"Gorenja nismo občutili kot problem. II Državi ni vseeno, kaj dogaja z Gorenjem. r i 1994 / XXVIII 1 številka 23 Velenje, 25. november nformator Gorenja Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek in minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun sta v torek popoldne, 22. novembra, obiskala Gorenje. Gosta sta z zanimanjem prisluhnila predsedniku poslovodnega odbora Jožetu Staniču in njegovim sodelavcem, ki so spregovorili o razvoju Gorenja v zadnjih štirih letih ter predstavili današnji položaj in tudi razvojna hotenja našega poslovnega sistema. Seveda vodstvo Gorenja ni pozabilo omeniti velikega prizadevanja vseh zaposlenih za premagovanje težav po izgubi bivšega jugoslovanskega trga. Tako smo povečevali proizvodnjo za izvoz kljub hudi konkurenci na najrazvitejših trgih in sledili tudi vsem novim zahtevam na teh trgih. Seveda smo ob tako visokem izvozu, ki dosega kar 95 % vse proizvodnje, morali v Gorenju kar precej sredstev nameniti za nova vlaganja. Tako na primer največ denarja zahtevajo naložbe v programu Hladilno-zamrzovalni aparati, pa tudi v ostalih dveh programih je treba biti pozoren predvsem na zmanjševanje porabe energije, ekologijo in še marsikaj. Znatna prizadevanja in pomembni koraki so bili stor- jeni pri pridobivanju novih trgov, kjer pa so nastale tudi nove težave, kot na primer zagotavljanje plačil pri trgovanju z Iranom. Dr. Janez Drnovšek je v uvodu med drugim omenil, da “Gorenja nismo občutili kot problem, podobno kot v drugih podjetjih. Vemo, da ste vložili vse napore in edino z lastnimi silami je bilo možno premeščati težave. Spodbudno je, kar ste nam povedali...” Nato je predsednik slovenske vlade pritrdil, da razmere za velike izvoznike res niso ugodne in da se v vladi tega tudi zavedajo. Podobno je na področju financ in naša podjetja morajo plačevati znatno višje obresti kot konkurenčna podjetja v tujini. Tudi devizni trg je pod stalnim pritiskom naraščanja vrednosti dolarja in se tudi na tem področju "vrtimo v krogu". Predsednik slovenske vlade je vendarle naštel nekaj ukrepov, ki jih načrtujejo v vladi za okrepitev slovenskega gospodarstva. Tudi minister dr. Davorin Kračun seje pridružil predsednikovemu mnenju, da državi “ni vseeno, kaj se dogaja z Gorenjem" in da bi morali najti nove finančne izvire za pomoč gospodarstvu, za njegovo tehnološko prestrukturiranje in podporo izvoznikom. Spodbuda temu bi naj bil tudi zakon o kupnini iz privatizacije, ki je v razpravi v državnem zboru, pripravljajo pa tudi predloge za pomoč pri uveljavljanju naših gospodarskih podjetij v tujini. Prav tu pa bi lahko bili v pomoč tudi tisti, ki že imajo svoja podjetja v tujini, in pa tudi slovenska predstavništva in ambasade, je med drugim menil na pogovoru predsednik upravnega odbora Gorenja Ivan Atelšek. H.J. Gorenje Maloprodajo razstavno- prodajni centri in pooblaščene prodajalne NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE 5. januar 1995 DARILNI BONI 5% VREDNOSTI GOTOVINSKEGA NAKUPA Od 15.XI. do 31.XII. 1994 NAGRADE Kopalniški blok Gorenje Notranja oprema Mini kuhinja Gorenje Sušilnik perila Gorenje TV omarica Elektronika Videorekorder Sshneider SVR 722W Šivalni stroj Ouelle Komplet nerjavne posode Ouelle Emajlirani bojler EG 052 TIKI Plinska katalitična peč Lamet Kuhinjski napi Elica 60 Brezžični likalnik Tefal Aparat za kuhanje kave Tefal Specialna ponev za palačinke Tefal Rezalnika SR 403 in SR 501 MG A in 12 izletov v neznano za 2 osebi OBIŠČITE NAS Učenje - nikoli končan proces V svetu se