42. številka. V Trstu, v soboto 25. maja 1889. „E DIN 0 S T" izhaja dvakrat na teden, vpnko sredo in ■oboto ob 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za r»e leto gl. 6.-; izven Av»t. 9.— ffl-za polu leta „ 3.—; „ „ 4.30 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamirne številke »e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tr»tu po ft nov., v Gorici in v Ajdovičini po # nov. Na naročbe brei priložene naročnine >• upravniitvo ne o*ira. Tečaj XIV. Vii ilopiei ne poAiljajo urednintvu v ulici Carintia 6t. 28. Vitko pi*mo moru biti fraiikovano, ker nefraukovana se ne npr«-jeinnjo. Kokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila ne račune po 7 nov. vrotica v petitu ; za naslove z debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor b« g u obKejjlo navadnih v rutic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. ne račune po pogodbi. Naročnino, roklamacije in inm-rate pre-Jhhih upravniitvo v ulici Carintia 28. Odprto reklamacije ho prosto poitnine. Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko. ■ V edino«! j« ii.ofi«. Na volitev. IV. Slovani v Istri in na Primorskem sploh smo še vedno uboga raja oholim sovražnikom našim. Italijani si še vedno mislijo ter slepo verujejo, da je Istra laška zemlja, v tem ko govori proti njim toliko zgodovina kolikor sedanje razmera. Kmet istrski čuti se v novejšem času kakor od nekdaj slovanskega sina in zmi-rom bolj zbuja se v njem slovanska zavest. Temu se gotovo ni Ćuditi, ako pomislimo na dogodivščine slovanskega naroda na tem poluotoku. Uže od prastarih časov sem morali so se istrski Slovani boriti z latinskim elementom; moral se je pokoriti laškim gospodovalcem brezpogojno in slepo; isti tiščali so ga v zatišji, ter mu ne dopuščali, da se po svoje razvije. Navzlic vsemu temu pritisku in pri vsej nadvladajočej moči sovražnika — obdržal je najbolj med vsemi drugimi južnimi in zapadnimi Slovani — svojo narodno svojstveno s t. Drugi so se polatinili in ponemčili v jeziku, v noši, v navadah itd., istrski Slovan je pa vedno trdil svoje stare spomine ter ostal zvest svojim starodavnim navadam ; karakteristična je osobito njegova noša razlikujoča se od noš druzih zapadnih narodov. Njegov jezik je tudi ostal primerno dobro čist in prost tujih plev; zapadni jeziki so nanj prav malo vpljivali. Da, vpljival je celo on sam na svoje sovražne sosede, ki so v svoj jezik sprejeli marsikak slovanski izraz, kojega prosto ljudstvo vedno še rabi. Se ponosom je kazal na svojo govorico, ki mu je bila brez dvojbu najsvetejša ter bi je ne zamenil z nikako drugo. Radi česar se je tudi z velikim veseljem oprijel onih nesebičnih in požrtvovalnih mož, ki so mu v njegovi besedi pridigali besedo božjo, pri tem mu pa tudi vcepljali spoštovanje in cenjenje do lastne materinščine. V prvoborilcih na narodnem polju je spoznal svoje osvoboditelje in rešilce, verjel jim je in rad poslušal njihove nasvete in prepričevalne besede. V njem se je tedaj tembolj izdramila narodna zavest in z njo naroden ponos. Istrana ni bilo sram več govoriti svojega materinega jezika, ampak ponosno in očito se je v njen? pomenkoval. Zakaj bi moral biti Slovan vedno tlačena raja, ko mu ustavni zakoni zagotavljajo enake pravice kakor drugim narodom ? Povsod po Istri nadvladala je obča navdušenost ; nekako fanatičen jo postal istrski Slovan ter srčno in radostno sel na bojišče. Niso ga strašile pretnje nasprotnikov niti stavljene mu ovire. Vse za dom ! Isto navdušenje vladalo jo po taborih in sploh po narodnih zbirališčih. Kdo so ne spominja tabora v Dolini in zadnjega v središči Istro? Iz vseh najbolj oddaljenih krajev prihajali so istrski Slovani ne boječ se ni daljnega in mučnega pota ni stroškov. In komu no prihajajo na misel volitve v zadnjih letali P Preprost n čil in zna-čajen istrski kmet ni se bal žudnja laških Bodoželanov, niti truda in muk. Prestal je maraikako ponižanje in trud, a voli] je za — narodnega kandidata! Ona sloga in zavednost, ki smo jo opazovali; Slovanska družtva in rodoljubi morajo1 mej istrskimi Slovani zadnje leta ob času uporabiti najskrajnejša sredstva, da to za-volitev, priča o čilosti in značajnosti tega branijo. Če jim pa pri vsem tem ni možno ljudstva in nas navdaja z veselim upanjem, ljudstva prepričati in ga navoditi na pravo da bode Istra v kmalu se preobrazila v pot, zavest jim ostaae vendar, da so povse slovansko zemljo, kakoršna bi morala svojo dolžnost izpolnili, biti po zgodovinskem in ljudskem pravu. Iz teh razlogov priporočamo sloven-Z radostjo nas je zategadelj navdala »k«1«11 političnemu družtvu in našim soro-misel političnega družtva .Edinost", koje jakom v obče, da razvijejo vsestransko nameruje na predlog zaupnih možev raznih delovanje uprav tam, kjer je nevarnost istrskih volilnih okrajev, tudi sedaj, preden največja. L. se bodo izvršile volitve, sklicati enako, zborovanje slovanskih rodoljubov Istre.' |Na tem zboru se bodo isti mej seboj spo- flh^ni ?hfll* I znali in posvetovali česa jim bode ukre- fcUUI ' noti V bodočih volitvah.*) političnega družtva „Edinost-. Lepo sejo res zadnja leta razvila O^U'«) narodna zavest v Istri. Smemo pa isto' Dne a1' *vgu*ta j® družtvo reči i o tržaških okoličanih ? , no,,,ila nei!g°da- Neizprosna smrt pobrala nam je v nujlepšcj svojej dobi pridnega Tužna mi majka! Cim bolj se tnm družtvencga tajnika, urednika družtvenemu dol. mej priprostim narodom Si,i, tem bolj gIa<>jlu wE(lirioata in vrlega rodoljuba g< se pri nas zgublja in v tržaškej okolici L< ž v a b a. Družtveni predsednik gosp. ; nahajamo še vedno mnogo posameznikov Naborgoj Mporainja 8U z |epimi besedami j in celo občin, ki z nekako nezaupnostjo v st!ji z dno 10 80ptemb).a drftZRga j gledajo na razvoj našega naroda ter se šo kojnika> kj Re j(J za naSe družtvo v 8?ojein (vedno - prodajajo, za sramotno žjvtmju Te,jko tfudj| ter povabj ^^ ceno. Premnogo jih .je izmed nas, ki so dj) V(jtanejo raz svojih sedežev ter zakličejo ie vedno tako zatelebano udani lahonstvu, ranjcemil. 