedanjih slovenskih razmerah moramo doseči skušati, da se razdraženi duhovi pomirijo. Torej bodimo potrpežljivi, varujmo so zabavljanja, in vedno imejmo pred očmi, da smo maloštevilni narod, ki le v slogi more upat.i boljše bodočnosti. Uredniku tre bal o bode objektivnega postopanja in posebne previdnosti, ker se morda primeri, da se urinejo mej sode lavce nalašč tudi taki, ki bi laži poročaj samo da bi list smešili. Take treba naravnost in odkritosrčno odpraviti, in ni se bati zamere. Novi list bode pač imel sila veliko nasprotnikov, ako se bo držal strogo krščanske pravice, kakor obeta.
„Slovenski I,ist," je razvil svoj program, s katerim smemo biti zadovoljni, A uprašanje je, kako se bo izvrševal. Sam urednik tega ne more storiti. Potreboval bo sotrudnikov, ki imajo bita resni politiki na podlagi krščanske pravičnosti, Vsakemu dati in pustiti, kar inu gre, a varovati se posebno osobnega zabavljanja. Krščanski so-cijalisti morajo se posebno ozirati na nižje stanove, ker ti so v potrebi in potrebujo pouka in pomoči, kar pa ne ugaja navadno premožnejšim — kapitalistom. Kavno mej temi so tudi naj. hujši nasprotniki krščanskih, kakor sploh vseh soeijaliatov. V jeden in isti koš mečejo krščanske socijaliste in socijalne demokrate, Ko bi prve podpirali, zabranili bi morda revolucijo, na katero delajo drugi. Tako ravnanje se bo britko kaznovalo.
Žalostno je za nas, da se od mnogih strani ovira krščanski socijalizem, In tu je treba pazljivosti. Kdor ne more ali ne sme hoditi pota krščanskega socijalizma očitno, naj na tihem dobro stvar podpira, ker samo govoričenje o krščanskem socijalizmu prav nič ne pomaga, ako še mora odjenjati, kadar se ima v dejanju izpolnjevati to, kar se je prej tako lepo zagovarjalo, kakor se je to pripetilo v polpreteklem času, ko je nekdo, ki ae sam žteje med prve krščanske socijaiiste, kmetom razlagal pomen krščanskega socijalizma, a Črez 14 dni je v dejanju sam zatajil svoja prejšnja izvajanja. Kakor je prej trdil, da se morajo nižji stanovi, posebno kmetje, poučevati o svojih zahtevah; tako je malo pozneje pritrdil, da kmet naj molči in naj bodi mrtvo orodje viijib napovedovalcev. Zakaj tako? Morda. ja 'e temu bil znan krščanski socijalizem le v teoriji, v praksi pa no; ali pa mu je bilo po njegovem stanu prepovedano značaj nem u biti, ako hoče sedanji kruh še dalje uživati. Take vrste sotrudniki dobri stvari le škodujo. In v tem oziru je velikanska naloga urejevanje dobrega lista, ker brezpogojno ni n i k om u r zau pati. Noben
delcu ali težaku, kakor se spodobi, Četudi jih rokodelec ali težak pozdravlja udano in spoštljivo. Ali to nas ne sme motiti. Prišel bode že Čas, da bodemo I,udi tu dosegli ravnopravnost. Kdor hoče veljat i-za naobraženega in spodobnega človeka, ta naj se odkriva. Naše ljudstvo ve, da taki ljudje ne ravnajo prav, ki se ne odkrivajo, in zato jim pravi, da imajo „tičke" pod klobukom ter se bojč. da bi jim odleteli izpod klobukov, ako bi se odkrili; ali pa se boj6, kakor zopet pravi naš narod v svoji hudomušnosti in nagajivosti, da se jim ne bi prehladih tisti majhni prebivalci na glavi, katerih nima rad nobeden človek, še berač ne.
V.
Ako se srečata dva Slovenca, pozdravljata se navadno z besedami: „Pohvaljen bodi Jezus Kristus!" na kar se odzdravlja s primernimi besedami: „Na veke. Amen!" ali pa tudi: „Amen. Na veke." Zjutraj vošči Slovenec Slovencu: „Dobro jutro I" na kar mu drugi lahko odgovori z besedami: „Dobro ju t ro!" ali pa tudi: „Dobro jutro Rog daj," ali pa samo: „Bog ga daj." IJo dnevi veljajo navadno pozdravi: „Dober dan!" in primerni odzdravi: „Dober dan!" ali: „Dober dan Bog daj!" ali: „Bog daj dober dan!" ali pa samo: „Bog ga daj!" Proti večeru želi
Slovenec Slovencu: „Qober večer!" in po zdravljeni Slovenec takisto vošči: „Bog daj dober večer!" ali pa tudi le: „Bog ga daj!" Takisto si tudi voščimo; „Lahko noč'" Slovenski kmet je priden in delaven, kajti o njem velja že stari pregovor: „da dela, kakor bi imel vedno živeti, in da moli, kakor da bi imel jutri umreti." Slovenski kmet opravlja svoja težavna dela o pravem času: na polju, v vinogradih, na travnikih; sploh povsod, kjer mu je delati treba ln tudi tu ima on svoje pozdrave. Na Pohorju imajo lepo navado, da tisti, ki ide mimo delavcev na polju, vošči tem delavcem- „Srečo dobro!" Drugod po Slovenskem pa pozdravljajo delavce na polju z besedami: „Bog daj srečo!" in odzdravljajo navadno: „Bog jo daj!" Ako težaki opravljajo kako posebno težavno delo, kličejo jim navadno: „Bog pomagaj!" kar se tudi večkrat sliši o drugih prilikah in je vsekakor lep pozdrav Okoli Škofje Loke, to je blizu Ljubljane na Kranjskem, pozdravljajo se tudi z besedami: „Kak kak?" in odzdravljnjo z besedami: „Tak tak."
VI.
Navadno pravimo, da je oko ogledalo čl o veške duše. In res, na očeh spoznamo dostikrat Človeka, kakšen je v duši in srcu svojem. Saj
tudi tu pravi naš stari pošteni pregovor; Oko in lice kaže vrednost device. Ako se dobra prijatelja, nista videla že več let in ako se spet vidita, bere sc jima na licu in očeh veselje, katero Čutita v srcu. Podaš ta si roke ter Se pozdravita po stari slovenski navadi. Skrbna in dobra mati, kateri se je po dolgih letih od daleč, iz tujine, vrnil sin domu, ne drži rok na hrbtu, ampak objame ga, razjoče se od veselja in ga srčno pozdravi z besedami: „Bog te sprimi!" In ako mora sin uzeti slovo od nje in ako mora oditi z očetovega doma sirom sveta, za lesketajo se svetle solze v materinih očeh in vsi domači mu voščijo: „Srečno pot!" ali pa: „Srečno hodi!" Kaj ne, ljubi moj bralec, to so same navadne besede, in vender, če so še tako priproste, izkusil si morda že sam, kako so ti dobro dele in kako so te okrepčale I Mej naobraženimi Slovenci je navada, da si o slovesu kličejo: „Na svidenje!", to je žolč si, da bi se zopet videli.
Tako tudi veruje naš narod na svidenje na onem svetu. Stari Slovenci so verovali v raj, kar nam še danes priča beseda „rajnki". Verovali so, da vsak Slovenec pride po smrti v raj, in zato so tekali, da mrtvec pride v raj, da je „rajnki". 0:1 tod je torej ta beseda.
(Dalje prihodnjič.)