v dobi informatike vse spreminja z neverjetno naglico. Za sodobni svet je značilna velika negotovost, pomemben faktor konkurenčnega boja je čas, produkcija je namenjena trgu, konkurenčno prednost predstavljata kvaliteta oblikovanja in proizvodnje. Velika podjetja se restruk-turirajo (podjetniška organizacija in vodenje), pomembna je ekonomika proizvoda, razvija se partnerstvo dodane vrednosti, internacionalizacija ekonomskih procesov in spreminja se položaj delav- V Franciji namenjajo Gorenju vedno več pozornosti, saj skorajda ne mine mesec, da ne bi v njihovi strokovni reviji za belo in rjavo tehniko Confortigue Magazine pisalo tudi kaj o Gorenju. Tako lahko v majski številki te revije, pod naslovom Gorenje - Hkrati liliputanec in velikan, beremo :"Gorenje, majhno podjetje iz Slovenije, "žepne" državice v osrčju Evrope, je znalo ujeti korak z velikani na področju gospodinjskih aparatov. Koncern realizira danes približno 3,5 miljard frankov prometa, od tega 90 % na področju bele tehnike, kar jih uvršča na 8.mesto v Evropi." V tem, štiri strani dolgem članku, kjer je poleg Gorenja in njegove ca v podjetju (kooperativnost, participacija, solastništvo). Znanja zastarajo ali pa jih ni bilo priložnosti pridobiti. Posebno znanja za vodenje, ki niso del rednih študijev. Zato v Gorenju že nekaj let potekajo poslovodne šole Gorenja za sodelavce, ki so že na vodilnih ali vodstvenih položajih, oziroma to še bodo. Peta generacija jo je obiskovala v času od 16. do 18. novembra 1994 v Rib-nem pri Bledu pod naslovom Podjetništvo, marketing in ustvarjalni tim. Iz Gorenja Gospodinjski aparati sojo obiskovali: zgodovine, na kratko predstavljena tudi Slovenija, velja precejšen poudarek Gorenju Sidex in uveljavljanju znamk Sidex in Gorenje International. Članek je nastal na podlagi razgovora s predsednikom direktorija Gorenja Sidex France Joškom Vučemilom in Franjam Bohincem, generalnim direktorjem ter obiska Gorenja v Velenju (naj ob tem dodamo, daje Gorenje obiskala tudi direktorica te publikacije). Svoj prispevek avtor zaključuje z besedami: "Majhno podjetje, ki je postalo evropski koncern; Gorenje kaže previdne, vendar obetajoče želje. Slika slovenske previdnosti in modrosti." Podobno pohval- Božidar Bajcer, David Devin, Matjaž Geratič, Boris Jurkošek, Vlado Krebs, Marko Kreča, Vaško Kugonič, Mirko Meža, Toni Novak, Darko Ogrizek, Slavica Papinuti, Mira Strmšek, Aleš Zaverla in Vesna Zlodej. Iz ostalih podjetij Gorenja pa še Zorko Mohorko in Simona Pogorevc (Gorenje TCL). Igor Mravljak (Gorenje Orodjarna), Andreja Pečovnik in Flermina Kališnik (Gojenje Maloprodaja), Cita Spita1 (Gorenje Trgovina), Darko Penezič (TTE), Branko Olup (Programatorji), Štefka Stipčič (BITERM) ter Martin Mikolič in Anton Roškar (EMKOR). Prvi del šole (predavanja priznanih slovenskih strokovnjakov in strokovnjakov Gorenja) so zaključili z okroglo mizo, na kateri so udeležencem odgovarjali na vprašanja o strategiji in razvoju našega podjetja generalni direktor Jože Stanič, namestnik generalnega direktorja za PET, Jure Toplak, direktor Gorenja Beteiligungs, Jani Vitežnik in Drago Bahun, direktor splošno kadrovskeg področja. D V no izzveni tudi članek v P°'e ni številki te revije. O tem priča že naslov Gorenje -slovenski fenomen. Na štirir1 straneh je opisana proiz-vodnja Gorenja Gospodinj5 aparati po posameznih programih, naš razvoj, prizadevanja za proizvodni okolju prijaznejših aparata^ in kakovost ter naše izvozne načrte. Vse te podatke, zbrane predvsem v razgovoru s tehničnim direktorjem Jožetom Dolinarjem, dopolnjujejo tudi osebna izkaznica Gorenja Gospodinjski aparati, panoramski posnetek naših tovarn in fotografije iz proizvodnih obratov. 