8 1 a v a ! kar seje enoglasno ( da mu pomagajo do vlade, sebe pa puščajo 8pr0je|0 in izvršii0# v pozabljenosti in zatišju. | Nemj|a Moda fcepe re8 ma|| nag ^ Da, prišli smo uže tako dal*»č, da se neusmiljeno kradeČ mu njegove najboljše i isto politično družtvo (po izjavi enega njenih sine. Uprav v dob, ko so razvili najlepše ,udov) niti ne upa se svojim kandidatom svoje delovanje, polni uzorov in nad do javno na dan, temveč ga hoče nezavest-) boljše narodove prihodnjosti, odnese nam nemu ljudstvu nekako s premetenostjo in jih smrt in nas zapušča žalostne in obupne ! -zvijačo vgnjesti. Prišli smo uže do take j Z izgubo dražega ranjcega zgubil je nesvesti, da se istemu družtvu svetuje, naj tudi list Edinost marljivega urednika, radi i ne uapravlja izletov niti zborovanj v oko- česar je družtveni odbor moral misliti na lici, kajti temu bi se utegnoli nekateri to, da ga vedno nadomesti. Žalibog pa, okoličani smejati, ker se z enacimi izleti da se je uprav tedaj list nahajal v sla-druzega ne učini nego škodujo istej — bem gmotnem stanju, radi česar g. Naber- goj priporoča slovenskim rodoljubom, da kje pBČ živimo ? 90%, tudi gmotno pridejo na pomoč temu vele-prebivalcev okolice so pač Slovnici; družtvo koristnemu časopisu, ki je od nekdo j branil se istotako sestavlja ponajveč iz okoličanov interese in budil zavest slovenskih Pri-ter je v prvej vrsti za okolico osnovano, morcev. flg. Živio in Vatovec se koj iz-Se li bode moralo isto skrivati samo po rečeta voljna listu pomagati. Mnogo so mestnih luknjah ter ne bode smelo javno pripomogli iti žrtvovali v ta namen tudi nastopiti v okolici med čeloma s I o v a n- gg- Naborgoj, Truden in £itko. Na blago-skim življem? voljnem daru morajo so jim pač zahva- Negodbijajmo pač od sebe sporazum-' Hti vsi Slovenci. Bog daj, da bi narodnosti ! Prašamo pa : ljenja m vzajemnosti, niti se ne mojmo bilo mnogo enačili narodnjakov, ki bi se dati plašiti nekaterim neznačajnežem. Ideja, I v kritičnih zadevah spominjali naših vele-katero smo dolžni zastopati, ta je sveta,' P^ebnih narodnih podjetij ! no smemo tedaj je svetu prikrivati. i U Pet(,i odborovej seji obravnavala _ _ . „ „„„. . ,. „ ,.,.(8e je zadeva podpredsednika Mandiča. Isti „Kdor m z nami, je proti nam"; biti . , . \ , , , . .. i imel ie namreč znano obravnavo pred šopa je mogočo „ali popolnoma z nami, ali',.,- J , , . , proti nam". Isto velja tudi okoličanom.! f ™ V „ i^ai P° T" Mnogo se je sicer zasejalo plevela in ko_,žasoP'sa Sloga« ,n v tej obtožilo ga 'je mestno redarstvo panslavizma in skrivne zveze z p a n s J a v i- stično sokto od koje neki živi rupcije mod nje; ali vendar je še mej njimi možev, ki se ne dado prodati sov-; ružni k ovi m laže m. Rečem pa: rajši nego bi imela 'biti narodna ideja v okolici podvržena kukavicam in sebičnjakorn; rajši 1 nego bi Be nekateri naši nezavedni soro-jakom iz navidezno vzvišenega (?) njih j stališča z nekakim velikodušnim usmiljenjem ozirali na slovanska ! družtva in njih potezanje; — bol je je, da | ostanejo slepo udani sovražniku ter ' sveto služijo iredenti! *) žalibože, ni vladu d- volilu maPc v sti». gl.j; .Do- tervdobiva podpore svojemu listu! S to obtožbo ni pa tržaška policija samo razžalila časti Mandiču temveč skrivila je, kakor je rekel gosp. predsednik, hujskalnih in protiavstrijskih namer tudi politično družtvo „Edinost41 in ves slovenski in hrvatski narod, radi česar se jo družtvo čutilo poklicano braniti čast svojega podpredsednika in od vsega naroda odvreči neopravičeno obdolženje. V omenje-nej odborovej seji se je po daljšem razgovoru sklonolo, stavili državnemu zboru ostro interpelacijo glede nečuvenega in neopravičenega sumničenja od strani redarstvene oblasti v Trstu. Gosp. predsednik Nabergoj naj isto vladi predloži podkrepljeno z podpisi druzih slovanskih državnih poslancev. Nepričakovane ovire so zaprečile, da se ni morala veselica družtva, kakor je bilo namenjeno, uže meseca oktobra osnovati. Kar se pa tedaj ni storilo, izvršilo se je pozneje, in zadnjo pustno soboto so je osnovala v gledališču „Rossetti" velika beseda se sodelovanjem vseh pevskih zborov v okolici. Veselica je bila vsled prizadevanja druž-tvenega odbora in občnega zanimanja dobro obiskovana ter donesla družtvu lepo svoto čistega dohodka, koji se uporabi v razne družtvene potrebe. Usoda tretjega utoka na višje državno sodišče glede osnovnih šol v Trstu je imela tudi neugoden vspeh. Vse družtveno prizadevanje, da slavna vlada pripozna potrebo in pravico slovensko ljudske šole v , Trstu, bilo je zahman! Pokazalo se je zopet, kakor je podpredsednik Mandie v lanskem občnem zboru po pravici opomnil, da nam ni samo mestni magistrat v Trstu protiven temveč tudi vlada. Začetna ljudska šola in otroški vrt družbe sv, Cirila in llotoda prejasno kažo na potrebo začetne slovenske učilnice v Trstu. Pridno obiskovanje one šole bode pač neovrgljiv dokaz, se katerim ob svojem času še povzdignemo svoj glas na slavno vlado, da tudi v Trstu ravnopravnost izvede, vodeč se v tem povsem v smislu družtvenih pravil. { Vsakomur bode znano kolike važno-' Bti za pridobitje naših narodnih pravic 'so volitve v deželni in državni zbor. J Družtvo „Edinost" meneč začetkom, da se bodo prve vršilo užo prve mesece tega j leta, posvetovalo se jo o njih v pravem času ter sklepalo, kako bi so jih moglo najuspešnejše vdeležiti. Dobro vemo, d*, stoje primorski Slovani nasproti sovražniku ne samo nesprav-j Ijivemu, ampak nad vso strastnemu in za-' grizenemu. Italijani v Trstu so si priborili izključljivo za se deželno in mestno zbornico tako, da se ista vladina stranka menda ne bode uiti upala stopiti na dan se svojimi kandidati. Kouservativno stranko smo se mislili mi tržaški Slovenci sprav-Ijivejšo od hudih liberalcov, čeprav nismo niti ob času njenega vladanja bili nič na boljšem od sedaj. Vendar vemo sedaj, da ni mej njimi nobenega razločka in nam mora biti ravnodušno, vladajo li eni ali drugi. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. O zadnjih dogodkih v Trstu govore vsi večji listi avstrijski. Posebno dobro opisuje položaj v prvoj avstrijskej luki pražka „Politik". Mirno in brez vso strasti pripoveduje ta list, koliko sto si obe zbornici prizadevali, koliko žrtvovali, da bi Trst povzdignili. Mnogo se je spregledalo, mnogo zamolčalo in pretrpelo, da bi le prvemu trgovskemu pristanišču našemu bilo pomagano. In v tem je zbornici pod- pirala tudi vojna mornarica, vzlasti nje poveljnik baron Stcrneck. Sedaj pa vrača to mesto v80 ljubezen in požrtvovalnost — s petardami! Tn to ne samo sedaj ampak vselej, kadarkoli su slavi kaka pa-trijotična slavuost v Trsta. „Politik" pov-vdarja, koliko si je dunajska vlada prizadevala z lepa pridobiti Tržaeane za se, a vse zastonj. Ta neuspeh s popolnim' pravom pripisuje domačej vladi. — Celo „Neue Freie Presse", velika prijateljica naših Italijančičev, si ni mogla kaj, da bi ne grajala čudno in več kot netaktno postopanje magistrata in mestnih očetov. Magistratovo glasilo J' Indipendente" ne omeni ni z besedico ni slavnosti ni vseh prepirov. Kedor tako molči, tudi mnogo pove. Židovsko-vladni „Mattino" in tetka1 „Triesterica" se sicer zgrožata nad skrajno ' pokvarjenostjo teh „otročajev", ki mečejo petarde in Be vedejo tako „nedostojno" ob tako slavnostnih prilikah, vender pa zagovarjata Tržačane, da so lojalni, zvesti in udani, da pa tega ne morejo dokazati, ako magistrat ne stori tega. Zagovarjajo in jeze se ti gospodje jako nerodno in bolje bi bilo onim, katere sta hotela zagovarjati, da sta molčala. Ves svet ve sedaj, kako je v Trstu — mi pa smo prepričani, da tako ostane še dolgo, dolgo, tako dolgo, dokler bode sama božja previdnost to trpela! I V ogerskem državnem zboru je sprejet zakon ob olajšanji vojaške službe enoletnikov. Ker po novem vojnem zakonu enoletniku ne šteje tisto leto, katero služi v vojski v studije, dobivali bodo zanaprej pravniki in kandidatje profesure absolu-torium uže koncem 7. semestra mesto koncem 8., kakor do sedaj ter zgube tako samo pol leta. Tudi učiteljem bode zadostovala samo polletna praksa na kakem učilišču, da zadobe učiteljsko diplomo, dočim jim je do sedaj trebalo celo leto. Vnanje dežele. Ruska vlada je rešila naposled dedno pravdo Ilohenlohejevo ter priznala mlademu knezu last, ako si prej pridobi rusko državljanstvo. Knez Ilohenlohe, nemški namestnik r Alzaciji in Loreni, je dedil po grofu Witgensteinu neiznosna posestva na Ruskem, katera mu pa ne pridejo drugače v last, negoj da si pridobi rusko državljanstvo. Črnogorski knez potuje s prestolonaslednikom v Petrograd. Ruski car je izdal povelje, da treba skazovati knezu Nikici počasti kakor carju samemu, prestolonasledniku pa kakor ruskemu cesar-jeviču. Ta poc in odlikovanje, katero ska- j zuje car knezu Nikici, daje listom povod k raznim političnim razmotrovanjem. i Francoz ka zbornica mirno raz-1 pravlja proračun zakleto 1890. To je pač zadnje zasedanje te zbornice in bližajo j se nove volitve. Od velike noči sem Beje notranji položaj Francije mnogo zboljsal in sedanje mirno zasedanje zbornice bodo 1 močno vplivalo na narod, da se ne bode1 dal zavesti od nikoga na krivo pot. V se-j natu pride skoro na dnevni red zakon, po ' katerem bi se vsaki dve leti imela voliti polovico poslancev, in drugi zakon, ki do-* ločuje, da sme vsak samo v dveh okrajih i nastopiti kot kandidat ter biti postavno voljen. It a 1 i j a n s k i kralj uživa gostoljubnost nemškega cesarja. Nemci so storili vse, da bi skazali gostu svojemu mogoče počasti, ter da bi mu pokazali Germanije najprijetnejše lice. Zbrali so, kar ima Nemčija sijajnega in imenitnega, da kralj Umberto vidi, njih moč in slavo ter se prepriča o velikej vrednosti italijanske zveze z njim;. Da se to doseže žrtvovala je država, žrtvovala so mesta in posamičniki velike svote, da se skaže Nemčija, kakor se spodobi nje ponosu. Vsi listi opevajo kralja Umberta ter hvale mejsebojno zvezo obeh držav. Italijanska zbornica je pa izrekla zahvalo Nemčiji in posebe Berolinu na prijaznem vsprejemu italijanskega kralja. Zahvalilo se je tudi Švici, ki je visokega gosta na poti prijazno pozdravljala. Nemški cesar pojde julija meseca na Angleško, kjer bode gost kraljice dva dni. 8 seboj vzame nemško mornarico, katero bode vodil njegov brat princ Henrik. Govori se, da je naš cesar povabil nemškega cesarja k velikim vojaškim vajam na Češko in Moravsko ter da je vabilo vsprejel. Cesarja bi se v tem slučaji sešla te jeseni. DOPISI. Iz Plllja. 23. maja. (Otvorenje Čitalnice pri sv. Petru v šumi.) Motreči paznim očesom gibanje in pojave javnega življenja po naši Istri nismo dva-jeli, da ne bi naša stvar stalno napredovala. Toda pretečeno nedeljo bili smo pre-veselo iznenadjeni. Uvrrili smo se ne-le, da naša stvar napreduje, ampak da napreduje vojaškimi koraki, rapidno. Že vest sama, da hočejo seljaki pri sv. Petru ustanoviti svojo „Čitaonico" razveselila nas je prav močno, kajti ta vest vidila se nam je glasen protest pred svetom proti zlobnem obrekovanju protivnikov naših, češ daje ljudstvo naše surovo, nedostopno naporom za kulturni napredek. — čitalnica Puljska, oziroma nje pevski zbor, sklenila je velikim veseljem, da hoče kumovati pri slovesnem otvorenju najmlajše sestrice svoje. Zbralo se nas je pretečeno nedeljo lepo število, da z železnico odrinemo k sv. Petru. Prišedšim na Puljsko štacijo se nam jo takoj nekam čudno zdelo, vi-devšim prihajati razne italijanske kolovodje — Stanich, Glezer i. dr. — in pa več drugih od minorum gentium iz nasprotnega tabora. Posebno pa nas je osupnilo, ko smo videli, da imajo gospoda godbo se sabo. Prav odkritosrčno povem, da mene je malo skrbelo, kajti predobro poznam pro-vokatoriški talent šaronjakov, a svoje bojazni nisem nikakor kazal, da ne bi veselja kalil vrlim našim fantom. Židane volje nabasali smo se v vagone, seveda v tretji razred ; — nam demokratom menda to ne bo v posebno sramoto, kaj, gospod urednik P ! Glasno prepevajoč zapustili smo kolodvor Puljski. Stara „Liepa naša domovina" ni se mi zdela nikdar tako lepa, čutstva, ki jih izražujejo lepe besede divne te pesni, nikoli tako pristna, prav iz dna Brca prihajajoča, nego tega dne. Veseli smo bili mej potjo, naši fantje so se menda prav zapisali v službo šega-vega humorja. Kar nakrat oglasil se je kondukter: St. Peter in sel va. (Hrvatski klicati vsakako ni treba, kajti po že leznici istrski so itak vozijo sami Ho-tentotje). Izstopimo. Izstopijo tudi protivnici, toda samo mali bogovi se godbo, dočim so bili višji bogovi naprej namenjeni, v P a z i n, o, kako se nas grdo merili, ko so nas vzrli s znamenji v barvah narodne naše trobojnice na prsih! Da bi mogli taki črni pogledi človeka uničiti, nijeden izmed nas ne bi se bil zdrav vrnil v Pulj. A pogledi bili so neškodljivi, hvala Bogu ! Pošteni kmetje, prave slovanske fizognomije, vzeli so nas v sredo svojo. In korakali smo skupno v vas, nasprotnikov godba in mi. Neki kmet je prav dovtipno rekel: Prav je, da so šarenjaki najeli godbo, pri katere zvokih se bodemo mi radovali, oni pa jezili. Prišedši v vas smo so ločili, vsaka stranka v svoj tabor. Toda jeden sam pogled po sceneriji uveril me je, kakov črnogled sem bil, ko sem se bal gledć izida. Pred hišo, kjer so ustanovili protivnici, nijedne dušico, v hiši »čitaonice" i.i okolu nje pa na s t o t i n e 1 j u d i j, gotovo pol tisočaka. Vse, kar smo tu vidili in opaževali, bilo je na — veliko našo radost. Ganljivo je bilo videti, kako pazno je ljudstvo poslušalo kipeče rodoljubne govore, kako je spremljalo vsak markantneji stavek z burnimi živio-klici. Posebno pa je brzojavni pozdrav ▼ Trstu zbranih od-ličnjakov zbudil neopisno veselj . Pevci čitalnice Puljske peli so na planem. Kje je sila, koja bi mogla tolikanj uplivati na dušo in čutstvo človeka, nego lepo harmo-nizovana pesen P! Ljudstvo, čuvši divni .Uboj" ! — ni vedelo kako bi duška dalo prekipečim čutstvom svojim. Potem smo odišli v hišo ter seli okolu miz. Tu so se vrstili govori, deklamacije, petje. Kar odkrito povem, da tako vernega poslušalstva nisem še videl nikjer. Žarna lica pričala so, da sega do srca sveta propoved narodnega evangelija. In ko je predsednik Puljske čitalnice, katero družtvo je po svojej večini slovensko, v imenu Puljskih Slovencev nazdravil novemu družtvu, zaorile je po sobani: kaj to. vsi smo jeden, bratje po rodu in krvi! In ko je končal zado-neli bo živio-klici, da se je vse treslo. | Tako se je vršil oficijelni del programa. Ker je čas hitro potekal, morali smo oditi v stan goap. župnika, kamor nas je povabil častitljivi mož in pogostil prav po šegah znane slovanske gostoljubnosti. Tudi tu se je nadaljevalo napivanje in izpod-bujenje do vzajemnega, vztrajnega delo-j vanja na korist naše narodnosti, v rešitev J ubozega ljudstva iz krempljev lahonskih. Mej tem smo skoro da pozabili iz Pulja došlih irredentovcev in njihove godbe. Kar utihnili so. A kar nakrat zasvirala je godba na prostoru pred župnikovem stanom. To pa kar se je potem vršilo, skoro da ni moči opisati. Ljudstvo je obkolilo italijansko godbo in burno zahtevalo cesarsko pesem. Godba je ugodila prošnji tej. Tu pa je nastala patrijotična demonstracija, kakoršne še nijsem v življenji videl. Klobuki raz glav in z rokami mahajoč klicalo je ljudstvo neprestano: Ž i-vela Avstrija, živila Hrvatska, ži-ivilo slovanstvo, živio Vitezić! To sicer tako mirno ljudstvo ugrelo se je, da ga nijsi niti spoznal. | Lahoni so pa stali tam v jednem kotu, peneč se sami jeze. Prav je imel tisti kmetič, ki je rekel: dobro je, da so šarenjaki najeli godbo, mi se bomo pri nje zvokih veselili, oni pa jezili. In tako je bilo. Iz ust žandarjev, ' kateri so se — z veseljem konštatujemo to, — prav taktno vedli, smo čuli, da so se I neke zgubljene dušo, katere so Lahoni : najeli, da bi mej nami zdražbo delali, mej sabo stepli in da so morali redarji intervenirati. | Tako se je vršila ta sicer priprosta, ali prelepa narodna Hlavnost, brez nijednega disakorda. Nasprotniki so se svojimi namerami do celo pogoreli. Poslovivši se od jgosp. župnika odišli smo na kolodvor. Z nami pa vse ljudstvo. Mali šempe-terski kolodvor menda še ni videl tolike množice. Navdušenje je naraščalo, doseglo je pa svoj vrhunec, ko je vsa množica pela cesarsko pesem. V tem pridrdra vlak. V ; kupeji so pa zopet sedeli Stanich in G 1 e z e r in čuli glasno odpoved njihovi supremaciji. Kaj da so si mislili P! Bog vedi! Ovacije narodni naši stvari in onim možem, ki se trudijo v nje prospeh, nadaljevale so se, dokler ni vlak zapustil ata-cije. Odlična osoba, ki se je tudi peljala z vlakom, se pa je izrazila : D a s w a r eine Massenkundgebung, \vahr-h a f t imponirend. In tako je res bilo! — —č. Iz Gorice 22. maja. [Izv. dop.] („Seja složnega postopanj a.tt) Vitez dr. T o n k 1 i povabil je vse bivše deželne poslance Goriškega deželnega zbora k sebi na posvetovanje za dne 23. t. m. z namenom, da bi poslanci pri bodočih volitvah v deželni zbor „složno postopali". Kaj s tem gosp. vitez namerava sicer ne vemo; a čuditi, jako čuditi se moramo takemu vabilu. Sili se nam — ko stvar premišljujemo — nehote misel, da bi smeli biti voljeni pri prihodnjih volitvah edino le bivši dež. poslanci. Čnjte zatorej: volitve kmet. občin, mest in trgov, kakor tudi v velikem posestvu se po tem takem letos ne bodo vršile. Ironija! Ako ni volitve red predrugačen, kar nam še ni ssnanor dovoljujemo si uprašanje, kt-do je sploh pri volitvah merodajen in odločilen, volilci ali poslanci P So li volilci odvisni od poslancev ali pa nasprotno P Je dovoljeno voliloom, da sodijo postopanje svojih zastopnikov, ali je pa poslanec nedotakljiv? Uverjeni smo, da volilci, ki so zavedajo-svojih pravic in državljanskih dolžnosti, ne bodo volili, kakor bodo poslanci zahtevali, nego glasovali bodo za one zastopnike, ki se jim zde zaupanja vredni 'r glasovali bodo za tiste poslance, koje si narod v javnih shodili izbere, ne pa za tiste, koje misli „seja složnega postopanja" predlagati. Kimavcu in ne-delavne poslance nemaramo. „Soča" nam zna sicer marsikaj lepega o naših bivših poslancih pripovedovati; a izvzemši nekatere, pomanjkujejo fakta: molto fummof poco arrosto! Sploh znano je, da „Soča" po tistem vetru pleše, ki jej iz ulice bv. Ivana prihaja, — ni se tedaj čuditi, če je v 20. številki tak članek priobčila. Kje je družtvo „Sloga" P Živi še ali je zamrlo P Iz prejšnih let nam je znano, da se je to družtvo ob času volitev oživelo in potem zopet zaspalo „den Sclilaf des Gerechten". Mogoče tedaj, da bode zopet vzdignilo svojo zaspano glavo in se postavilo v bran preteči narodni nevarnosti! Da bi se vsaj enkrat zdramilo, — ali pa za večno zaspalo. Temu družtvu tekmec je soBedno društvo „Slov. jez"-katero neutrudljivo, neprenehoma brani narodne pravice. To družtvo, kakor vem iz gotovega vira, bode pri bodočih volitvah postopalo aktivno, ter dela za to uže potrebne priprave. To jo jako lepo od naših sodeželanov, zatorej kličemo Vam iz globočine srca krepki: Na zdar! Sosedov sin. Gorica 21. maja. V nedeljo dne 10. t. m. je imela Gorica svojo pomladansko veselico. Vkljub uže zdatnej vročini zbralo se jo precej ljudstva v lepej čitalničnej dvorani. Prva točka je bila „Železna cesta0 našega Preširna. Ta skladba g. Volariča bila je nekaj novega za poslušalce. Go-spodičina Berta Lebanova je pela s tako lepim, prijetnim glasom, da smo jo kar občudovr.li. Gospod