0.6' Gorenje - slovenski fenomen 'njigarna Kulturnica Priporoča hj l$no sporočanje Q vsakdanjo rabo .lQrsiletaši Gorenja povratnem srečanju (e9li rezultat, ki jih je jNal v četrtfinale ev-Oe9a rokometnega te Cnja- Slovaškem se je ekipa 'Sr|ja borila proti telesne .^nejšemu nasprotniku iz Prešova, vendar .'l Qdi rokometaši Šalešk č® zbrali vse atome j*1 ^oči in dosegli na (A dva zadetka več ka vjednom dni gostje v č' dvorani, v, Porazu so se tako nned osem najboljših Kapetan Gorenja Borut Plaskan je tudi na Slovaškem odločilno prispeval k ugodnemu izidu srečanja. evropskih ekip. Rokometašem Gorenja veljajo vse naše čestitke in seveda želimo, da bi tako tudi nadaljevali. H.J. Tokrat nekoliko drugače V galeriji Gorenja Servis v Velenju so prejšnji teden odprli vrata ljudem, ki se s slikanjem ukvarjajo ljubiteljsko in ta ciklus razstav so poimenovali Ljudje in njihovi hobiji. Razstavljeni akvareli in pasteli Inge Bolič, arhitektke iz Velenja, so plod njenega komaj triletnega dela, vendar za tako kratek čas je avtorica ustvarila kar precejšnje število del. Prav tako je zanimivo, da ni vključena v nobeno od številnih skupin ali šol, ki so sicer značilne za Šaleško dolino. Inge Bolič se je lotila slikanja pokrajine. Velenje z okolico, Šoštanj in celotna Šaleška dolina je naravnost izziv za številne avtorje. Zanjo velja, da odsiikavanje stvarnosti pomeni tudi svojevrstno nadaljevanje njenega poklicnega dela na področju arhitekture. "Aktivno opazovanje okolja in tudi konkretnega posega vanj jo je pripeljalo do stopnje, ko je svojo kreativnost usmerila tudi na področje slikarstva. Navezanost na njen osnovni poklic se odraža predvsem pri izboru motivov, ki jih upodablja. Gradovi iz preteklih obdobij, značilni slovenski kozolci in sodobne urbane zgradbe zavzemajo osrednje mesto v njenih kompozicijah, ki so grajene s pretehtanim občutkom za uravnoteženost... "je med drugim ob razstavi zapisal Boris Gorupič. Slike so nam zelo blizu in vredne našega ogleda. H.J. Novoletni tek že desetič Preden se bo izteklo leto 1994, se bodo slovenski tekači srečali še enkrat. Tokrat jih tekači Gorenja vabijo v prijetno okolje Zreč pod Pohorjem, kjer bodo gostitelji Unior Turizem in Terme Zreče. Za deseti Gorenjev novoletni tek, ki se je torej lokacijsko preselil iz Topolšice v Zreče, je pripravljen bogat spored tekov za otroke in odrasle vseh starosti. Prireditev bo v soboto, 10. decembra 1994. Tekmovanja bodo pričeti predšolski otroci ob 13.20 na 300 m dolgi progi, ob 13.40 bo tek na 800 za otroke dol!, iet in ob 14.00 na 1.600 m za mlade do 15. leta starosti. Ob 14.30 se bo pričel tek na 10,5 km dolgi progi za 7 starostnih kategorij. Skupaj bo torej kar 26 kategorij. Po tekih bo sledilo kopanje v termalnem bazenu, ob 18. uri večerja, ob 19. uri podelitev priznanj in nagrad in ob 20. uri družabno srečanje z belgijskimi in slovenskimi železničarji s plesom. Otroci do 7. let ne plačajo Startnine, za osnovnošolsko mladino je prispevek 200 SIT, za odrasle 400 SIT za prijavnino in 400 SIT za daril-no-nagradno akcijo z glavno nagrado - potovanje na 26. maraton v New York 1995. Udeleženci bodo prejeli spominska darila in diplome. Pisne prijave (ime in priimek, rojstni datum, naslov) je treba poslati do 5. decembra na: Tekaški team Gorenje, Partizanska 12, 63320 Velenje. H.J V nogometni ligi vse bolj napeto