Morcina, ne-utrudljivi čitalnični pevovodja, si je uže pridobil toliko hvale in zahvale, da mu bo naša res odveč, izreči pa vendar moramo, da nas je posebno razveselil s to novo pesnijo. Sledil je duet „Dalmatinski šajkaš", katerega sta pela gg. M e r c i n a in K r o -navetvogel v obče zadovoljnost in priznanje. „Ženska borba", vesela igra v treh dejanjih, je imela v vseh svojih igralcih najboljše moči. Gospa Sirk je ne dosegljiva v tej stroki. Njeno naravno predstavljanje kaže se povsod: v njenej ljubeznjivosti, v njenih najsrčnejših čustvih, največi strasti in v najbridkejši ironiji. Kaj bi govorili P Obžalujemo le onega, koji je ni še videl igrati. Gospodična H a n e 1 je lepo in naravno predstavljala 161otno deklico. Gospod S i v e c je uže znan na goriškem odru in njegova kritika je — občna hvala. Gospod K 1 a v ž a rf znan humorist, je srčno karal svojo hrabrost, „duh svoje matere" le v duhu ter je se svojo šalo vzbudil radosten smeh v poslušalcih. Gospod P r i n č i Č je tako naravno igral, da bi bili mi kmalu zapodili njega in njegovo vojake, njegova nesreča v preiskovanji in zmaga grofinje je nas za res razveselila. To je pravi čitalnični pomen, da podaje vedno toliko in tako prijetne dušne hrane. Takih iger, iger za inteligenco, ne manjka in vporabile bi se lehko tudi v drugih mestnih čitalnicah, da bi na tak našin trebile tuji element iz domačega. Na goriško čitalnico naj ae torej ©zrejo druge čitalnice in naj se uverjejo, da se le na tak način more koristiti narodu, V goriški čitalnici ne najdeš prisiljenosti v občevanji, ne tistega pisanega pogleda oseb višjih na osebe nižjih stanov, ter jo vsem en smoter pred očmi, stvar jim je na srci ne — osebe. Toda njeni uspehi govore dovolj, da ni treba posebnega razlaganja. Z dežele 16. maja. [Izv. dop.] (Ve-selica v Kozani.) (Konec.) Po zvr-iitvi vsporeda je bil banket in potem ples, h kateremu so se zbrali sokolci pa tudi Jepo število drugih čvrstih mladeničev in zalih Brik. Verjemite mi, gospod urednik, da si nisem mislil, da so Brike tako „fajn punčke". In kako zna mladina v Brdih elegantno plesati! Zročemu te srečne in vesele ljudi, zdi so ti, da imaš pred seboj izvežbane plesalce, ki se pri glasovih vabečega valčka zibljejo po gladkem parketu .... Meni pa so zveneli po ušesih lepi akordi Abtove plesalne : Ah, moja deklica, Krasna ti rožica, Pleši z menoj .... in zasukal bi se bil tudi jaz s kako brdko torej ne v^dol hvale in zahvale takemu možu, kdo bi ne podpiral tega Evterpinega ljubljenca? In vender, žalostno, a resnično je, da so v njem od neke strani d u š f veselje do muzike, veselje do neumornega delovanja za narod! Žalostno, a resnično je, da ta izredno nadarjeni mladi mož pri „obstoječi!* okol-nostih" nema dosti upanja do „boljše prihodnosti*, dočim se marsikoji „ubožec v duhu" njegovega stanu redi in službi, ki so mu jo naklonila „svojstva", le « m o ž n o s t n e. A to ni jedini slučaj pri učiteljstvu, da se resnično lep talent pozabljen mora potikati po od-Ijudnih vasicah, dočim se kak praznoglavi klečeplaz ali „Protectionskind" šopiri v najlepšej in najboljšej službi! . . . Qui ca-pere vult, capiat! . . . G......r. šoli št. 35. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo denarničarjevo. 4. Posamični predlogi. 5. Volitev novega odbora. — Vabi se uljudno posebno gg. podporne ude, katerim ni bilo mogoče o zboru ustmeno javiti. Mestni zastop imel je v sredo zvečer sejo, v kojej je bilo zaključeno, razpisati natječaj za posojilo 11 milijonov gold. za zgradbo spremišč z obrestmi po 4Od masti ob tega zajma imelo bi se vplačati t. I. 2«/« VBa druga | milijona gld., 1. 1890 4 milijona gld. leta 1891 2 milijona gld. in ostaK 2^ milijona gld. najkasneje 1. 1896. Nadalje je bilo zaključeno od dedičev Danneckerja kupiti hišo štev. 1 v ulici Cordaiuoli za 22.695 gld. Ta hiša se bo podrla in tako ulica sv. Ivana zvezalo z ulico Torrente. Potem se sprejme predlog šolskega odseka v zadevi odbitega vtoka na ministerstvo programu so češke, hrvatske, slovenske, ruske in poljske skladbe. Prva taka akademija bode te dni v Šibeniku. Kranjska mlekarska zadruga jo pod pot zavozila iti napravila žalosten konec. Zadružniki so veliko zgubili, kajti namesto 6 — T kr. za liter, dobili so le po 3 kr. plačila. Nekateri imajo ngube po 300, tud' 700, nekateri celo nad 1000 gl. Res Škoda, da je tako koristno in mnogo obetajoče podjetje vsled nesrečnega vodstva končalo tako žalostno. V Celovcu se je v«tanovila slovenska hranilnica in posojilnica za Celovec in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Z ustanovitvijo tega prepotrebnega zavoda pomaknili so se koroški Slovenci zopet za korak naprej in jo upati, da bo stvar, ki je v zanesljivih rokah, dobro napredovala. Ta posojilnica se je v prvi za nauk in bogočastje zastran nepotrditve i vrst> osnovala v namen, koroškim sloven- Domače vesti. Nezgoda cesarice. Ko se je naša cesarica 22. t. m. z posebnim vlakom iz Wiesbadena, kder je dlje časa bivala, v Frankobrod ob Meni vozila, pripetila se je ob 3. uri popoldne, ko je vozil vlak Briko, da mi ni nemila boginja Terpsihora' P° zvezni P™«1 blizu pristanišča, nezgoda, odrekla plesnega daru! Ali kaj se hoče: j Zadnji voz je namreč skočil iz tira in se „Eines schickt sih nicht fttr Alle", pravi' sprednjima dvema prevrnil. Cesarica je Goethe. .. Ples je trajal do ranega jutra.'09ta,a nepoškodovana, ravno tako tudi Sedaj pa, ko sem zvršil poročeval-' »Plemstvo ; le neki strežaj je bil na roki čevo svojo dolžnost, dovolite mi, gospod ranJen- Po enournem prestanku se je urednik, da izpregovorim nekoliko besedic v,ak z0Pet odpeljal. 23. t. m. došla je imenovanja učitelja U. Mariottija ravnateljem mestne šole v novej Reni, napraviti f rekurz na upravno sodišče. Slednjič je bila določena taksa za privatiste pri semestralnih skušnjah in za sprijem dijakov v mestno višje realko od drugega razreda naprej z 12 gold. i Dar. Za veselico pevskega družtva „Adrija" dne 12. t. m. darovala je nadalje , veleč, družina Covacich-Rebek iz Barkovelj 2 gl. Srčna hvala! 1 Iz Rojana se nam piše: Znani Primožič jel se je menda zopet buditi. Udom družtva „Adrija' — prodorno. i Akopram se je kozanske veselice de-ležilo mnogo ljudstva, vender pogrešali smo mej njim mnogega posvetnega odlič-njaka, katerega smo se gotovo nadejali; a tudi to nam je britko dejalo, da niti jednoga duhovnika iz Brd ni bilo navzočnega! Dva sama duhovnika sta bila prišla z Goriškega k veselici, a ie ta dva sta se koj po besedi odmaknola, videč, da njiju stan ni zastopan po nikomer. Kaj je bilo krivo žalostnej tej re- cesarica, nadvojvodinja Valerija in nadvojvoda Fran Salvator v Hetzendorf, od koder so se po pozdravu z cesarjem takoj v letovišče Lainz odpeljali. Tabor v Istri ni dovoljen. Ces. kr. okrajno glavarstvo v Paznju je odlokom 22. maja predsedništvo političnega družtva „Edinost" obavjestilo, da stavljenej molbi za dovoljenje obdržavanja narodnega tabora pod milim nebom pri sv. Petru v šumi pri obstoječih narodnih razmerah političnega okrožja pazenjskega, v katerem se skim posestnikom in kmetom, kadar so v zadregi pomagati in jih varovati pred kremplji narodnih nasprotnikov. „Slovanstvo ve svych zpevech". Tega znamenitega dela češkega rodoljublja jo izšel 42. in 4ii. zvezek, obsegajoč samo slovenske pesni, k >je bodo zapo-padale 8 Bešitkov. Naročnina za colo zbirko slovenskih pesni iznaša 3 gld. 20 kr. Predplačuje se na kolikor snopičev in na katere se hoče, snopič po 40 kr. Pred-plata se pošilja izdajatelju g. Ludoviku Kuba v P o d e b r a d u na Češkem. Listnica uredništva. G. I T v G.: Vaš 'ga dopisa 110 moremo snici, ne vem za gotovo. Ugibalo pa se no more mešano prebivalstvo lokalno tako je tako: Duhovniki niso prišli, ker so na-' razdeliti, da bi radi obdržavanja taborja sprotni plesu, drugi posvetni, briški od- ne bil kaljen javni red in mir, v s t r e č i ličnjaki pa zato ne, ker so Kozanci najeli no more. korminski laški orkester, mesto do-1 Politično družtvo „Zavednost" v Pod- mače, kviščansko godbe. Obojno treba melcu bode imelo na vnebohod Bvoj prvi, ij$an8kjh mater, ima neki svoje družtvene malo pojasniti. Glede plesa moram ome- glavni občni zbor se sledečim dnevnim iz Barkovelj, kateri delajo pod častnim njega poveljem, stavil je te-le pogoje: „Družtvo zapustiti, ali izgubiti delo !" Jeden ud se je res ustra-1 šil tega žuganja, ter stopil iz družtva,1 drugi pa je odločno rekel, da rajši delo zapusti. Slava Toskancu, „toskanskega imena* g. Primožiču! Z druge strani pa nam je znano, da je pristopilo družtvu „Adrija" dokaj novih udov, med njimi tudi nek odbornik, ali pa še celo pred-j ~ Cena av. vr. polti. 1,— Pristen 1« z ... T. ... , , , 1 zvonijo varnostno znamko. Dobiva se po vseh sednik „Italijanskega pevskega zbora na h7UttI.;ia1l. poSiiju p„ ,,„&tj Vsnk d«n fflavno 1 Greti!" Iz dobrega vira nam je tudi znano, sklatim « : krctsapotlieke Konieuhiip Dolnja da je darovalo družtvo „Pro patria" italijanskemu pevskemu zboru na Greti 50 gl. pri ustanovityi zbora. — Menda , stoji to v pravilih šolskega družtva „Pro ' patria" ? ? ? Italijanski pevski zbor na Greti, sestavljen iz sinov slovenskih oko- priobčili, k^r bi »koro ni kopu ne z niinal. — G. M i' v G : Viišepa dopisi tudi no, kurja Vus v tej zadevi drupi dopisnik prehitel Prosimo, poročite imm veSkrut kuj. Poslano. Kvvizde ilnid proti kostobolu, staro, izkušeno domače sredstvo proti kostobolu in revmatizmu. A vstrijii. (i) niti, da tukaj ni bilo pohujšljivega j a v- redom : 1. Poročilo osnovalnega odbora, nega pleBa; torej ne vem, čemu se zbog 2. Volitev odbornikov. 3. Volitev treh njega vcselici odtegovati. Kar se tiče pregledovalcev računov. 4. Poučni govor korminskega orkestra pa trdim, da je bil o deželni ustavi. 5. Nasveti o volitvah, na svojem mestu. Kje pa naj bi bili našli'— Zborovanje se prične ob 2}£ popoldne, tak orkester ? V Kojskem so res godci, j Izlet IZ Trsta V Divačo. Izlet, kojega pa orkestra tam ni. Orkester pa je za take napravijo nekateri člani „Slovanske slučaje in namene gotovo bolj na svojem Čitalnice" jutri v Škocijan, vršil bo paragrafe, blagajno, tajnika itd., čeravno se ni od njega strani dot. oblastvu niti pravila za potrditev predalo. — Levstikov spomenik. Po zadnjem izkazu jo za Levstikov spomenik nabranih 970 gld. Spomenik, katerega ima kamnosek g. Jontež že v delu, pokazal se bode v obliki umetno izdelanega oboliska, ko- Izvrstni stroji za vsako potrebo kmeti jstva se dobivajo v v raoji zalogi pod tvrdko „Schivitz & Comp." ulica Zonta št. 5 v Trstu, po nizki coni, prosti carine. Posubno priporočam: Mlatilnice in čistilnici? za ž to in Stiskalce za trte peronospore obvarovati. V. M. ŽIVIC, 2—3 i n ž e u i r. mestu kakor druga godba. Korminci so bode tako-le: Ob 7. uri zjutraj odpeljejo jega visokost z naslombo vred bo znašala bili res Lahi, a ne naši nasprotniki; igrali *0 izletniki po državni železnici s postaje so več slovanskih komadov in jaz sam sem' 8v. Andreja v Divačo. Ob 9. uri odhod se mogel prepričati, govoreč s spretnim' iz Divače v i/> ure odaljeni Škocijan. njih vodjo, da veje pri tej godbi kozmo-1 Ob 10. uri obisk in ogled škocijanskih političen duh. Korminski orkester pa je jam. Ob 2. uri obed v gostilni g. Gom-tudi Kozani najbližji, torej vse bača v Matovunu. Ob 4. uri odhod v Di-kaže, da si Kozanci niso ogrehotili duše1 vačo in sestanek na vrtu g. Maliorčiča. naročivši korminski orkester. Žalostno je, Ob 8. uri povrnitev po drž. železnici v da so se nekateruiki zaradi te korminske Trst. Udeležiti se morejo izleta tudi ne-godbo dali voditi od strasti tako daleč,1 članovi. Vožnja po državni železnici tje da so nekj e v Brdih raztrošali celo neke in nazaj stane za II. razred 1*20 gld., za listke se žaljivo vsebino (da-si prikrito). Da'III. razred 80 kr. Skrbelo se bode tudi pa s tem niso dosegli Bog si ga vedi kaj,! za godbo v Škocijanu in v Divači. Cena dokaz je to, da je g. Volarič jeden tak' in dobra postrežba v Gombačevej gostilni „izvod" prečital po besedi na odru, češ:'je sploh znana. — Zanimanje za ta izlet »čujte, tak telegram smo dobili, ne sicer po železni žici, nego s ceste . . ." Toda pustimo to. Kdor nepristransko f. G8/* metrov. Kamen sam za obelisk, ka teri se jo naročil v Repentaborji pri Se žani, tehtal bode okolu 120 centov stare' teže, naslomba bode pa iz kamena roj-stvenega kraja Levstikovega. Ako bo pripuščalo gmotno stanje, napravi so naj spomenik i vlit medalijon z Levstikovim j obličjem, katero delo bi prevzel slovenski i SthuiKassu lJ« umetnik nu Dnnaji, g. Gangl. Okolu spomenika bodo ograja kamenitih stebrov z verigami ali pa okusna železna ograja. Napisne črke na obelisku preskrbelo bodo pisateljsko družtvo v Ljubljani. Odbor je skrbel, da bodo spomenik popolnoma do- 1.50 Čudo vat je f. 1.50 samobrivec najnovejši stroj za brijenje, h katerim nh more briti vstikdo salu in brrz trSkočr. NE TRGA, NE REŽE, ampak e n o s t a v e n je in 1 e ll a k. ' Mnogo denarja prihrani »Samobrivec« nt nobena stvar na ispiača hh tako, kakor ta. Cena le (or. 1.50. Pošilja proti gotovem denarju ali povzetji, Dunaj, vVahring • V.rsandl Di-pot L. Mllllef. 