V zimski noogometni ligi Društva za športno rekreacijo Gorenja sodeluje kar 25 ekip, ki se vsak teden med seboj pomerijo glede na dosežen rezultat v prejšnjem tednu. Pare določajo torej s pomočjo računalnika, položaj poje vse bolj napet in zanimiv. Na vrhu razpredelnice je Gostinstvo z 12 točkami, sledijo HZA ZO z 10, Orodjarna in Tehnomani po 9, PPA I. 8, PPA II. 7 itd. Tako so se v tem tednu pomerile med seboj vodilne ekipe v skupini A in ekipe z repa razpredelnice v skupini B. Namizni tenis V ponedeljek, 28.novembra se ob 18.uri prične sedmi turnir za Pokal športnega društva Gorenje, renutno je v vodstvu Spasoje Tešanovič, Toplotne črpalke, drugi je Ivan Zera, RLV in tretji Franc Hribernik, Tempo.. Med prvimi desetimi so še Tone Leber, UPOK, Slavko Kovač, Energ, Milan Goršek, REK, Milan Burovič Razvoj GA, Janez Novak, KDK, Peter Lazar ZD ŠOŠ in Dušan Kurmanšek, TEŠ. V spomin Cvetka Jamniker Minulo nedeljo smo pokopali našo Cvetko Jamniker, ki je šele pred kratkim dopolnila 29 let. Med nas je prišla pred desetimi leti, ko seje po končani srednji ekonomski šoli zaposlila v takratni Odpremi, sedaj sektor Logistike Gorenja Gospodinjski aparati. Hitro je osvojila vse skrivnosti in znanja tega dela in jih pri svojem delu vestno uporabljala. Posebej smo sodelavci in sodelavke cenili njeno sposobnost razumevanja težav in stisk drugih. Polna načrtov in življenjske energije je vpisala višješolski študij v Mariboru in ga zelo uspešno nadaljevala vse do rojstva hčerke Aleksandre, kasneje se ji je pridružil še sinek Tadej in poslej je svojo skrb namenjala predvsem njima. Ob službi in vzgoji otrok se je trudila še z obnovo stanovanja, "da bi Zahvali Ob izgubi drage mame se iskreno zahvaljujeva sodelavcem Vzdrževanja, Galvane in Kuhalnih aparatov za izrečeno sožalje, darovano cvetje in pomoč Dušan in Božo Krivec Malica Menu I ČE 01.12.94 Pečena safalada, francoska solata PE 02.12.94 Goveji golaž, polžki, jogurt SO 03.12.94 Ocvrt svinjski kare, krompirjeva solata PO 05.12.94 Jota s prekajenimi reberci, jabolko TO 06.12.94 Lovska pečenka, slan krompir, rdeča pesa SR 07.12.94 Gobova rižota z govedino, solata s fižolom ČE 08.12.94 Pečen piščanec, mlinci, zeljna solata PE 09.12.94 Ocvrte ribe - oslič, krompirjeva solata bilo", kot je rada rekla, _ "otrokom bolje kot nam • Letos je obeležila lO-letmc0 Gorenja in pred petimi meseci rodila še tretjega otroka, malega Žana. Cvetka, svojih stisk in teža -ki jih je gotovo imela, ni znala in ni mogla zaupa'1' čeprav je s tolažbo in nasveti pomagala vsem, ki s° njeno pomoč potrebova r Breme življenja ji je žal P°s talo pretežko in jo je končno zlomila. Draga Cvetka, sodelavke in sodelavci se te born0m vedno spominjali z žalosjj da ti nismo uspeli olajšati življenja. Počivaj v miru P° zelenim Pohorjem. . Sodelavci Logis^6 Ob boleči izgubi drage žene in mame Cvetke Ja niker se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem sektorja Logistika za izkazano pomoč in izrečen sožalje. . _,! mož Janez in otr Menu II Ramstek, zelenjavni pire, koroP0* Cvetačna musaka, zeljna sold0 Puranji zrezek, peteršiljev kroroP11, zelena solata Ričet s hrenovko, jogurt Čebulna bržola, široki rezanci* zelena solata Piščančja jetrca, pire krompir- pesa v solati Ocvrti sir, ničanska solata Pleskavica, džuveč, zeljna sold0 INFORMATOR, Časopis za obveščanje delavcev Gorenja. Urejajo:dipl. novinar Božena Gorjan, Hinko Jerčič, Dagmar Vrtačnik. Izhaja štirinajstdnevno. Grafična priprava, tisk in odpr®^ Gorenje Naklada 4.400 izvo1 doV'