9-52 kozanska ve-svojo osobo sodi, mora reči, da jo bila selica kaj lepega. Jaz za smelo trdim, da bi bilo tako izborno petje, kakeršno smo slišali v Kozani, celo pevcem in povkinjum v Ljubljani — v slovenBkej metropoli — na čast. Iz tega je lahko uvideti, koliko se je moral truditi mož, da je priprosto kmetske ljudi privel do tolike dovršnosti v petji. On je bil duša kozanski veselici; bil jo, ob kratkem rečeno: vso v vsem! Kdo bi za- vršen do dneva slovesnosti, to je do 11. je veliko; prijavilo se jo dosedaj uže augusta. mnogo rodbin. Nikomur ne bode žal, da Ces. kr. kmetijska družba kranjska si ogleda krasna podzemeljska čuda v imela jo v četrtek občni zbor, koji je bil Škocijanu. Jame so lahko pristopne tudi jako mnogobrojno obiskan, posehno od nežnemu spolu. Upamo, da tržaške izlet- udov duhovskoga stanu z dežele. Predsednike počaste s Bvojo navzočnostjo tudi nikom bil jo zvoljen ces. sovetnik g. Iv. bližnji kraški prijatelji. Najeta je godba M u r n i k, tajnikom g. Gustav Pire; v centralni odbor pa gg. : baron Tlinko L a-z a r i n i, Fran P o v š e in Vinko O g o-r e 1 e c. Naš rojak g. F. S. Vilhar prireja družtvu z vijolonoelistom I. Hajckom in vijolinisiotn Menegheli-om po vseh dalmatinskih mestih glasbene akademije. Na 12 mož, ki bodo svirali na izletu v Škocijan. Godba bode svirala mej obedom pri g. Gombaeu ter spremi izletnike tudi v jamo. — Občni zbor pevskega družtva „Adrija" V Barkovljah bode jutre, v nedeljo, 20. t. m. ob 5. uri popoludne v družtvonej pevski £riina, velikanska zaloga papirja za tapetarje in velika zaloga ŠPANJSKIH STEN 17-104 pri 6. BERTIN-U Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zastonj in franko. Nasproti „Giardino Pubblico* ju veliki historiSko-inehanični Muzej Mayerott 2—3 v dveh oddelkih. Ustop za I. oddelek 15 kr., za II. 5 kr., vojaki in deca 10 kr. Vsak obiskovalec v dobi darilo. Natančneje prinašajo veliki oglasi po oglih. Za mnogobrojno obiskovanje, prosi J. MAYEROTT. Brnsko sukno zii »lrgiintno pomladansko ali poletno obleko v odrpiklh ]>o m. IVtO. to Je 4 dimnjake »ntlje V Slik k II pilil t.\ ar »ri l- 4-30 i* ftne (f K"l.*i j« proti povzel ju iznosa reelna in stlidn t, jako dobro poznana tovarniška zaloga sukna SIEGEL-IMHOF v Brnu Brflnn). Izjava! Vsa kupon je i duha Zdravilo za mrzlico lak lonnati. K ko j-i sv. Filip Nerij mladeniča ozdravil omot;ca častilakomnosti Zoper popade b^snosti Zoper kostno gnjilobo — ne-vošS.jivosti Mazilo za < F,i. Strop in pomofrk zopt'i strup. Z:i take, ki imajo duhovno vodt-nico. Za mrLVoudne, Zi srčnobolno Domala zdravila zoper strah pied smrtjo. Univerz >ino ali občno zdravilo. • Sklep. Krščanska vodila za življenj«. Obljub iiu3>-ga božjega Od-rešetiika častilcem n]egovega prmvetega Srct\ Koreniti izkaz zdravilnih nasledkov duhovne lekarne Zbledi I*pa smr;r 3—5 Oglas. V Logn-Ricmanje, železnična postaja, prodajo se od 12. t. m. naprej naj drobro in na debelo belo in črno v i n o I. vrsti iz kleti G. B. Angelija, Log štev. 13. Trna tudi veliko zalogo najfinejšega Žvepla iz Romagne za žvepljenje trt ter ga prodaja po umestnih cennli. 3—3 G. B. Angeli, prodajalec — Trst. Čudo obrti. Samo for. 3.50 stane nova srebro-niklena tilindrova ura za gospode, gospu in dečke; no razloči se od pravoga srebra. Plosnato kristalno steklo, ele- J gantne, fine oblike, krasno rezbana, točen stroj, ki je natančno urejen inskušen. Jamči se, da točno gre. Fino pozlačena, elegantna verižica samo 40 nč. i 1 Pošilja proti gotovem denarju ali povzetji „Versandt-Dep6t L. M U 11 e r, Dunaj, Withring Schulganso 10. 9—52 restitucionalni fluid (voda za pranje konj). Služi vsled mnogoletnih izkušenj za jače-neje pred in po velikem trudu in po delu daje konju posebno vztrajnost o dirkali itd. 1 steklenica gld. 1.40. K W I Z D E korneburšk živinoredilni prašek za konje, govejoživino in ovce. Ako se daje živini redno živinoreji! prašek je vsled mnogoletne i/.kučnje izvrstno sredstvo proti slabemu teku. mol-i ženji krvi in za izboljšanje mleka. Cena mali škatljici 35 kr., veliki 70 kr. Kwi7.de krepčajoča krma /a konje in govedo za brzo pomoč onemogle živine in pospeševanje reje. — V zabojih po 6 in 3 gld. in omotih po 30 kr. Kwizde Vaselina za konjska kopita proti suhim in lomečim se kopitomi Lonček f. 1.25. ! Kwizde lop za kopita i um f t oljni rog). 1 d rožič 80 kr. Ktvizde c. kr. priv. prašek za des- j infekcijo hlevov, gnojnic, ob enem izvrstno sredstvo za vezanje gnojne soli. — i 1 omot po i/s kg. 15 kr. ; Va zaboja gld. 1.40, 1 zaboj gld. 2.40. K\vizde svinjski prašek za pospeševanje reje in brzo ponicč onemogle živine. — 1 veliki omot gld. 1.20, mali i 03 kr. Kwizde milo za pranje domače ži-. vali, ko-ifrova škatlja po 100 gramov j 80 kr., kositrova skatlja po 300 gramov I gld. 1.00. 4—2 (L)! Pristno se dobi po vseh lekarnah in pro-dajalnicah mirodij avstr.-og. monarhije. Da se varuje pomot, prosimo p. n. občinstvo, da zahteva o kupovanji tih sredstev vedno Kvvizde preparate in da se pazi na gorenjo varnostno znamko. Pošilja He po poŠti proti povzetji vsaki dan po centralnem skladišči: Kreinapotheke Kornouburg Franz Joh. Kvvizdu, <:. kr. avst, kr. rumuuski dvorni dobavitelj za živinozdravuišk«' preparate Brnsko sukno Filip licho, Brno, K ran t mark t 21. mzp< Silja vu . l. panMio j o-RiladaiiHt-onllpol« tio oblek" proti povzetju ali gotovem plačilu. 13 — 15 Odrezek metr. 3.10 sukna za obleke za možku opravo dovolj, dtjbr« vrst,, va samo . . . for. 3.50 I odrezek metr. 3.10 tin. vr za num» for. 5.— I odrezek metr. 3.10 n«iliti vr s.nio for. I odrezek me1r. 2.10 sukna za povrhno sukno (zs« možko Miktiio) č si, vol. for. I odrezek metr. 3.10 črnega sukna, ftista volna /.a k mplet salon obleko . . for Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! mijnoveje konstrukcije v raznih velikostih. Olivne stiskalnice in olivni mlini Vinske in sadne stihkalnice Grozdni mlini in sadni mlini Mlatilnice, čistilnice, gepli, rohkalnice za turšico, sejalnike, pluge itd. 20—7 Priprave za sušenje t?adja in zelenjave. Krzilnice za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni. Ig. Heller, Wien, Praterstrasse 78 Katalogi In vsakeršna pojasnila na zahtevanje zastonj In franko. Prikupe em najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo. 7.50 3.90 Uztrci zastonj in franko. Največja razpošiljalnica blaga J. & S. Kessler, Brno Ferdinandove ulice št. 7 razpošilja zastonj in franko uzorce in cenike 10—10 tovarniška zaloga sukna. Grebenasto blago za letno obleko, katero se sme prati, najnovejši počrt, ostanek 8.5U m., za celo možko obleko gld. H, Dokler ne zmanjka! Hruški ostanki sukna 3*10 m za celo možko obleko gld. 3.75. Žensko modno blago. Križasto in progasto modno blago, <>0 cm. široko, za pomične sukne in otročje obleke, .0 m. gld, 9.50. Joupon in trinitkasto blago, v vseh modnih barvah I. gld. 3.50, II. gld, 2.HO. Prilični nakup!! Pristno barveno francosko zephir - blago, 75 cm. široko, v prekrasnih barvah, 10 m. gld. 3.50. i Brokatno in Jacquard modno blago, liO cin, široko, v vseh mogočnih barvah, 10 m. gld. 8.110. Doris, najnovejše križasto modno blago, čista volna, 10 ni., poprej gld. H), sedaj »atno gld, «.50. Nervy, 90 cm. širok, v lepili progah in vseh modnih birvah v za-logi, 10 m. le gld. 4.50. Kašmir, dvojneširok, črn, barvast 10 m„ gld. 4. Volneni atlas, dvojnoširok, črn, barvast, 10 in. gld. f>,5(J. Višnjevo tiskani kretoni, za 10 m. gld. 2.50. Letni Jersey-jopiči, elegantno se prilegajoči, gladki gld. 2.50, tamburuvani gld. 3. Platneno blago in tkanine, Kos — 29 vatlov. Kos domačega platna, dobre bažo. ' , gld. 4.20, gld. 5.50. Kos King-tkanine najtežjo in najbolje vrste, 29 vatlov, trajnejšo nego pravo platno, gld, 5.80, 6j4 gld. 7.50. Kos oxforda in zephira, najnovejši uzore.- II. gld. 4.50, I. ({Id. fi.50. Žensko perilo. 6 ženskih srajc, iz močnega platna z zobci gld 3,25, z vez-nino gld. 5. 3 ponoćne korzete, iz finega Sifona s lino vezenino 1 gld. 4 II gld. 1.80. Pravo angleško cheviot-blago, 3-10 m. za celo možko obleko I gld. 8.50, _ II. gld. 7.50, 111. gld. li. __ Blago za ogrtače, v Najnovejših modnih barvali najfinejše baže, 2.10 in. za culi ogrtač, gld. I>. Možko modno blago. Možke srajce, iz šifona, kretonn, oxt'orda, najboljši izdelek 1 gld. 1.80, II gld. 1.20. Delavske srajce iz oxforda, močne, dobre baže, 3 komade II. gld. 1.40, 1 gld. 2. Gače, iz močnega platna, krepkega barlienta I. gld. 8.50, 11. gld. i.so /n komade. Normalne reformske srajce in gaće, poletne, prijetne /a nošo, pij o pot, komad po gld. 2. 12 parov svilnatih kratkih nogavic ki pijo pot, gld 1.2U. 1 potniški plaid, 3-5U m. dolg, 1*00 m. širok, pruvi angleški gld. 4.50. 6 suknenih kap, za možke in dečko, moderne fat/ono, gld. 1 20. Dežnik iz clotlia gld 1.5U, iz svile g'd. 8.50. 12 žepnih robcev, za možke gld. 1.20, obrobljeni z barvastimi krnjui za ženske gld. 1. Zastori, pregrinjala in preproge. Jute - zastori najnovejši počrt, kompleten, 2 barven gbi. 2.30, 4 barven gld. 3.50. Jute - garniture, I 2 posteljni odetali in 1 prt, najnovejši turški počrt, 2 barveno gld. 3.50, 4 barveno tfld. 6. Prešito letno rouge-odetalo, kompletno dolgo in široko, 1 komad gld, 3. Jaquard - Manilla- posohna preproga trajne baže gld. 3.50. Garnitura iz ripsa, 2 posteljni odetali in 1 prt, najmodnojo sestave barv gld. 4 50. Čipkasto blago za zastore, najnovejši počrt, 10'i cm. široko, 1 cm- 25 kr. Solnčnik iz atlasa, črn in barvast, z najnovejšo modno palico, nujmodimjši po gld. 2,'2.5i)'in t;ld. 3 komad. Razpošilja se po povzetji. Ne ugajajoče blago se nazaj vzame. TVRDKA Bernhard Ticho Briinn, Krautmarkt 18, (v lastnej hiši> 11-20 pošilja proti povzetji: Tkana ovčja volna dvostroke Široknsti, trpeifnn. -eU obleko 10 met for. O SO Indijski Foula volne, dvostroko iimk, eeia obleka. ____in met., f. s Novosti za »bleke za nospe po nsjnovejgej gpfji progasto Blaco v vseli barvah, dvostroko. 10 met. f. » Crnl Terno saksonski Izvod, dvostroko 5'rok sn celo • bleko. 10 m "tro v f. 4.50 Progasto blago za obleke 60 ctm Široko, najnovejši vz^rki, 10 met f. S.ftO _ Volnati ryps v vseh barvah. 6.0 c.'rn širok, 10 metrov f 3.MO Oreidrath Trožičje) najbcljša vrsta, 80 Ctm. široko, 10 metrov f. 3.HO Aquard blago 60 otm široko najnovt jsi vzorci, 10 mptrov f. 3 lio. Francoski Voal 10 m. trov, eleg uit'ia obleka, ki se daje prati, for 3.-- » Košulja za gosoodn. lastno rinil bele ali ba vane 1 kos I a f. I _______ II a f. f 90 Žnnskft koSulin Iz Sifona in platna, fino pletene, 3 kom for. * »O Žensko košulje iz močne(;a platnu RiHnkumi 6 komadov f. Dom 5e platno I komad, 30 vatlov for: 1 • 3f> » »/i -t. S« R.KO Kiug«Webs brlige n gn platna 1 koma i 6 /širok. HO vn»l >v f. O S i fon 1 k tnad. 30 vatlov. I a f. 5.5», najboljše vrH H f o no Kannafas 1 kom. 31) vatlov, |i|a f. 4 *IO 1 . :-*> • rud 'i* < 5VO Kanavas iz niti 1 kom. .'-0 v.itljev. lila in rnd«8 f «.- Oksford si mor- pr t1, dobr» vrs u, 1 kos __30 ya» lov f S SO Angl. Oksfort tinjboljši. jako orepon f.ljiv, I k mnd, 30 vatlov f. O SO Garnitura Iz rip a se*tojetn iz 9 postelj ih p^trrinjal in nanrznepa ) rta sviltiotlml f'».nzam! _for. 4 — Garnitura iz jnta » p s eljnih i "grinjnl m • 'nnizn^ca prta s fran7iirni f 3.SO Jute zastor jurški vznrek: rodpolnl for 9.30 Holand k« dolq»> prpproa« (ostanki) in—12 nirtrnv didtre. 1 oNlnii< k f 3.00 1 Poletna ogrhj'ča a/t dolgu nanio volim | I.30 Konjska plahta jako dobru. 190 cmi. d'iVa, 130 istm. Široku, f. I.SO Orieie za fijakerj^ oarKkorunieiiH, 1 komad I. 9 SO Tovarno skladišče suknega blaga Brnsko sukno Od-t nek 3 10 m trov 7 a pod pol no tnožk o obleko f. :i jr, Moderno se kno 3.10 m' t., jako lino kompl. možko opravo, for M - Poletno Češ jano sukno ostanek za komp možko opravo, moro prati, t! 40 m. dolgo. f. 3.- Brnsko moderno blago Ostanek vu. podp lno možko obleko 3.10 ni-lrov ilolfo for S SO Priložnost za kupnvanjR! B r 11 s k i o 81 a 11 k i s u k 11 a. 1 ostanek za I kompl. možko obleko 3 10 met. tor I SO Blagu za poviš-)e sukuh najfinejša vrste, za 1 elo snknj t'. 8.— V?orki brezplačno in franco. Z\ dnb^O blago in točno poš ljatov se jairči Elegantno izvedena zbirka it/oreev v. 400 znamkami g. krojačem nefrunkovauo. Lastnik pol. družtvo ..Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu,