CVETKO GOLAR SLEPE MIŠI Ljudska igra OSEBE: MATEVŽ KOZUH gospodar TONA njegova žena JERICA hči MLINAR BOSTJAN PEREGRIN sin KNEZOVA MATI PAVLE SPELICA hči PRIMOŽ stric • ' LENKA I JAKA otroc TINE J CULKA sosed Godi se na Gorenjskem v predzadnjem času. 1. dejanje v Kožuhovi hiši, 2. dejanje v Knezovi hiši, 3. dejanje na vrtu pred go stilno. 1. dejanje Kmečka izba z rožami na oknih in po- KOZUH: Pravi, pravi! To je kot z dobami na zidu. Duri na sredi in na des- žebljem pribito m še z vi"vjo pi'ive- ni, V kotu velika bela javorjeva miza s zano! Zakaj pa bi ne bil pravi? Bošt- stoli. Nasproti visoka omara. Vse po- jan, njegov stari, mi je povedal, da hištvo je lepo čisto in kaže dobro kmečko dobi Peregrin malin, brž ko se oženi! hišo, ki ga lepša mlado dekle. Poletni Ali veš, kaj je to malin? delavnik zjutraj. TONA: Malin je malin! Navadni kmečki Matevž Kožuh, gospodar. Tona žena so na dva kamna, pa stope za proso so zraven. Ne vem pa. kaj je to takšnega, KOŽUH: Mi smo mi. Tona! Le meni ver- če dobi Peregrin malin! Naša Jerica jemi, da imam prav! Dolgo sva že bo živela lahko tudi brez njega, skupaj, zato bi lahko vedela, da imam KOZUH: Joj, kako si pametna! Ce dobi pamet v glavi in ne v petah! In saj Peregrin malin, potem sem jaz lahko veš, da je treba vse pretuhtati in pre- mlinar. Ha, ha! To je tisto! Mlinai", tehtati, kadar gre zares, mlinar! In voda bo delala namesto TONA: To drži, Matevž! Kar prav imaš, mene, ha, ha! Jaz bom pa sedel in saj pravim no! Tudi jaz dobro pre- kakšno zraven zapel, mislim, preden trapam v hrib in si ta- TONA: Oj, to bo pa spet govoric stru- ko prihranim pot in čevlje. penskih. In tebe bodo opravljali, da en KOZUH: Da, da, Tona, ti se kar name dan melješ, tri dni pa poješ, zanesi! Rad poslušam lepo pesem, pa KOZUH: Ha, ha, naj le, o to pa le! Kje je vendar najlepša tista, ki jo pojeta je kdo, ki se mi more potem postaviti palec in kazalec, kadar štejeta denarce, po robu! Cim težja mošnja, tembolj ha, ha! postaven možak. TONA: Pa vendar ne vem, ali je mlinar- TONA: Zares bi bilo lepo, če bi imeli jev Peregrin pravi ženin za našo Je- malin in bi bila jaz mlinarica. Pa rico. meni se kar zdi, da iz tega ne bo nič! 236 KOŽUH: Nič! Zakaj nič?! Le to mi po vej! Ce jaz rečem, mora biti! TONA: 2e, že, ampak Jerica ima tudi besedo pri tem! KOŽUH: Jerica, Jerica! Kakšno besedo? TONA: Vendar no, saj veš, ali se boš ti ženil? Naša Jerica je čedno dekle, ne vem, kako bo zadovoljna s Peregrinom? KOŽUH: Kaj, kako, ne bo zadovoljna z ženinom, ki ga ji jaz izberem! TONA: No, no, ne kriči, da se strop ne udere nad nama! KOŽUH: Kdo bi ne kričal, ako se mi ponuja tako lepa priložnost, pa je ti ne vidiš! TONA: Priložnost, kakšna priložnost! KOŽUH: Poslušaj me. Tona! Peregrin bo šel na njivo orat, jaz pa v malin pše nico mlet in pesmi pet, ha, ha! Voda bo drla čez mlinsko kolo in mlela žito. jaz bom pa lepo sejal moko! Vsak me sec zaslužim vrečo moke! To bo de narja konec leta, ha, ha. Tona! Ali ne? To bo denarja! TONA: Že, že. ako bi bilo po t^'Ojem! Ali misliš, da bo hotel Peregrin? KOŽUH: Kaj. zakaj bi pa ne hotel? TONA: Biti za hlapca pri hiši! KOŽUH: Kdo pa to pravi? Saj bo go spodar in ne hlapec! Vsaj mislil bo tako! Sam bo sejal in oral, torej bo gospodar! Jaz bom pa v mlinu sedel in žito mlel! TONA: Ne vem, Matevž! Presneto, kaj pa če bi se zmotil! Peregrin ni tako ne umen! KOŽUH: Bog ne daj, da bi bil neumen! Le mlad je še, skusil še ni ničesar, ni videl sveta, pa ne pozna ljudi! Kar porečem jaz, to bo obveljalo, TONA: Zares sva se nadelala, dosti ima va! Tri hčere sva omožila ,., KOŽUH: Da, kdo drugi bi sedel v kot in prepustil vajeti drugemu — jaz pa ne tako! Se in še bom gospodaril! Dosti je šlo iz hiše, pa nič zato. Zdaj morava začeti od kraja! In ti mi boš poma gala! TONA: I, seveda, na vse bom gledala! — No, j a, Peregrin bi bil že! Kaj pa Kne zov Pavle! Seveda mlina nima! KOŽUH: Nikar ga ne kliči, zakaj za vse na svetu se mi zdi, da ga večkrat vidim z našo Jerico! Ali ni tebi nič padlo v oči? TONA: I kako, da bi mi ne padlo! Saj ga sam kličeš v hišo! Da, da, sam! KOŽUH: Sam, sam, kličeš, kličeš! Seve da ga kličem, pa ne k dekletu, ampak na delo! Saj veš, da je delavec, da malo takih! Kosa mu poje v rokah in orje kot pravi gospodar! Kajpak, zame je to premalo! TONA: Pa Jerica ga rada vddi. KOŽUH: Kaj to, kaj to, sama otročarija! Se danes pride Peregrin s svojim sta rim, da se domenimo — v nedeljo sem ga dobil v cerkvi, pa sva nekaj go vorila — sprva mu ni šlo v glavo, pa se je kmalu omehčal! Kajpak, mi smo mi, mlinar pa je na pol gluh od sa mega ropota v mlinu, TONA: Kar nai-edite! Ce bo mene kaj treba, pa me pokliči! Grem v zeljnik. Kar zažvižgaj na prste, saj bom slišala. (Odide.) KOŽUH; To mi ne sme spodleteti — vse imam — zidano hišo, velik hlev, lepo živino, vezan kozolec — mi smo mi! Samo, samo mlina nimam, mlina, to mi roji po glavi. Sam melje, sam dela — kot nalašč na stara leta — sam melje, sam dela — da, malin, malin. JERICA (pride): Oče, oče, joj, saj ste doma! Jaz sem pa mislila, da ste šli v Loko na semenj! KOŽUH: Na semenj, čemu na semenj? JERICA: Joj, ali niste rekli, da mi ku pite nekaj lepega? KOŽUH: Da, nekaj lepega, ali bi rada žametasto kočemajko? JERICA: Ste že uganili! Joj, to ste pa res več kot sam hudiman. KOŽUH: Da, ali tisto moraš sama kupiti. JERICA: Sama, sama, ali ženin mora biti tudi zraven, nanj ste pa pozabili. KOŽUH: Tudi ženin bi se dobil, ti ga že jaz poiščem — JERICA: Joj, oče, vi mi ga poiščete? To sem pa res radovedna nanj. KOŽUH: Ah bi bila zadovoljna s Pe regrinom? JERICA: A s Peregrinom? S tistim mli narjem? Ne, s tem pa ne! Pa že nikar ne hodite na semenj, če mi mislite ku piti Peregrina! KOŽUH: Ne vem, če ne pojdem! Zdaj moram na travnik, ti pa le doma osta ni, da opraviš živino. Mogoče srečam kje Peregrina! JERICA: Oče, rajši mu pojdite s poti. KOŽUH: Ne vem, ne vem! Ali bi se ne slišalo lepo: Jerica, Peregrinova ne vesta! Jerica, mlada mlinarica! JERICA: Ha, ha, Peregrinova nevesta! Mlada mlinarica, ha, ha, ta je pa dobra! KOŽUH: No, bo že kako, saj bomo videli! (Odide.) JERICA: Ha, ha, Peregrinova nevesta! Sama ne vem, kaj bi! O, že vem! Ča kala bom, saj je dejal Pavle, da pride mimo hiše, ko pojde kosit! Ali naj čakam Peregrina? Ha, ha, sv^ojega že nina si pa le drugače predstavljam. (Gleda skozi okno.) Ni ga, pa mora 237 priti, saj je obljubil! Rada bi videla, kdo pride prej, ali očetov, ali moj že nin! Pavle, glej ga, 2:ares je, tamle gre, kot nalašč! (Pokliče skozi okno) Pavle, pojdi sem, nekaj novega! Ali me slišiš? Oh ti butec! Ali na ušesih sediš? Pavle! . No vendar! Kaj pa stojiš? Ne, ni očeta doma, nekaj ti imam povedati! Cisto sama sem! (Se skrije za duri.) PAVLE (pride): Pozdravljen deklic, kaj je novega? Ali ti je Peregrin že ra zodel ljubezen? Kje pa si? Ali te je burja vzela? JERICA: (skoči za njim in mu z robcem zaveže oči): No, sedaj se pa le pojdiva slepe miši! Ujemi me! (Ga udari po hrbtu in se umakne.) Me že imaš! (Se lovita.) Se dolgo ne! PAVLE: Tako te bom objel kot medved, ki trese polno hruško. JERICA: Ali prej me moraš ujeti! Ali vidiš, kakšen slepec si! No, primi me! Tu sem, skoči, skoči! Si preneroden! (Ga odveze.) PAVLE: Saj si ti kriva, da sem slep kot divji petelin, ki poje, dokler ga ne ustrele! JERICA: Nič ne vidiš in nič ne slišiš, pa za menoj hodiš in sam ne veš, zakaj? PAVLE: Ti si me zmešala, ciganka, pa ti povem, da se me varuj! Presneto bo va zaplesala! No, kaj je novega? Rekla si mi, da mi poveš. JERICA: Nevesta sem, Peregrinova! Ti pa hodiš okrog nas kot sam cesar Ja nez! No le hodi, samo glej, da ne bo prepozno! PAVLE: Ha, ha, Peregrinu te pa kar pri voščim in se ne bova lasala zate! Manj ka se deklet! JERICA: Ti! Ne boš, saj sem jaz tu in vzel me boš, ker drugače ti oči — tisto sem rekla kar tako — PAVLE: Stric Primož je tudi dejal, da se igraš z menoj — JERICA: Ravno pravi se je oglasil! Tako ga bom oštela, da se bo pogreznil od sramote sto klafter globoko. PAVLE: Kaj pa naj storim? Ali naj te ukradem in zbežim s teboj? V gore? Ali čez morje kot zamorec z lepo Vi do — JERICA: Ali ne veš, kaj moraš? Ti pojdi naravnost k našemu očetu in mu reci, da se vzameva! Da, vzameva se! In še letos! PAVLE: Da je tvoj oče stiskač, je tudi dejal stric Primož, in lakomen, da bi še materi božji copate prodal, ha, ha! JERICA: Zdaj ni čas, da bi neumnosti klatil, zdaj gre zares! Ali veš, kaj je to, zares, zares! PAVLE: O, dobro vem! To je toliko, kot da ne boš nikoli moja! JERICA: To pa ni res, fantič moj! Sama bova orala svoje njivice in najini otročički se bodo igrali po domačem vrtu! PAVLE: Lepo, ali to je narobe, da se je tvoj oče zaljubil! Ali veš v kaj? JERICA: Pa menda ne v našo staro Maj do? PAVLE: O, tisto ne, v Peregrinov mlin se je zaljubil, tako so mi pravili sinoči, ko sem kosil na vašem travniku. JERICA: Jaz pa sem zaljubljena vate, in to tudi nekaj izda! Zadnja beseda je moja, in še to ti povem, da pravi fant najde dekleta in če bi moral po njo v pekel. PAVLE: Potem boš moja, Jerica! Mogo če poj de težko, ker nisem tiste vere kot tvoj oče. JERICA: Zakaj? Ali si ti luterš vere? PAVLE: Polna mošnja je tisti Bog, v ka terega veruje tvoj oče? Mi pa nismo bogati in pet nas je. JERICA: Ti si bolj bogat, kakor če bi imel dva grunta — PAVLE: O, potem pa te že smem objeti — za grunt (jo poljubi) — za drugi grunt. (Jo poljubi.) JERICA: Skoda, da nimaš treh gruntov — PAVLE: Pa mi daj ti enega. (Jo poljubi.) JERICA (pogleda skozi okno): Oče, oče, na zdaj te pa ima! Prezgodaj, da bi naju videl — Pa tisti, ki je zraven — ha, ha! Skrij se, skrij — dva sta. PAVLE: Kam pa, kam naj se skrijem? Ali v peč? Ali v dimnik? JERICA: Ne, ne, v omaro. Vidiš, v tisto- le, saj je prazna, kar hitro, o to bo špas. — PAVLE: V omaro vendar ne morem — JERICA: Skoči, ti kar skoči! Saj ne bo za dolgo — sta že zunaj — hitro, le hitro — PAVLE (se skrije v omaro): Glej, da jih kmalu odpraviš, drugače začnem raz bijati! Kdo je oni drugi? JERICA: Saj boš slišal — o ti pokora — (Zapre omaro.) Kožuh in Peregrin vstopita. KOŽUH: Le za menoj, Peregrin! Nič se ne boj. Ali nisi bil še nikoli pri nas? PEREGRIN (jeclja): S-še n-n-ikoli, skozi okno sem pa že gledal, ko so vaša mati štruklje pekli. K02UH: Kdaj pa je to bilo? PEREGRIN: A kdaj? Mislim, da spomla di, ko je o sv. Trojici na Gostečem se menj. K02UH: 2e prav, Peregrin, kar sedi za mizo. Saj vem, da si danes že vreče prekladal. 238 PEREGRIN: O, to pa že. Take vreče sem nosil, da je kar pokalo v meni. JERICA: Ha, ha, o ti buček! KOZUH: O, poglej, to je naša Jerica, le nič se je ne boj, ali se že poznata? PEREGRIN: 2e dolgo, še v šolo sva skia- paj hodila! In naša mati so rekli, da je prava tičica. JERICA: Ha, ha, da sem tičica? Ali bi me ti rad ujel? PEREGRIN: O to pa zmeraj, saj imam rad take tičice! KOŽUH; No, saj se že dobro poznata, le pomenita se kaj. JERICA: Od kdaj že poznam tega telička. PEREGRIN: Saj tudi jaz tebe dobro po znam, da si tista navihana Jerica, ki si mi klobuk v vodo vrgla, da sem ga šele čez tri dni dobil pod našim jezom. KOZUH: Vidim, da se že dobro poznata, le pogovorita se, da bosta mož in žena. JERICA: Oče, kaj pa govorite! KOŽUH: Da, da, Jerica, s Peregrinovim očetom sva se že domenila. PEREGRIN: A z našim očetom? Pa ne vem, če bo držalo — KOŽUH: Saj se bo videlo. — Ali si la čen, Peregrin. Ne stoj, Jerica, skoči v kuhinjo pa postrezi fantu, jaz pa mo ram na tra^Tiik. Kosce sem najel, le kod hodi Pavle? JERICA: A Pavle? Ha, ha! Joj, je že šel mimo hiše. KOŽUH: Zdaj pa moram brž za njim. Pozdravljena! (Odide.) Peregrin, menda ti ne bo dolgčas z Jerico! (Odide.) PEREGRIN: Pa srečno hodite in glejte, da si nog ne polomite doli v Tlekah, ko boste skakali čez potok. JERICA: Peregrin, zdaj pa mi še ti kaj povej, ali kaj vasuješ? PEREGRIN: Ali ne veš, saj sem že bil pod tvojim oknom ob polnoči, pa me je Pavle prepodil. JERICA: AU je res? Ti si bil? Nisem mislila, da si tako korajžen! Ti prede lani kajon. No, počakaj, grem pogledat, če je kaj ostalo od kosila. (Odide.) PEREGRIN: Sapralot, saj tole je prijazna deklica, še skoraj prijaznejša od Speli- ce, ki je pripeljala žito v mlin. Oče so že prav imeli, da so me sem poslali. Kar vzel bi eno, pa še ne vem, katero bi, ali Spelico. ali Jerico. — (V omari zaropota.) Kakšen šment pa je to? Glej no vraga! JERICA: (prinese štruklje): I, kaj pa je, Peregrin, da tako plašno gledaš? Ha, ha, ali misliš zbezljati? PEREGRIN: Jerica, pri vas straši! Ah imaš pa fanta zaprtega v omari. — JERICA: Eh beži kam! Bog ve, kaj si slišal! Ha, ha, že vem, miš se igra z orehi. PEREGRIN: Čeprav sem Peregrin, pa vendar vem, da ni bila miš! JERICA: Koliko greva stavit, da je bila miš? PEREGRIN: Stavim glavo, da ni bila miš. JERICA: Miš je bila, miš, da boš vedel. PEREGRIN: Pa ni bila miš! JERICA: Pa je bila, saj jo imam tako navajeno, kadar potrkam, pa se oglasi. (Potrka, v omari zaropota.) Vidiš, da je bila miška. Na, jej štruklje. PEREGRIN: Ne maram! Prej mi odpri omaro, rad bi videl tisto miško. JERICA: Prej moraš jesti! Ali nimaš rad štrukljev? PEREGRIN: O rad, zadnjič sem se jih tako napokal, da bi bil lahko koso klepal na trebuhu. Zakaj pa stojiš pred omaro ? JERICA: Pusti še omaro! Kaj so ti pa rekli oče? PEREGRIN: A kaj? Da bi se midva vze la! Pa te ne maram, ker imaš fanta v omari! JERICA: Ha, ha! O ti Peregrin! Ali si res trapast? — Kar vzemiva se midva! (Ga objame in zapleše z njim po hiši.) PEREGRIN: Plesati pa znaš. Tako si me objela, da me je kar pogrelo! (Zaropota v omari.) JERICA: Saj ni nič, Peregrin! (Udari po omari.) Jaz sem zaropotala. PEREGRIN: O ne, o ne! Moram vedeti, kdo je v omari, prej ne grem od tebe! Zares ne! JERICA: Kako si trapast, kdo pa naj bi bil? Saj veš, da imam tebe rada. • PERGERIN: O že vem, kako! Kot pes če sen! No, pridi k meni, da te objamem. (V omari ropota.) JERICA; Ti, presneta miš, ti! Bodi pri miru, drugače te ujamem. PEREGRIN: Jerica, to je nekaj drugega, to ni miš, pojdi k meni! JERICA (skoči od omare); Na, tu me imaš! PEREGRIN (skoči stran in odpre omaro): Poglejmo tvojo miško! (Pavle stopi iz omare.) PAVEL: Sto kosmatih zmajev, ali sem te? Ha, ha, kako da jo nisi popihal, Pe regrin ? PEREGRIN: Se malo me nisi prestrašil, saj sem vedel, da ni Pavle daleč. JERICA; O Peregrinček, ali te je bilo strah? Ha, ha! PEREGRIN: Seveda, saj sem vedel, kakš na je tvoja miška. 239 PAVLE: Ali me boš namlatil, Peregrin? Kar daj me! Slepe miši sva se šla z Jerico, pa sem se ji skril v omaro. PEREGRIN: Da, da, kar naprej se poj dita slepe miši. JERICA: Nikar ne bodi hud, saj sva pri jatelja. PEREGRIN: Se malo ne, da ti povem, še prav mi je, da si izbrala Pavleta. PAVLE: Ti jih lahko dobiš deset na svoj mlin. Vsaka ti bo rada pomagala mleti. PEREGRIN: Ne boj se zame! Jo že imam! Ti pa le ostani pri Jerici! Kar daj se ji ujeti. Pozdravljena oba. JERICA: Adijo, Peregrin, pa mater po zdravi ! PEREGRIN: Saj naši materi ni do tvojih pozdravov! Adijo no! (Odide.) PAVLE: Presneti Peregrin, da me je moral ujeti. Ti si kriva. JERICA: Nič zato. Zdaj veš, da se je prišel ženit. PAVLE: O Peregrina se ne bojim! Glej, oče je tisti, ki ima trdo bučo. JERICA: Nič se ne boj zame! Ako je oče trmoglav, jaz sem pa njegova hči trmoglavka. PAVLE: O, Peregrina se ne bojim! Tvoj štruklje mi je pustil! (Hlasttio je.) To je storil prav! Tega mu ne pozabim, kje si neki izbira svojo mlinarico. JERICA: Ali ne veš? Oni dan je bil sku paj z vašo Spelico, ki služi pri nas. Kakšno reč sta imela! Meh moke sta izgubila po poti, prav do nas je šel z njo. PAVLE: Naša Spelca ga je zmotila! No, ta dva sta kot nalašč drug za drugega. Ali štruklji so dobri! Zdaj pa moraš biti moja. JERICA (ga objame): Ali že nisem? PAVLE: Tudi zato, ker — (Se nagne k njej.) JERICA: Pst, tiho, ti ti! — (Ga poljubi.) PRIM02 (pride s koso): Glej jih! PAVLE: Stric, ravno vas čcikava, prav, da ste prišli! JERICA: Naš oče so že na travniku. PRIMOŽ: Vidva sta si pa izvolila boljši del: Pavle, tebe iščem, ali nisi obljubil Kožuhovemu očetu, da pokosiva trav nik? Jerica, ne bodi huda, ker sem pri šel po fanta. PAVLE: Oba z Jerica sva vas čakala, pa vas ni bilo na izpregled, in tako lepo jutro je bilo. JERICA: Jaz sem ga zapeljala — po pravici povem, saj mi ne zamerite. PRIMOŽ: Kaj bi! Saj vem, kako je s to reč j o! JERICA: Ne veste vsega, naši me hočejo omožiti s Peregrinom! PAVLE: Res, stric! Je bil /e tukaj in na čuden način sva ga ugnala. V omaro sem se skril in ga strašil. JERICA: Veste, stric, midva s Pavlom se morava vzeti. PRIMOZ: Ne vem, kako to pojde — JERICA: Ako ne zlepa- pa zgrda! Mora iti! Ne dam Pavla za Peregrina! PRIMOZ: Mlin bo njegov, zato je všeč tvojemu očetu — JERICA: Meni pa ni, pa se udarimo! Bo mo videli, kdo bo močnejši. PRIMOZ: Seveda, seveda, nekako se bo že naredilo, da dobi fant dekleta, dekle pa hlače. PAVLE: Stric Primož, vi govorite zame, saj vas ima rad Kožuhov oče. PRIMOZ: Glej ga fanta, govoril bom zate, to pa to! Samo ne vem, ne vem — veš Jerica, tvoj oče ima svoje muhe, treba ga je prijeti od prave strani in tako, da ne bo vedel, ali je tič ali miš. JERICA: Stric, oba pojdeva nad oča — in morava ga dobiti — PRIMOŽ: Kar z vama držim, čisto prav imata. Svet se mora zravnati — kar je tu preveč, je tam premalo. JERICA: Nič se ne boj, Pavle, zadnja beseda bo najina. PAVLE: Na vas se zanesem, stric! Zdi se mi, da brez vas ne pojde — PRIMOZ: Ta reč ni kar tako, dober pre mislek je boljši kot dan hoda. SPELICA (pride, jeclja): S-s-sto p-p-pol- hov, kaj pa vidva? Pavle, kaj pa tukaj delaš? In vi stric Primož? Kaj iščete pri Kožuhovih? Ali ne vesta, kje sta doma? PRIMOŽ: Glej jo no punčaro! Saj ji gre jeziček kot kolo mlinu, kadar ima dosti vode. SPELICA: Sto polhov, pa prav zares! Ali včerajšnji dan prodajata? PRIMOZ: AU ne vidiš kose? Na delo menda že smem. SPELICA: Na delo že, ali je v hiši trav nik? JERICA: Ti, Spelica, nimaš nobene bese de pri hiši! Glej jo no, kaj si vse upa! Takale pastirica! SPELICA: Pastirica gor ali dol, sto pol hov, čeprav nisem domača, pa vendar vem, da v naši hiši ne raste seno ne ota\ a. JERICA (jo oponaša): S-to p-polhov, potem pa tiho bodi in pojdi past svoje polhe! SPELICA: Slišiš, Pavle, Kožuhov oče te čakajo na travniku. PAVLE: Ne smem se jim zameriti, kar grem. JERICA: Pojdi, pojdi, da se jim bolj prikupiš. 240 PAVLE: Pozdravljena Jerica I Ti pa, Spe lica, drži jezik za zobmi, drugače ti polovimo vse polhe! (Odide.) SPELICA: O ti, Jerica, saj bi vaši ma teri povedala, da naš Pavle pri tebi vasuje, pa ne bom, veš, zato ne, ker bi ti rada prevzela Peregrina! Pavle naj bo tvoj, Peregrin pa moj. JERICA: Ti, saj res! Kaj si pa počela oni dan s Peregrinom! Trgala in me tala si se z njim po cesti, da sta meh moke izgubila! SPELICA: Ali si naju videla, hi, hi? Res je, zakaj bi pa ti imela dva fanta, jaz pa še enega ne! PRIMOZ: Na, tu jo imamo! Najmanjša je, pa ima največjo besedo. SPELICA: Saj, stric Primož! Sto polhov, ako držite s Pavlom in Jerico, pa še name nikar ne pozabite in na Pere grina! Midva bi se tudi rada vzela! PRIMOZ: A ti bi rada Peregrina? No lepa je ta! SPELICA: Pri nas smo revni, še toliko dote ne bom imela, da bi si prst obve zala! Peregrin pa bo bogat in bo imel mlin! O, to bi se mi prileglo, ako bi ga dobila — saj bi bila potem bogata mlinarica. PRIMOZ: Spelica, drži se ga, ne bo ti slabo pri mlinarjevih! Pogača ti bo ostajala, doma pa še črnega kruha ni mamo! SPELICA: To bi bila potem prevzetna! Ali mi ga res prepustiš, Jerica? JERICA: Sama si ga vzemi, jaz ti ga ne morem dati, ker ni moj! SPELICA: Sto polhov, bel predpasnik bom nosila kot mlinarjeva mama pa debel trebuh. PRIMOZ: Pa kup otrok! Da, Spelica, jaz ti pojdem na roko! Vse bom poskusil, mogoče premotim starega mlinarja. SPELICA: Moj bo, moj, Peregrin! Mu že nekaj takega povem, da bo kar zinil in me objel. — Sicer je pa že malo moj. samo upa si še ne prav. PRIMOZ: Ha, ha, to bo pa zopet nekaj. Seveda, tisto je še vprašanje, kaj pore čejo oče mlinar. SPELICA: Saj ste vendar njegov prija telj ! In v nedeljo zvečer ste ga pri peljali iz oštarije domov! PRIMOZ: Kajpada, prijatelja sva. Saj sem hodil z njim, ko se je ženil in tvo jega Peregrina še na svetu ni bilo. JERICA: Našega očeta tudi že dolgo po znate, pregovorite ga, da bo Pavle moj. PRIMOZ: Poskusil bom — Ali tvoj oče — ne vem, kaj bi rekel? Pa imamo spregledanega in vem, kako se mu streže. SPELICA: Stric Primož, dajte me omo- žiti! In potem boste pri nas otroke pe- stovali. PRIMOZ Sent, kar všeč mi je — ne vem, če se mi ne posreči — in ti Jerica, mi moraš dati prav, če tudi se ti bo zde lo narobe — JERICA: Stric, saj vem, da vas nihče v koš ne dene. SPELICA (pogleda skozi okno): St'o pol hov, naši gredo domov! In mlinarjev oče tudi z njimi in Peregi-in! Moj Pe regrin! (Se smeje, skače, pleše.) JERICA (pogleda): Peregrin gre nazaj, zares gre! Jaz se mu grem skrit! Oh, ta mora! SPELICA: Jaz pa mu grem nasproti! Moj Peregrin! Kar mešati ga bom začela! PRIMOZ: Jaz pa ostanem tukaj, malo povasovat že smem — in videl bom, kaj bi se dalo napraviti. JERICA: Brž, brž moram izginiti! Pri zadnjih durih grem na travnik za Pav letom! SpeUca, le potegni Peregrina. (Odide.) PRIMOZ (vzame koso, se postavi pred vrata): A tako, Spelica! Glej no glej, to je pa narobe, da ni očeta doma! Kožuh, Tona, mlinar in Peregrin vstopijo. SPELCA: Peregrin, moj Peregrin! (Mu skoči nasproti.) KOZUH: Glej ga malharja, ali tukaj kosiš? PRIMOZ: Sment, že od jutra te čakam! Rekel si, naj pridem na dom. KOZUH: Seveila sem rekel, pa si nalašč prišel prepozno, ker se smiliš sam sebi! PRIMOZ: Vidiš moje žulje! Pa jih ti pokaži! (Mu pokaže dlan.) KOZUH: Le skrij jih, saj jih nisi dobil pri nas! SPELICA: Peregrin, ali si še kaj moj? PEREGRIN: Spelica, ali si še kaj moja? PRIMOZ: Lovila sva se kot mačka svoj rep! KOZUH: No, zdaj te ni treba! Pavle bo sam travnik pokosil! Ta se ni vrgel po tebi! PRIMOZ: Pa ravno z menoj je prvikrat kosil — KOZUH: Pa te je prekosil, reci, kar ho češ! PRIMOZ: Pa bi tudi tebe, če bi bil na tvojem mestu. KOZUH: E, e, kako govoriš! Na tvojem mestu! Misli, kdo je on in kdo sem jaz. PRIMOŽ: O, ti Kožuhov oče, le nikar ne bodi tako prevzeten kot' tisti konj, ki svate vozi. TONA: Vidva sta res prava! Komaj pri deta skupaj, sta si že v laseh — 16 LoSki razgledi 241 MLINAR: Saj to je! Vidva se la&ajta, ka dar sta sama! Zdaj imamo druge reči. K02UH: Kakopak! Druge reči! Ali jaz ne morem drugače, kadar se kdo re- penči pred menoj! PRIMOŽ: Kaj pa si navsezadnje! Na tvojem mestu bi bil Pavle boljši gospo dar kakor ti! KOZUH: Boljši gospodar! Pavle! Kadar kdo tako govori, me kar vzdigne! Pa meni, ki sem prvi za županom! PRIMOŽ: Ha. ha, prvi za županom. Kaj pa je to? Ti si bolj star kot Metuza- lem, ako tako govoriš. Seveda, saj nisi bil nikjer, Ljubljana je zate že na koncu sveta! Ha, ha! KOŽUH: E. kaj se boš! Prava reč, ako si bil na vojski. Saj so bili drugi tudi! PRIMOŽ: O, vem, vem, pa jih je veliko tam ostalo! Tam je bil pekel, v Galiciji, — v ujetništvu na Ruskem je bilo se veda drugače. — Pa tam smo delali, delali v jamah — ti še veš ne, kaj se pravi delati. KOZUH: E, kaj se boš, pojdi, pojdi, nikar se ne delaj, kot da si svet odrešil. PRIMOŽ: Da, da, nam se še sanja ne, kaj se godi po svetu. SPELICA: Peregrin, ali si že zmlel našo pšenico? PEREGRIN: Se ne, o že, že, kdaj prideš ponjo? TONA: Spela, kaj pa imaš s Peregrinom? Glej, da se mi izgubiš.! Pa precej! SPELICA: Za našo pšenico sem ga vpra šala. TONA: No, Boštjan, ali sta si z našim že segla v roko? MLINAR: Kaj? A segla? Menda še ne! Saj se ne mudi! Bi dejal — KOZUH: Mudi, mudi! Ali mi nisi dal besede ? MLINAR: A besede? Seveda sem dal, ampak beseda sem, beseda tja! Kaj pa, če bi si kdo premislil? KOZUH: Kaj se boš premišljal, kakšen mož pa si? PRIMOŽ: E, ni vsak mož, kdor klobuk nosi! KOZUH: Kaj, sedaj boš razdiral ohcet, ali ne privoščiš fantu veselja? TONA: Naj se mladi ljudje malo poraz- vesele, saj v zakonu jih čaka le malo lepega! Zenitovanjski dan je seveda navadno zadnji veseli dan v zakonu. MLINAR: Ali tu je nekaj drugega! Vsak bi bil rad mlinar, še meni bi se kdaj stožilo. KOZUH: Saj bi bil mlin Peregrinov! In v rodu bi si bili! Ali ti ni nič do žlahfe? MLINAR: Seve, do žlahte! Kajpak, samo pravijo, da je žlahta raztrgana plahta! KOZUH: Na, tu ga imamo! Motovilo sita- ro! Prav je povedal Primož, da ni vsak mož, kdor klobuk nosi. PRIMOŽ: Da, tako sem dejal! Mož se meri od nosu gori! To si tudi ti za pomni. Kožuhov oče, da je treba pa meti v glavi, kadar se hčer* moži. KOZUH: Zdaj te imam pa dosti, Primož! In tebe Boštjan! Da si mlinar, ki mu ušesa meljejo, to sem vedel, da imaš pa dolga ušesa, to vem šele danes, ker sem te imel za bolj pametnega. MLINAR: A pametnega? No, ne bodi tak kot burja! Pa se dajmo pomeniti! KOZUH: Vsega je konec, če nočeš svoje mu sinu dobro. SPELICA (pri vratih se gleda v ogleda lo, popra^^lja robec in se zapeljivo smeje): Peregrin, kdaj pridem po mo ko? Ali boš sam v mlinu? TONA (Speli): Kaj pa se ti nastavljaš? Steči v kuhinjo in pripravi krožnike! Možje, sedite okoli mize, saj ne bo nič dražje. SPELICA: Ze grem, mati. (Vabi Peregri- na, odide.) PEREGRIN: Adijo, Spelica, saj pridem! TONA: Peregrin. pusti deklino in za mizo sedi! Vsaka pastirica ni zate! PEREGRIN: Kar semle bom sedel na vogal mize, da se lahko umaknem. PRIMOŽ: Jaz pa grem k durim, da ne bom nikomur na poti. KOZUH: Na sredo se pomakni. Boštjan. MLINAR: Zraven tebe bom sedel. Kožu hov oče, da se bova lahko objemala ali pa lasala. SPELICA (odpre vrata): Mati, ali naj vzamem cinaste krožnike? (Se smeje Peregrinu.) TONA: Ti, Spela, kje pa je Jerica? SPELICA: A, Jerica? Srp je vzela, raj- tam, da je šla krompir kopat, hi, hi. (Odhaja.) TONA: Ali si trapasta? Pokliči jo, go tovo ni daleč! (Gre za njo.) PRIMOŽ: Ha, ha, lisici je na rep sedla! Gotovo je vedela, kaj jo čaka. KOZUH: Nič ti ni prav, da bi se Jerica možila — rad bi nekaj podiral, pa ne bo nič. PRIMOŽ: Tudi nimam kaj podirati, saj še neveste nisem videl — KOZUH: O, tudi nevesto boš videl, ali tako, ki ima nekaj pod palcem. Mi smo mi! PRIMOŽ: Da, neveste so bogate! K hiši prineso doto pa zibelko. Ha, ha! KOZUH: Tudi zibelko bo treba! Saj jo bo lahko kupila za svojo doto, PRIMOŽ: E, le ne šarite preveč! Ne\-e- stina dota se hitro zmota. 242 KOŽUH: Ali si slišal, Boštjan. Primožu ni všeč naša nevesta! MLINAR: A naša nevesta mu ni všeč? Kakšna nevesta? KOŽUH: Lej ga, ali si tako gluh? Ali nisi slišal, da gre za našo Jerico? MLINAR: Kakopak! Pa ima tudi Primož besedo pri tem? KOŽUH: Vidiš ga, ker ti cincaš, cin- caš, ima pa korajžo! MLINAR: Pa naredimo! Peregrin, ali boš vzel Jerico? PEREGRIN: A Jerico? A Kožuhovo? Ne vem še — MLINAR: Vzeti jo moraš! Nič se ne boš obotavljal! Bogata bo! KOŽUH: Da, Peregrin, kar hitro se od loči! Ne bom te čakal — namesto tebe lahko dobim sto drugih. PEREGRIN: A da res? Potlej pa vzemite drugega. MLINAR: Vidiš ga bučmana! Pa ravno Jerico moraš vzeti! KOŽUH: Peregrin, pri nas ti bo dobro! Kadar bo veliko dela, pa pride Pavle pomagat! PEREGRIN: Že, že, pa vendar ne vem — MLINAR: E, kdo te bo vprašal — PRIMOŽ: Peregrin, zdaj je čas, zdaj po vej svoje! Potlej bo prepozno! Pere grin, ne daj se! MLINAR: Sosed Kožuh, zdaj tudi že mene jezi, da bi se Primož nekaj vti kal v našo reč. Tu je moja roka. KOŽUH: Ampak, da bo držalo. (Mu seže v roko.) Ce se mi skujaš, ne vem, kaj bi ti naredil, veš, jaz sem mož be seda, PEREGRIN: Oča, jaz sem tudi mož be seda! Sem jo že izbral! MLINAR: Kaj si izbiral? Smo ti že mi izbrali! PEREGRIN: O, ne, sam sem izbral! Ne maram druge! KOŽUH: To ni vse nič! Peregrin, ti ni maš besede! PEREGRIN: A da bi se drugače zmenili? In kar zdajle? Jaz sem pa slišal, da naglica nikjer ni dosti prida! Ali ne, stric Primož? PRIMOŽ: Prav imaš! Se polž je to vedel, ki je za svojo bolno ženo sedem let čez prelaz vino nosil in z vrha prelaza v jarek treščil. KOŽUH: Kar govori ti tam za durmi, danes se zastonj potiš. Je že zmenjeno in preden se mesec dvakrat pomladi, mora biti že vse sklenjeno in zapeča teno. PEREGRIN: Hudir vendar, da bi si le kdo nog ne zlomil, ko tako hitimo! Ali ne, Primož? TONA (pride z vinoan in mesom): No možje, ste dolgo čakali? Mlinarjev oče, vzemi meso in kozarec — (Mu nata- ka.) Le ne vem, kod hodi Jerica? Pe regrin, ali nič ne veš? PEREGRIN: Prisežem, da ne vem nič. SPELICA (S kruhom in krožniki): Na, Pe regrin, vzemi od mene najlepši kos. PEREGRIN: Oj, Spelca, tega ti nikoli ne pozabim! Pri meni je že zdavnaj pol dne odzvonilo. TONA: Na, Primož, da ne boš jezika brusil — (Mu nese kozarec vina.) PRIMOŽ (pokusi vino): Dobro vino, že kapljica pave, da je od dobre roke. KOŽUH: Kaj mu pa strežeš? TONA: Danes moramo biti vsi dobre volje. MLINAR: Pa pijmo, to je beseda, ki ni kogar ne speče. PEREGRIN: Pi-pi-pijte, pa ne na moj račun, ha, ha. KOŽUH: O fant, zdaj pijemo na tvoje zdravje. TONA: I, kje pa je res naša Jerica? Pe regrin, kaj pa delaš, da ti je ušlo dekle? PEREGRIN: Nič ne delam! Rajtam, da ne mara zame! SPELICA (se smeje): Peregrin, ne mara te ne! Jaz pa vem za eno, ki te ima rada. TONA: Ne otresaj jezika, deklina! In daj kruh stricu Boštjanu! Peregrin, ali nisi prišel v vas k Jerici? PRIMOŽ: Kakor se mi zdi, mu je toliko zanjo kot medvedu za prazen panj. MLINAR: Primož, takšnih pa ne boš klatil. KOŽUH; Peregrin že ve, da mu bo pri nas dobro, pa noče pokazati — TONA: Zakaj pa sediš na koncu mize. Peregrin? Pomakni se više ali pa po glej še enkrat za Jerico! PEREGRIN: Saj res, grem pogledat. Mo goče je na svislih, če ni šla na njivo. (Odide.) SPELICA: Počakaj, Peregrin. (Gre za njim.) MLINAR: Na zdravje, soseda, da bi na ma Bog dal zdravje in srečo! TONA: Pa še mladima! Vsi trčimo! Pri mož, le bliže! Ali imaš prazen kozarec? KOŽUH: E, Primož tuhta, kako bi jo izpeljal po svoje, Peregrin se mu ne zdi pravi ženin. TONA: Kaj? Primož je tak? Potem pa ne trkam s teboj! KOŽUH: Da, da, takšen kajon je Pri mož! Ali nisi vedela? Pavleta bi rad spravil za mladega k nam! Ha, ha, o pa ne bo nič! 243 TONA: Lej ga plaščarja! Nisem vedela, da je takšen! PRIMOŽ: O Kožuhova mama, ti kar de laj kot se zdi tebi prav in Matevžu! Seveda, malo čudno se vidi, zakon skle paš pa brez neveste. KOZUH: Nič se ne boj, Primož, že pride o pravem času. MLINAR: Ti si mi res pravi, kdo bi mislil, da si tako pameten. PRIMOŽ: Ti le meni verjemi, da ni pa meti nikoli preveč! Kajpada, včasih si lahko gospodaril s klobukom, danes pa je treba presneto pameti. TONA: Kar pij! Mlinarjev oče, bo že šlo, saj si bomo pomagali. PEREGRIN (pride): Kožuhova mati, sem bil že zunaj, vse sem pogledal pa se mi je Jerica skrila — TONA: To ni mogoče! Saj te ima rada! SPELICA (pride za Peregrinom): Pa ne tako kot jaz, hi, hi! Zares, Peregrin! TONA: Spela, brž ven v kuhinjo! Kdo te je klical! Kaj pa imaS s Peregrinom? SPELICA: Nič, prav nič! Mama, samo ne kaj mi je obljubil! MLINAR: Kaj pa imaž z dekletom, Pere grin? To se ne spodobi zate, zapomni si to! PEREGRIN: Vem, oče, vse vem, kaj se spodobi, kaj pa ne! Veste, Jerica ni zame. TONA: Kaj pa govoriš, Peregrin! Jerica te nalašč malo draži! Saj jo poznaž! PEREGRIN: O, dobro, saj sem bil zjutraj pri vas, pa sem videl, da Jerica ne mara zame. TONA: O pa te bo rada imela, boš videl, ko bosta mož in žena — SPELICA: Povej, Peregrin, da si meni obljubil — TONA: Tebi nima nič obetati! Glej, da se mi izgubiš! PEREGRIN: Kožuhova mati, ne vem, če bo kaj! Si ne upam k vam, pri vas straši! TONA: Straši, kaj ^traši! PEREGRIN: Tega pa ne povem. TONA: Zdaj pa moraš povedati! Ce ne, bom huda! PEREGRIN: Ce povem, boste pa še bolj hudi. TONA: Ne bom ne. Moraš povedati! PEREGRIN: Veste, Jerica je imela Pav leta zaprtega v tistile omari, pa je strašil, ha, ha. TONA: Na, Primož, zdaj pa imamo tvo jega Pavleta. KOZUH: Ta je pa res prehuda, ne smemo več čakati, tu se vse neha! PRIMOŽ: Pustite mladim ljudem veselje! Saj smo bili tudi mi mladi, in kaj vse smo počeli! Le spomni se, Boštjan! MLINAR: Kajpak, no, seve pa vendar nismo uganjali takih reči. TONA: Ali Pavle mi ne gre iz glave! Pa kako sem mu zaupala! KOŽUH: Pavle, Pavle, kdo bi si to mislil o Pavletu! JERICA (prileti): Kaj je z mojim Pavle tom? TONA: Povej, kaj si imela z njim, da je strašil v omari? JERICA: Ha, ha, slepe miši sva se šla, pa se je skril v omaro — Peregrin je pa mislil, da je ne vem kaj. TONA: Vidiš, Peregrin, nalašč te draži! Zdaj jo pa moraš vzeti! PRIMOŽ: Peregrin je preveč pameten za slepe miši in se ne da ujeti. PEREGRIN: Da, da, stric, nobeden me ne bo imel za norca, nobena deklica, pa naj je še tako lepa. KOŽUH: To ni vse nič! Peregrin, pamet rabi, ti boš pri nas gospKKlaril, že zato, ker je Primož zoper to. PRIMOŽ: Kdo bo gospodaril, se še nič ne ve! KOŽUH: Naredimo, da ne bo Primoževa obveljala! Boštjan, kar tako naj ostane! Peregrin dobi mlin; Jerica pa dobi grunt, in potem pride Peregin k nam za gospodarja. PRIMOŽ: Da, mlin, mlin je vsa ljubezen! MLINAR: Pa naj bo! Jaz sem že vsega sit! KOŽUH: Peregrin, Jerico ti dam, boga tejše ne dobiš nikjer. Vse bo imela, hišo in najlepši hlev. PRIMOŽ: Kar daj mu jo, prava reč! Bomo videli, kako se bo zahvalil za njo. Zdi se mi, da je malo previsoka! KOŽUH: Napravimo konec! Boštjan, za bičaj svojemu fantu, da je zdaj konec njegovega otepanja. MLINAR: Alo Peregrin, pusti tisto de klino! SPELICA: Peregrin, nič nikar! Ne pustim te! JERICA: Oče, ali me res mislite prodati, pa tako vas imam rada! Le zaradi že nina se morava še zmeniti! Saj me Pe regrin ne mara! KOŽUH: Se motiš, dekle, saj se bosta privadila drug na drugega. PEREGRIN: Oča, nič ne vem, kako bo MLINAR: O jaz pa vem, vzela se bosta! PEREGRIN: Jaz in Jerica sva istih misli, da se ne misliva vzeti! TONA: Ja, Peregrin, ali ti ni všeč naša Jerica? Poglej jo, kako je lepa in zdrava! PEREGRIN: Ne vem, kako bi dejal. SPELICA: Peregrin, kar povej, da sem jaz tvoja. — (Si zakriva obraz in se smeje.) 244 TONA: Spela, glej, da mi spraviš svoje reči skupaj in se pobereš od hiše! Nič več te ni treba k nam! SPELICA: I, zakaj pa, mati? Saj nisem nič naredila — če pa me Peregrin mara! MLINAR: Peregrin, daj Jerici roko! SPELICA: Nič nikar, Peregrin! TONA: Molči deklina, odtod, da te ne vidim. JERICA (skriva roko): Jaz mu ne dam roke. PEREGRIN: Jaz tudi ne tebi — KOZUH: Morata! Otroci naj bodo pokor ni! Kam pa pridemo, ako bo vssik vle kel na svojo stran! MLINAR: Peregrin, ali boš dal Jerici ro ko! (Stoji nad njim s palico.) SPELICA: Peregrin, jaz sem tukaj, nič nikar! TONA: Spela, ali že nisi na cesti? Poberi se! PEREGRIN: Speli ca, nikamor ne hodi! KOZUH: Ne bo dolgo, pa bom vzrojil! TONA: Pusti jih za danes! — Hoj, Pere grin, kako bi se lepo slišalo: Peregrin, ženin Kožuhove Jerice! Ali slišiš hčer ka? JERICA (se joka): Oj, kaj bo rekel Pavle? SPELICA: Peregrin, ne pozabi, da si moj! (Odide jokaje.) TONA: Jerica, nič ne jokaj, vse bo dobro, ko boš imela moža in lepe otroke. PRIMOŽ: Ne vem, ne vem, če bomo sva- ttovali! To so čudne reči! KOZUH: Bomo svatovali, bomo, Primož, seveda brez tebe! PEREGRIN: Ha, ha, Jerica, nič se ne cmeri, saj ne bo nič z nama. TONA: Presneti Peregrin, da te bom za lase! (Ga grabi.) PRIMOŽ: Ha, ha, ženina lasa jo. TONA: Jerica, obriši se! Kaj bi jokala za prazen nič! Nič hudega te ne čaka. KOŽUH: Nevesta se mora jokati! 2. dejanje Knezova hiša. Preprosto staro pohištvo. Na sredi vhod. V kotu miza, par klopi ob zidu, na steni zakajene podobe, nizka majhna okna. V kotu duri v čumnato. Med 1. in 2. dejanjem mine 14 dni. De lavnik dopoldne. Knezova mati, Spelica, Pavle. SPELICA (stoji sredi sobe, živahna, raz posajena) : Jaz, da bi šla žet? Sto pol hov. Jaz, ki bom mlada mlinarica! Hi, hi! Mati, ali ste na glavo padli! Kadar bom imela ključe za pasom od polnih skrinj in shramb, boste pa drugače go vorili ! MATI: Žlobudra! Ali si prismuknjena! SPELICA: Le zapomnite si, jaz bom mlada mlinarjeva mama, Peregrin pa moj mož. MATI: Križana usmiljen ost, ali v resnici trapaš? Kaj bi rekel, ko bi te kdo slišal! SPELICA: Saj sva se zmenila s Peregri- nom in v roke sva si segla! To bo vsaj držalo, sto polhov! MATI: Na, vzemi srp pa na njivo, kdo bo poslušal tvoje prazne besede! Pavle ti tudi! Pojdi z njo, najprej mejo pokosi, da bo trava za živino, potem ji pa po magaj snope vezati! PAVLE: Ali meni to pravite? Mati! Ni kar se mi ne zamerite! Ali ne veste, kdo sem? MATI: Nikar me še ti ne jezi! Stori, kar sem ti ukazala! PAVLE: Danes sem še Knezov Pavle, kmalu bom pa mladi Kožuhov gospo dar. To si zapomnite. Svet se vrti, je dejal stric Primož. MATI: O križana nebesa! Temu se tudi meša! AU sta se oba nazobala volčjih jagod? PAVLE: Mati, dajte si dopovedati! Ali še ne veste, da bo Kožuhova Jerica moja žena? MATI: Joj me, ti tudi trapaš! Mislila sem, da se je samo Spelici zmešalo, pa se je tebi tudi. Kaj bo z vama, ako ne prespita teh neumnosti. SPELICA: Jaz sem zdrava, pa še kako zdrava, in pametna, da nikoli tako! Nič drugega ne pogrešam kakor Peregrina. PAVLE: Mati, ali res mislite, da bom svoj živ dan otepal medlo in podmet? O ne. Knezov Pavle bo gospodar, ki se ne bo dal ugnati kar tako v kozji rog! MATI: Otroka, pomislita, kakšni reveži smo in kakšna bogatija je pri Kožu- hovih in pri Mlinarjevih! PAVLE: Ali mi nismo nič, ha, ha! Mi in Kožuhovi imamo največ zemlje na Sorskem polju. Mati, in vi godrnjate in se kremžite! MATI: Kaj pa vezeš otrobe, lahko bi bil že pameten! Le to ne vem, kje si imel glavo, da si se zagledal v Kožuhovo Jerico, in kaj misliš ti, Spelica? Uboga reva, da letaš za Peregrinom? SPELICA: Presneta mati, sto polhov, da si vas bom zapomnila! Kadar bom 245 štruklje pekla, me boste pa kislo gle dali! MATI: Otrok, otrok, s teboj je ven, pa je! Ne vem, ali si pametna ali obse dena. SPELICA: Ha, ha, nisem ne, mati, le ra da vas imam! O veliki noči boste do bili od mene kolač in pleče. — Stric bo pa pestoval pri nas. MATI: Ni čuda, da te je spodila od hiše Kožuhova mati, ker si tako zmešana! Zakaj si pa morala iti? SPELICA: Saj sem vam že povedala! Zato, ker ima Peregrin rajši mene ka kor Jerico. MATI: I, kako je pa bilo? SPELICA: Huda je bila kot purman, ka dar kočijo vozi — pa samo zato, ker bom jaz mlada mlinarica. MATI: Si že izgubljena! Kruha si se pre- objedla, pa skregala s pametjo! SPELICA: Stric Primož je dejal, da bo kmalu vse drugače! Zdaj mi pa dajte srp. MATI: Tukaj je, glej, da boš do noči gotova! gPELICA: Se prej, če ne bo dež! (Smeh ljaje odide.) MATI: Pavle, pojdi za njo! Ona naj za nje, ti pa povežeš snope. PAVLE: 2e prav, mati! Danes seni še vaš hlapec, čez leDo bom pa že mladi Kožuhov gospodar. MATI: Tiho bodi, drugače te razvpijejo po vasi, da si zmešan! PAVLE: Mati, nič hudega, pred pustom bodo godci godli meni in Jerici. (Odide.) MATI (hodi po hiši): Joj ti otroci, nika mor več si ne upam, saj me je sram. PRIMOŽ (pride): No, kako je, Marjana? Ali si se že potolažila? MATI: Ti Primož, kako se bom potola žila! Za nikamor več nisem kot za pod zemljo! Ti si tega kriv! PRIMOŽ: Kaj pa je spet, ali je treščilo vate? MATI: Ti si jih zmešal, naša dva, ti jih imaš na vesti! PRIMOŽ: O ti prešmentana Marjana, za kaj? In kako? MATI: TaJco govorita, kakor bi se jima sanjalo — PRIMOŽ: Kolikor ga jaz poznam, je Pavli pameten fant in Spelica tudi ni neum na! Tako ti povem, da sta bolj prebri sana, kakor sva bila midva. MATI: Ker delata po tvoje! Zato jih čaka sama nesreča in sramota! PRIMOŽ: Bolje se jima bo godilo, kakor tebi in meni, veš, zato, ker si nekaj upata! MATI: Ze vidim, da tudi ti noriš. PRIMOŽ: Kajpada, najbolj sem bil pa takrat nor, ko sem tebi prepustil do mačijo. MATI: Kaj sem pa imela od tega! Samo delo in skrbi. Vse, kar je hudega na svetu, je bilo moj del! Bolje bi se mi godilo, da nisem imela nič — PRIMOŽ: Ker si se mi smilila — omo- žiti bi se morala, pa se nisi imela kam, sem ti prepustil domačijo. — Sam sem šel po svetu. In sedaj imam to za za hvalo. MATI: Ti si izpregel, kadar se ti je zde lo, jaz pa sem morala vleči naprej. PRIMOŽ: Ker veš, kaj je hudo, pa pri vošči otrokoma srečo. Seveda ne pojde lahko, pa bom jaz gledal, da izvozimo. MATI: Primož, midva ne zmoreva tega, ne ti, ne jaz. Vsa vas je zoper naju. PRIMOŽ: To ni nič hudega, še bolj me veseli, če lahko kljubujem. LENKA (pogleda skozi okno v sobo): Stric, kaj pa jeste? PRIMOŽ: Nič, kaj bi jedel, saj je peč mrzla in mati ni še nič skuhala. LENKA: Pa tako z brado migate! MATI: Otroci, pojdite po hoeto v les, da vam bom skuhala kašo. STRIC: Vidiš, kako so otroci lačni, da, pri nas je res siromaščina! MATI: Ze od nekdaj so na svetu boga- tinci in reveži — PRIMOŽ: Seveda so, pa bi ne smelo biti siromakov, vsak ima pravico do sreče. MATI: Kdaj bo že konec tega trpljenja. PRIMOŽ: Vesela bodi, kakor sem jaz pri mladih ljudeh. Nič se ne boj, vse nam pojde po sreči, zasmej se kakor jaz! MATI: Kako naj se smejem, ko pa je vse narobe! Ne morem nikamor in nič ne pomaga, naj se še tako trudim! PRIMOŽ: Res je, težko je meni brez te be. — Ne skrbiva, že pojde! Kadar vi dim Pavleta in Spelico, pa sem vesel. Mlada sta in pred njima je delo in sreča! Zdaj mi pa prinesi nekaj za ju žino! MATI: Česna ti dam za južino, kruha pa nimam. PRIMOŽ: Vrag je, če ni kruha pri hiši. — Zadnji čas, da gresta Pavle in Spe lica na lepše. MATI: Ali kam naj gresta? Kaj misUš, kje imata streho? PRIMOŽ: Ne boj se, ne vprašuj! Vse to je moja skrb. MATI: Se otroci nimajo kruha, žito pa je še na njivi — PRIMOŽ: Ne obupaj, Marjana, pa mi pri nesi strok česna. — Pravijo, kakor mati prede, tako hči tke! Jaz pa mislim, da pri nas ne bo tako. Spelica tke boljšo srajco, kakor si jo nosila ti! 246 JAKA (gleda skozi okno v sobo): Mati. kruha, lačen! MATI: Počakaj, kruh je še na njivi! JAKA: Kdaj bo pa doma? MATI: Cez 14 dni. JAKA: Pa mi dajte suhih drobnic. MATI: Tiste pa so še na hruški. JAKA: Pa krhljev! MATI: Tisti so pa na jablani. PRIMOŽ: O presneto, to bo pa še dolgo, preden boš Imel južino, o ti ubogi Jaka! PEREGRIN (pride): Kje pa je Spelica? Dober dan, mati! Pozdravljen, stric! MATI: O ti nesrečni Peregrin, kaj si na redil z našo Spelico? Cisto si jo zmešal. PEREGRIN: O ne, o ne, mati, vse je res! Vzela se bova! Nate. stric, klobaso sem vam prinesel, pa krajec kruha, saj vem, da ste lačni! PRIMOŽ: Peregrin, ti si fant od fare! Daj mi roko, midva ostaneva prija telja. PEREGRIN: Prijatelja, samo pomagati mi morate, kadar bo šlo zares! Veste, oče mi dela sitnosti, k Jerici me na- ganja, h Kožuhovi. Z njo sem pa že opravil. — Mati, vam sem pa prinesel moko za žgance, da ne bo Spelica lač na! Saj niste hudi! Vzela se bova! MATI: Kako se bosta \'^ela, otroka ne umna, saj tvoj oče ne mara Spelice. PEREGRIN: Spelce ne mara! Mu bom že pokazal! Ce ne dovoli, pa pojdem v Ločnico k stricu za mlinarskega pomoč nika, pa naj sam dela, po Spelico pri dem jeseni. Kje pa je Spelica? MATI: Spelica je šla pšenico žet in je ne bo domov pred večerom. PEREGRIN: Pred večerom? Kaj pa naj počnem brez nje? SPELICA (pride): Hi, hi, Peregrin, sem že tukaj! Z njive sem te zagledala pa sem pritekla za teboj! Kajne, da se vzameva? Sto polhov! PEREGRIN: Cisto zares! Ti si moja Spe lica, tako zares, kakor sem tukaj! (Jo objema.) PRIMOŽ: Prav tako, Peregrin, prav imaš, nikar ne pusti Spelice. (Lomi kruh.) MATI: Ti si že doma, dekle? Kar nazaj na njivo. Saj še nisi požela. PEREGRIN: Pustite jo, Spelico, zmeraj mi je dolgčas po njej. SPELICA: Saj se vzameva, kaj ne, Pere grin? Čeprav so naša mati rekli, da ne boš nikoli moj. — Saj so tamle, pa jih vprašaj. PEREGRIN: Mati, vi to pravite? Kako le morete! Takšna pametna žena in do brega srca pa mi ne privošči Spelice. PRIMOŽ: Peregrin, le hud bodi, le hud. Nihče ti je ne sme vzeti! Vsak fant ima pravico do dekleta. MATI: Oj, kako bi ti jo privoščila, ni komur bi je ne dala rajši kot tebi! PEREGRIN: Potem si že moja, Spelica! Sto zlodjev te mi ne vzame! SPELICA: Jaz se te bom tako trdno dr žala kot klop. vidiš takole! (Ga obja me.) PRIMOŽ: Spelica, prav imaš, le trdno se ga drži! Pravico imaš do fanta in do kruha. PEREGRIN: Nikoli ne boš lačna. Pri nas ti ne bo nič manjkalo. Za otročičke bo tudi dovolj mlečne kaše. PRIMOŽ (vzame kruh): P>rav lepo si se spomnil, Peregrin. To je roba za želo dec. Imenitno znajo peči vaša mati. TINE (pogleda skozi okno v sobo): Stric, kaj pa jeste? PRIMOŽ: Saj vem, da so otroci še bolj lačni kakor jaz! (Gre k oknu.) Nate otroci, to je vse za vas! Na, Jaka, vze mi krajec, na Lenka, tu je tvoj kos. TINE: Meni tiidi. PRIMOŽ: Le -v^zemi, vsak dobi tudi kos klobase. LENKA: Se meni, še meni! Tako sem lačna. Danes še nisem nič jedla. PRIMOŽ: Na, le vzemi, Lenka. Nu, tu imaš velik kos, saj vem, da imaš dobre zobe. MATI: Ali, kaj bo rekel tvoj oče, Pere grin? Spelica ne bo imela nič dote, in siromaštvo je bogatim greh. PEREGRIN: Mati, nič se ne bojte! Tudi brez dote je Spelica bogata! In mlin bo tekel, dokler bo kaj vode, saj je bila letos dobra letina. MATI: Se misliti ne smem, da bi bila Spelica kdaj bogata mUnarica. PEREGRIN: Bo, bo, prisežem, da bo, aU pa nisem jaz Mlinarjev Peregrin. PRIMOŽ: Trdna bodita in vse bo vajino, kar želita! Naj se svet malo zravna, da bodo tudi siromaki vedeli, kako se reže beli kruh. JERICA (prijoka): Joj, joj, kje pa je Pavle? Naš oča strašno vpijejo, da mo ram vzeti Peregrina, jaz pa ga ne ma ram. PEREGRIN: Saj tudi jaz ne maram zate! Zakaj bi se cmerila zavoljo mene! JERICA: Zakaj pa hodiš k nam? Ali sem te klicala? PEREGRIN: Nikoli več me ne bo videla vaša hiša, nato se zanesi. Rajši sem pri Spelici za pastirja, kakor pri tebi za gospodarja. S parizarjem me ne pri- vlečeš v vašo hišo. JERICA: Kje pa je Pavle? Ne grem ni kamor, dokler ga ne vidim. MATI: Ali res hočeš, da se vsem zame rimo? Kdo nas bo še maral? Vsi bodo rekli, da se silimo med bogatince kakor 247 vrabci med peteline! Siromaki smo in Pavle še misliti ne sme nate. JERICA; Pavle bo moj in kamor gre on, grem tudi jaz. — Povedati moram oče tu, da za nič na svetu ne vzamem Pe- regrina, ker on ne mara za me. PEREGRIN: Ne maram te ne! Spelice ne dam za dva Kožuhova grunta — MATI: Oj, ti Peregrin, kar hudo mi je, če pomislim, kaj bo z nami? PEREGRIN: Mati, ne bodite žalostni, kar zaplesal bom z vami. — (Jo objame in zapleše z njo.) MATI: Peregrin, ali si zdivjal? PEREGRIN: O ne, mati, o ne, le pokazal sem vam, kako vas imam rad! Spelico pa še bolj! JERICA: Veš, Peregrin, ti moraš povedati našemu očetu, da me ne maraš — PEREGRIN: Se jutri pojdem s Spelico mimo vaze hiše, praga pa ne prestopim več. SPELICA: Jaz ti pripnem rožmarin za klobuk. PEREGRIN: Jaz bom pa vriskal, da se bo hiša tresla in te objemal, da bodo vsi videli, da si moja! JERICA: Mati, ali imate srp, za me? Na njivo moram k Pavletu, gotovo še ni požeta vaša pšenica. — Mati, z menoj pojdite! MATI: Saj grem, pa še kako rada grem s teboj — JERICA: Mati, brž brž! Kar teciva k Pa vletu! (Odideta.) SPELICA: Sto polhov, ta je pa zaljublje na! Tako še jaz nisem! Pa te imam zelo rada! Saj nisi hud, Peregrin! PEREGRIN: Ne utegnem biti hud, ker zmeraj mislim na te. — Ali ne, stric, da je prav tako? PRIMOŽ: Kako pa! Oj, kolikokrat je bila doma Spelica lačna, ker ni bilo kruha in nihče ni mislil nanjo! PEREGRIN: Saj zdaj ne bo več — PRIMOŽ: Tako ne sme ostati, kakor je — vsaj Spelico bom rešil lakote. PEREGRIN: Stric, vaša beseda zaleže ve liko, nič se ne lx)jim za Spelico, kadar sem z vami! SPELICA: Ker veš, da sem že tvoja! (Ga objame.) Tako sem tvoja, kakor bi bi la z vrvjo zvezana! PEREGRIN: Stric, našemu očetu glavo obrnite, da bo šlo hitreje — SPELICA: Ali se bojiš očeta, Peregiin? Saj se ga še jaz ne bojim. PEREGRIN: A jaz, da bi se bal, nič, ali veš, Spelica, kaj je to nič?! SPELICA (pogleda skozi okno): Sto pol hov, Peregrin, tvoj oče gre! Kaj bo pa zdaj! Sam oče, in pesti sti ska, gotovo je zelo hud! PEREGRIN (gleda skozi okno): Saj res gre! Hudiman vendar, da me povsod najde! SPELICA: Saj si rekel, da se ga nič ne bojiš, zakaj si pa fant? PEREGRIN: Kdo se boji, kaj mi pa mo re! Nič, samo vi ostanite pri meni, stric in Spelica naj tudi ostane! SPELICA: Jaz, da bi šla kam? Saj sem doma! — Očka, roke na klop! Bom tikaM^a, kot šomašter v šoli! Hi, hi! PRIM02: Spelica, ti nadeni jerbas na glavo! PEREGRIN: Stric, sediva za mizo pa za vrti va volka! PRIM02: Na klop lezi, ne, ne, da, da, da, na klop k zidu, vdihuj in z rokami mlati, hudo si bolan, srce ti ne da miru — PEREGRIN (leže na klop): 2e ležim, ali naj stokam in v strop gledam? SPELICA: Ali ti ni pretrdo, Peregrinček? Na, blazino pod glavo! PRIM02: Oči zapri! Spelica, ti pa jokaj! SPELICA (zajoka): Ju, ju! Ali je tako dosti ganljivo? PRIM02: Jokaj in vekaj, da se bo mli narju milo storilo. MLINAR (pride): Ali je tu naš plaščar? O ti presneti kajca, kako ga lomi! SPELICA (z jerbasom na glavi, joka): Hvala Bogu, oče, da ste prišli, na njivi sem bila, pa mi je nekaj reklo v srcu, pojdi domov, grem pa najdem Peregri- na. — Oče, kaj bo z njim? MLINAR: Kje pa je? O, ti navihanec, o ti punca! PRIM02: Boštan, nesreča! Ali ne vidiš svojega sina? Tak je kot smrtno kosilo. MLINAR: Kaj je z njim? Ali se je napil? Pa je pri vas obležal? O, ti falot pre žgani! PRIMOZ: Tiho bodi, ali ne vidiš, da je v omedlevici in hudih bolečinah? SPELICA: Oča, joj, oča, ljubi oča, lepo vas prosim, usmilite se ga! MLINAR: Ali se ga je tako nabral? Dol s klopi! (Ga zgrabi.) SPELICA: Oča, joj, pustite ga, ali ne vidite, da je bolan? Kar nenadoma ga je napadlo. — Oče, bel kot zid se je zgrudil ubogi, ubogi Peregrin! PRIM02: Resnica, Boštjan, tak je bil, kot bi ga s križa snel, pobit in skrušen in onemogel je prišel k hiši — in samo to je govoril, o jaz nesrečni sin! O ne usmiljeni oče! MLINAR: Ali je to res? Ali ni pijan? PRIM02: O, to pa ne, še kapljice ga ni pokusil! Bojim se, da ne bi bilo kaj hudega. MLINAR: Kaj ne poveš! O, ti pošast! 248 PRIM02: Od same žalosti se mu je kri strdila okoli srca — MLINAR: Presneto, kaj bo pa zdaj? Ali ni zdravil za to bolezen? Ali še ni svet dosti študiran? PRIMOŽ: Čakaj, da vse povem! In po tem je še vročina pritisnila, pa se mu je vnel drob — MLINAR: Tisto je pa že vrag! Ne vem, če mu bo loški Arka pomagal. Je učen, pa še premalo! SPELICA (joka): Peregrin, nedolžni ko- štrunček — MLINAR: Ali ni pomoči zanj? Poskusa, Primož, rad ti nekaj dam — ali hočeš hleb kruha, ali pa polič pšena in moko za mesto. PRIMOŽ: Težka reč, huda reč! Strašne napade je dobil. —• No, poskusim. — Saj veš, da sem jih že mnogo rešil — MLINAR: Poskusi še našega! Kaj misliš, da bi pomagalo? Hudimana, saj vendar ni zakleto! PRIMOŽ: Ni zakleto, ni zakleto! Kaj mi sliš, da je tako ozdraviti človeka, ka kor popraviti mlinsko kolo! Najprej ga moram pregledati, ali ni opešalo srce. MLINAR: Pa zakaj, pa kdaj, pa kako, ali ga je vrglo? PRIMOŽ: Kaj vrglo, zakaj vrglo, kako vrglo? Saj pravim: žalost, žalost je vse ga kriva — pa ni srce preneslo — MLINAR: Kakšna žalost, kakšno srce! Peregrin je zdrav, še vedel ni, da ima srce! Pojdi, pojdi! PRIMOŽ: Pa ga sam pozdravi! Jaz ne rečem nobene več. MLINAR: Ti, ne bodi takšen. Daj se omajati! PRIMOŽ: Nič! I, kaj sta pa imela? MLINAR: Spuntal se je! Saj veš, Kožuh, bogati Kožuh bi ga vzel za zeta — po smrti bi mu pa vse prepustil — on pa ne in ne — PEREGRIN (glasno vzdihne). PRIMOŽ: Nikar tako na glas! Mogoče sliši, pa bi mu utegnilo škodovati — SPELICA: Ubogi Peregrin! Oča, po golih kolenih pojdem po stopnicah k Sv. Jo- štu, samo, da bi se pozdravil! PRIMOŽ: Ali si slišal, kako ga ima rada? MLINAR: Ali — o, ti reč ti. Jaz sem ga obljubil Kožuhovi Jerici — PEREGRIN (glasno zaječi). PRIMOŽ: To si napak storil! Najbrž ga je Vo tako presunilo — srce ima zelo slabo in natančno v ljubezni, kajpak je huda reč. MLINAR: Vendar no — pa ni drugače — sva že sklenila. PRIMOŽ: Podreti boš moral, ako hočeš obdržati sina. MLINAR: Težko pojde — kaj bo pa Ko žuh rekel. Ne, pa ne — pomisli, kaj bo Kožuh rekel — PEREGRIN (zaječi in se na pol vzdigne): Oča — SPELICA: Ubogi moj Peregrin! Oča, mo lila bom za njega in za vas. MLINAR: Poglej, Primož, kako mu bije žila! Mogoče se mu zboljša. PEREGRIN (vzdihne): Ne, ne, ne — PRIMOŽ (ga drži za roko, posluša srce): Srce mu gre kot mlinsko kolo — ali me slišiš, Peregrin? PEREGRIN (vzdihne): Spelica — SPELICA: Joj, mene kliče! Peregrin, moj Peregrin! PRIMOŽ: Vidiš, samo Spelica mu lahko da zdravje! MLINAR: I, kaj pa hočem z njim? Pere grin, kaj bi rad? PEREGRIN: Spelico — mi dajte — SPELICA: Spelico mi dajte, je rekel. PRIMOŽ: AU si slišal? Ne bo šlo dru gače — MLINAR: To pa ne gre, pa to ne gre — Kožuh, Kožuh! PRIMOŽ: Mora iti, mora, ali pa izgubiš sina — MLINAR: Joj, joj, kaj bo Kožuh rekel! Kaj naj storim, kaj naj storim? PRIMOŽ: Se besedo več ne smeš črhniti o ženitvi s Kožuhovo ! Ko se zave, naj mu mati skuha žgance — SPELICA: Ne, ne, jaz mu bom skuhala, rahle, rahle štruklje, bele, orehove, na maslu delane! MLINAR: Ali — domov ga moramo spra viti, pa nimam voza pri roki — ne vem, kako bi — PEREGRIN (odpre oči, se na pol vzdig ne) : Ne, ne domov, pri Spelici naj ostanem — SPELICA: Ne mara domov, oča, pri meni naj bo, mu bom že postlala lepo, rahlo posteljo. PRIMOŽ: Tako naj bo, da, da, najboljše mu bo pri njej. MLINAR: Ne, ne, to ne more biti, ali kaj hočem z njim? Pa naj ostane za danes! Vidiš, pokimal je — zaveda se, mogoče pa mu ni nič hudega! Ali sem kaj ob ljubil? Nič nisem obljubil! Peregrin, saj boš vzel Jerico! PEREGRIN: Nak, nak! (Hoče vstati, se zgrudi, tiho vzdihne): Joj, po meni bo. SPELICA: Oče, oče, nikar! Ali ne vidite, kako je z njim? Pri meni ga pustite, pri meni v postelji! MLINAR: Pri tebi v postelji! O, ne, o ti reč ti, kaj poreče Kožuh! PEREGRIN: Ojoj, adijo, oče! (Se zgrudi.) PRIMOŽ: Na, tu ga imamo! Je že zopet v nezavesti! O, ti, Boštjan, ali ti nisem 249 rekel, da ga ne smeš razburjati. Pusti Kožuha in njegovo deklino. MLINAR: Ali Kožuhovi imajo, lepo hišo imajo in živino in travnike in gozdove, Jerica bo bogata. PRIMOŽ: Ali ti je več za bogastvo kot za sina? Ali ne vidiš, kako je Kožuh sam.ogolten. Se tvoj mlin bi rad požrl! MLINAR: Tisto je pa res! PEREGRIN: O moje srce! Težko mi je, Spelica, k meni pridi — PRIMOŽ: Ali si slišal, Spelico hoče? MLINAR: Počakajmo, mogoče se premisli — to ne gre in ne gre — SPELICA: Peregrin, saj sem pri tebi, saj sem tvoja! MLINAR (jo hudo pogleda): Kajpak, še tega je treba, pri tebi v postelji! PEREGRIN: Oče, joj, vi me imate na vesti — PRIMOŽ: Ali si slišal? Kar vdaj se, MLINAR: Ti ga sam pozdravi! Grem do mov, da premislim — PRIMOŽ: Ne, ne, sedajle je čas! Kar reci, zdaj je na vagi njegovo življenje. MLINAR: Ali kaj bo Kožuh rekel? K njemu grem! PEREGRIN: Oče, nikar, tam, tam straši. MLINAR: Ali se mu tudi meša? O ti kajonska deklina, kako ga je zmešala! PRIMOŽ: Boštjan, ali še ne poznaš Ko žuha! On bi rad tebe in Peregrina ukanil, vse bi rad sam pograbil in sam gospodaril! Že zdaj te ima tako v obla sti, da si ne upaš črhniti pred njim — MLINAR: Kajpak, kajpak, vse to je res! Premogočen je, pa zato ima veliko ži vine in smreke, kakšne smreke v lesu! Zato bi mi bila Jerica ljubša! SPELICA: Oče, saj vas imam rada, zakaj me ne marate? Tako vam bom stregla, da se vam bo samo smejalo, ko bom Peregrinova žena. MLINAR: A tako? Tako daleč smo že? Seveda, kar sama na tihem sta skleni la, jaz naj grem pa v kot. — PEREGRIN: Oča, od vas grem — ne bo ste me videli — ako ne dobim Spelice, zame ni življenja — PRIMOŽ: Ali si slišal, Boštjan? Reši ga, zdaj je še čas — PEREGRIN: Ojej, slabo, srce se mi trga, kri se razliva, po meni bo — PRIMOŽ: Zadnji čas je, zadnji čas, Bošt jan, potolaži ga, preden ne bo prepoz no! Reci mu kaj lepega! MLINAR: E, Peregrin, pa naj bo po tvo jem, če Kožuh ne bo prehud in ne bo vsega preprečil. Peregrin, sam se zmeni z njim, meni je tega dosti! SPELICA: Mlinarjev oče, zdaj sva pa pri jatelja! To se vam bo dobro godilo pri meni! Ali ne veste, da sem bila v go spodinjski šoli v Loki in znam še bolje kuhati kot Kožuhova mama! MLINAR: Ti se boš primerjala s Kožu- hovo materjo? Tiho bodi, da te ne sli šijo! SPELICA: Pa naj me! Maram zanje! Ta ko so skopi kot oča — MLINAR: A tako je stvar? Vsem nam bi rada zrasla čez glavo! Tebe se je treba bati. PEREGRIN: Ojoj, oče, pri srcu me bode. PRIMOŽ: Ni mu še odleglo — še je ne varnost, srce ne zmaguje — MLINAR: Obdrži ga pri življenju, dokler ne pridem nazaj. — Grem po voz, ako bo treba zdra\Tiika. — SPELICA: Očka, ljubi očka, ali bom nje gova? Ako ga stric Primož pozdravi? (Objame mlinarja.) MLINAR: Ti si mi prava, tako hitro pa ne vem, če poj de. SPELICA: Očka, očka, to vas imam rada. Vi ne \-este! Same štruklje vam bom pekla in kadar ne boste imeli tobaka, bom sama letela ponj! In pipo vam pri žgem. Očka! (Ga objame.) MLINAR: Pa naj bo, ti navihanka! (Od ide) PEREGRIN (skoči pokonci): Ali je šel stari? Ha, ha. Spelica, zdaj si moja! Objemiva se! SPELICA; Moj Peregrin! (Ga objame.) Zdaj te ne izpustim več, za ves svet te ne dam! JERICA (prileti); Peregrin, tvoj oče je na cesti, sam s seboj govori in klobuk je izgubil •— PAVLE (pride za njo); Ali si še živ Pe regrin? Ali te ni stari zadušil? Ali ka ko drugače ob življenje spravil? — PEREGRIN: Ne dam se, ampak jaz sem ga tako zmotil in preslepil, da bo od Sore do Save vse o tem govorilo, ali ne, Spelica? SPELICA: To je prav tako res, kot ne vem kaj, ha, ha! JERICA; Spelica, zakaj si pa tako vesela? SPELICA; Zakaj bi pa ne bila? Sem že dobra, mlinarica bom! Oče so mi že obljubili Peregrina! PAVLE; To še zmeraj ni nič! Dokler ni maš belega predpasnika pa debelega trebuha, tako dolgo si še zmeraj Kne zova Spelica. SPELICA: Pavle, pusti mene in moj tre buh pri miru — to je moja stvar in Peregrinova, da veš, sto polhov! JERICA: Oh, Peregrin, potlej pa ne bom tvoja! PEREGRIN: Ti pa ne, imam dovolj Spe lice. 250 PAVLE: Kakšen je bil Mlinarjev oča? Tak kot medved, ki je hruško otresel pa mu ni nič padlo v gobec. SPELICA: Peregrin pa jaz, to bova par, to ga bova udarila! Za vino zložimo! Jaz imam še vse, kar so mi dali Ko- žuhova mati! PEREGRIN: SpeHca, ti ne boš nič dala! Jerica, midva zloživa! JERICA: Na. vse, kar imam! PEREGRIN: Dosti je! Brž sem nazaj! (Odide.) PAVLE: Se bo veselje! Jaz pa ti (objema Jerico) tudi ne sme\ra zaostajati. Glej, Peregrin bo naju prehitel — JERICA: Kje pa ste, stric Primož! Zame pa nič ne sforite in za Pavleta! AH nisva tudi midva vaša? PRIM02: O, ti huda stvar! Tudi vidva prideta na vrsto, samo, da bo pravi čas, to ne gre na skok! SPELICA: Stric, pa še njej storite dobro, da ne bo huda name. PAVLE: Kar storite za naju, to storite zase in se vam vse v dobro šteje! Saj ste rekli, da mora biti vse drugače! PRIMOŽ: Sent, prav si povedal, zato ni kar ne misli, da sem vaju pozabil — SPELICA: Tako napravite, stric, da bo mo na zimo že vsi na gorkem! JERICA: Le glej, Pav^le, da se boš dobro odrezal pri našem očetu — PAVLE: Pri tvojem očetu se polna moš nja najbolje odreže — SPELICA: Tudi jaz vam ne dam miru, dokler nisva eno jaz in moj Peregrin. (Kožuh, Tona, Mlinar pridejo.) KOZUH (Kožuh je slišal zadnje besede): A tvoj je Peregrin? Kje pa je? SPELICA: A, sem kaj rekla? Kožuhov oče, saj nisem nič rekla! KOZUH: Glej jih, glej, lepa družba se je zbrala — in Pavle je doma. Jerica, od kod pa ti? Kaj delaš tukaj? JERICA: Oče, Pavle mi je srp nabrusil — MLINAR: Kje pa je Peregrin? Na klopi ga ni! Spela, ali si ga ti skrila? TONA: Glejte si ga no Boštjana! Dejal si, da Peregrin bolan na klopi leži — ali nas imaš za norca? KOZUH: Boštjan, varuj se! Nisva še zad nje rekla — MLINAR: Tu je bil, na klopi je ležal in bridko stokal, vrag vedi, kam je izginil. TONA: Jerica, kje pa je Peregrin? JERICA: Zdajle sem prišla, da bi mi stric Primož nabrusil srp. TONA: Ti dekle. Spela, povej, kje je Pe regrin? Ali me še ne poznaš? Semle stopi! SPELICA: A, po Peregrinu vprašujete? A po Peregrinu? Po padarja je šel, tako se mu je mudilo — MLINAR: Kaj, sam sebi je šel po padar ja — TONA: Pavle, ti si ga \'idel, kje je Pe regrin? PAVLE: Snope sem vezal na njivi, in res ne utegnem zijal prodajati, mati. KOZUH: Pozna se ti, kje si bil v šoli! Primož, ti moraš vedeti. PRIMOŽ: To je tako kot v sv. pismu: Se malo časa in me ne boste videli, še malo pa me boste zopet videli. — Zdaj grem srpe brusit. — MLINAR: Nikamor ne greš! Prej povej, kje je Peregrin, sam si mu poslušal srce, kje je? SPELICA: A Peregrin? Peregrina bi ra di? V čumnati leži — tamle notri — TONA: Kje pa je tista čumnata? SPELICA: V kotu tamle za durmi — poj dimo pogledat! — Kar naprej pojdite, oče, kar naprej! — MLINAR: Poglejmo no, ali tisto ne velja nič več, kar sem ti obljubil za Pere grina. SPELICA: Kaj, nič več, oče, sto polhov! Potem pa ne grem z vami! TONA: Pokaži brž, ti navihanka, kje je? SPELICA: Kar sami pojdite. Mlinarjev oče, ker ste besedo snedli — KOZUH: A tamle je, za durmi? Ali je šel sam? SPELICA: O ne, jaz sem ga nesla! KOZUH: Zdaj mi je pa dovolj. (Jo udari.) SPELICA: Ne, oče, nikar, saj grem z vami, zakaj me tepete? (Potiska vse tri skozi duri.) Le naprej, kar naprej! (Od pre vrata.) MLINAR: O ti, zvita hsica! SPELICA: Pustite me, saj grem z vami! KOZUH: Poglejmo, kam so ga skrili! O, ti vražja mladina! SPELICA: Tema je, v kotu leži na slami, — (Zapre vrata za njimi.) PRIMOŽ: Kaj pa zdaj? SPELICA: Stric, ali ste brez glave? Sto polhov. PEREGRIN (pride s polnim poličem): Ta ko ga bomo pili, da bomo žabe vikali. SPELICA (skoči k njemu, mu vzame po lič in postavi na mizo): Hitro lezi, brž, brž, — tvoj oče. Kožuh! — PEREGRIN: Kakšni vrag pa jih je pri nesel? (Leže.) O moje srce — SPELICA: Peregrinček, ali te hudo boU? (Ga pokrije.) JERICA: Pavle, pojdi z menoj, greva žet pšenico. SPELICA: Le ven, le ven, hitro oba! PAVLE: Jerica, pojdiva, primi se me! 251 SPELICA: Izgubita se, izginita! Tam so duri! Brž! (Jih potisne skozi duri.) Kožuh, Tona, Mlinar pridejo. PEREGRIN: Oj, moje srce, moja jetra! SPELICA: Ubogi Peregrin, kaj bo, kaj bo! (Joka, poklekne.) KOZUH: Glejte ga, lisjaka! Od kod te je prinesla burja? PEREGRIN: O j, Spelica! Stric, na pomoč! MLINAR: Kje si bil, ti plaščar iz Jer- manovih vrat? TONA: Peregrin, križ božji, kakšno sra moto delaš sebi in očetu! PEREGRIN: Oj, moja pljuča, o moja re bra, pošljite po loškega Arka! SPELICA: Po Arka, po Arka, .da ga za šije in mu da kapljic. MLINAR: Fant, ne boš se delal norca! Dol s klopi! (Ga potegne.) PEREGRIN (pade s klopi): Ali me vidite, stric? O, moja rebra — moj hrbet! — PRIM02: Tako pa ne! Boštjan, tako se nismo zmenili! K02UH: Ali si še tukaj? Vidiš, to je tvo ja šola! PRIM02: Pa še ni končana! MLINAR (Peregrinu): Vstani, pojdi v mlin! Žito nasut! Kamni so prazni! PEREGRIN: O, moja duša, moj hrbet! MLINAR: Čakaj, jaz ti dam eno po hrbtu in dve po rebrih! TONA: In vino imajo na mizi! Odkod je prišlo to vino? SPELICA: A, vino? Mama, pijte, rada vam ga natočim, saj vi mi ga niste ni koli privoščili! KOZUH: Ti vražje seme! Vino pijejo, vino! SPELICA: Oče, pijte! Saj je vino moje. MLINAR: Peregrin, ti si šel ponj! (Ga udari.) PRIMOŽ: Le počasi, nihče se ne bo tepel pri nas! SPELICA: Oče, nikar Peregrina, drugače bom huda — sto polhov! Mene udarite, ako si upate! KOZUH: Oba, oba, nalomi jih! SPELICA: Oče, vi nimate nič ukazovati pri nas! Sto polhov! TONA: O, ti deklina, takšna si! SPELICA: Da, takšna! Nisem pod vašo komando! KOZUH: Seveda, polič vina, potem je pa dekle tako korajžno! Primož, to je tvoja šola! PRIMOŽ: Ni slaba, ker je vino na mizi! SPELICA (natoči vino): Peregrin, na tvo je zdravje! (Izpije.) PEREGRIN (vstane): Spelica, zdaj sem pa že dober, ker si pila na moje zdrav je! SPELICA: Ali boste vi tudi. Mlinarjev oče? KOZUH: O, ti nesrečno dekle! SPELICA: Se veliko let zdravja. Mlinar jev oče! Da bi še naprej pili in peli! (Pije.) MLINAR: Nič, ti si zapeljala Peregrina! SPELICA: Seveda sem ga, sto polhov, zdaj je pa tudi moj. MLINAR: To bomo še videli! KOZUH: Zdaj sam vidiš, Boštjan, da je zadnji čas, da se vzameta z Jerico! MLINAR: Kajpada, kajpada, samo ne vem, kako to pojde! Tale Spela — TONA: Skoda, da je nisem drugače v roke vzela, ko je bila pri nas pastirica! SPELICA: Mati, tako pa ne boste govo rili! Jaz nisem bila nobena pastirica, jaz sem bila v gospodinjski šoli, da veste! Mlinarjev oče so mi obljubili Peregrina! MLINAR: Jaz sem ti rekel, da tisto nič ne velja! KOZUH: Boštjan, zakaj pa govoriš ne umnosti ! MLINAR: To je bilo kar tako rečeno, mi mogrede! TONA: Mlinarjev oče, ali nisi pri pa meti? MLINAR: Saj poznaš deklino, saj veš, zmoti te, da sam ne veš kdaj — SPELICA: Obljubili ste mi, obljubili Pe regrina! MLINAR: To ni nič, kar se dekletu sanja. PEREGRIN: Oče, jaz imam pa ravno ta ke sanje! KOŽUH: Boštjan, midva sva že zdavnaj v roke segla! Posebno glede mlina sva sklenila, da je Peregrinov. MLINAR: Seve, in ti boš prepisal grunt na mlada dva — Kje pa je Jerica? KOZUH: Glej ga, to se razume. Ob svo jem času, saj sem rekel, ko se fant pri nas ustanovi! Stara, kje pa je dekle? TONA: Dekle? Saj je bila tukaj! (Jo po kliče.) Jerica! KOZUH: Seveda je bila tukaj, pa zdaj je ni! Zakaj pa ne gledaš za njo! TONA: Gledaš, zakaj pa ti ne gledaš! (Jo pokliče.) Jerica! KOZUH: Rad bi videl, da bi bila tukaj, da bi se enkrat za vselej zmenili s Peregrinom! Da bi ne bilo potem oči tanj in nepotrebnih govoric — TONA: Da, da, jaz bi Jerici položila na srce, kako prav bi bilo, da vzame Pe regrina! In kako bi se ji lepo godilo, ako bi imeli še mlin pri hiši! KOZUH: Vendar si se tega spomnila. Pe regrin, kje pa je naša Jerica? PEREGRIN: Nič ne vem, oča! Saj sem gledal za njo, pa je ni in ni! 252 MLINAR: Pojdi za njo, poišči jo, saj je tvoja! TONA: Zadnjič si me res razjezil, Pere- grin, pa zdaj je vse pozabljeno! Saj vem, da si pameten fant in te ima Je rica rada! PEREGRIN: Mati, to pa ni res, zakaj me je pa pustila! TONA: Križani čas božji, skoči, poišči Jerico, lepo te prosim! PEREGRIN (zakliče): Jerica, Jerica. Ha, ha, ni je, nikjer je ni, ko da se je po- greznila v zemljo. KOZUH: Pojdi ponjo, Peregrin, ne delaj komedij! PEREGRIN: Kaj pa še! Stric Primož, ne vesta je ušla! Na zdravje, stric, na zdravie, Spelica. (Pije.) PRIMOŽ: Na zdravje, Peregrin in Spe lica. SPELICA: Živijo še sto let, koUkor je polhov. TONA: Kje je Jerica? Križana nebesa! KOZUH: Kje je Pavle, Primož? Pavle bo vedel. TONA; Pavle, Pavle — on ve, kje je Je rica? Poiščite Pavla! PRIMOZ: Ha, ha, se že spet gremo slepe miši? TONA: Tiho bodi, kakšne slepe miši? PRIMOZ: Saj se kar naprej lovimo! Zdaj išče nevesta ženina, zdaj ženin nevesto! TONA: Ti si vse to naredil. PRIMOZ: Nevesta se je izgubila, zato nihče ne ve, kdaj in kako bomo plesali! PEREGRIN: Spelica, zaplešiva midva! SPELICA: Saj imam orglice, zaplešiva polko! (Zaigra, zaplešeta.) 3. dejanje Pred vaško gostilno. Nekaj miz, na njih kozarci. Za največjo pogrnjeno mizo se dita oče Kožuh in mlinar Boštjan. Za so sedno mizo sedi kmet Gulba. Okrog vrt z drevjem. Nedeljsko popoldne. KOZUH: Mi smo mi! Ali slišiš Boštjan? Mi smo mi! Ne smeš misliti, da mi je kaj za tvojega kajona! Nič! Nič mi ni! Po golih kolenih drsajo — tako rekoč drugi fantiči za menoj, da bi jim dal Jerico. In še pridni so vmes, lepi fantje, ampak jaz sem že tak, kar si vbijem v glavo, da tega ne izpustim! MLINAR: Seveda, bo že res, kar praviš! Naš fant ima svoje muhe. KOZUH: Da, svoje muhe in svojo pa met, ki pa tudi ni od muh! Kaj vse je počel oni dan! Saj t'o je narobe svet, saj to je za v cirkus! Ha, ha, norčuje se iz modrih ljudi, najbolj pa iz tebe, svo jega očeta! Prav ti je! Saj ti si kriv, da je tak! MLINAR: To ni vse nič! Zvečer, zvečer, ko je šlo zares, da popravimo, kar ni bilo prav. Peregrin je bil tukaj in je čakal, pa tvoje dekline ni bilo nikjer. KOZUH: No, tisti dan je bila žetev v kraju, bilo je mnogo dela in mladina je bila na polju, Jerica je žela na njivi, pa Knezov Pavle ji je pomagal. Da, to je fant, vse drugačen kakor tvoj Pere grin! MLINAR: Pa njega vzemi, ako ti je tako pri srcu! KOZUH: O, saj bi ga! Dobil bi dobrega delavca, pridnega fanta, ali saj veš, na prazno tudi ne morem dati naše Jerice! MLINAR: Zdaj si še lahko prebereš! Saj ni treba, da bi bilo zares, kar sva go vorila — KOZUH: O, tisto naj pa ostane, že zato, da ukrotimo tvojega navihanca. Naj dela, naj ima sfcrb! Ali misliš, da sem otrok, da govorim v veter! Ne boš! Naj vidi fante, da smo možje in nekaj da mo na besedo! MLINAR: Tisto je že res, samo rekel bi, da se ni treba prenagliti, — KOZUH: Ali nisva zgovorjena? Ako ženiš sina, mu boš vendar nekaj zapisal. — MLINAR: Ti že veš, kaj je prav! Seveda, zmeraj pa tudi ne veš! KOZUH: Ze začenjaš, le glej, da ne boš pri notarjih mencal in cincal in se v tajbo spuščal. O, dobro vem, kaj je bilo govorjeno. — Mlin je na dva kamna in je fantov. — Kje ga pa imaš? Svojega Peregrina? MLINAR: A, fanta? Ja, saj ne vem, da bi le tam bil pri svoji izvoljenki. Bo jim se, da bi nam ne delal težav. Veš, fant je že velik, pa nič ne mara slišati o ženitvi s tvojim dekletom. KOZUH: Dosti, dosti! Sam si kriv, ne gre mi iz glave, kaj je bilo z njim oni dan! MLINAR: Težko je z njim, odrasel je že in vsak ima svoj prav. Tudi moj fant! KOZUH: Kaj, da ima svoj prav? Ne, zdaj je še čas, da mu naviješ uro! Za kaj ga nisi pripeljal s seboj, Boštjan? Ali nimaš nič prave volje? MLINAR: No, no, saj pride, saj ve, da ga čakam. — Da bi le tiste dekline ne bilo, ki je vsega zmotila. — Saj je še 253 mene oni dan. Ti ne veš, kaka gre okoli človeka. KOŽUH: Da, da, tista deklina, tista je prava, saj jo poznam kot slab denar in Primož jo je zmešal — njo in njega. MLINAR: Saj sem rekel, saj sem rekel, saj sam veš, da mladina ni več tisto, kakor smo bili mi! KOZUH: Da, mladina! Kje ima spošto vanje do starejših, saj sem vendar ob činski mož, še župan bi bil lahko! MLINAR: Ne bodi hud, danes je mladi na vse drugačna! Shaja se in poje po društvih! KOZUH: O, jaz bi jim že pokazal, kako se poje! Ne maram nič slišati o tem! Vem, da hodi poslušat krive preroke, da igra komedije! Kdaj smo mi počeli take reči! MLINAR: Seveda, pravijo: Novi čas, novi ljudje! KOZUH: Jaz pa pravim: Neumnost! Vse je neumnost! Zadnji čas je, da oženiš fanta! Ali nikar ne pozabi! Mlin je njegov! MLINAR: Seveda, kajpak! Nikar ne bodi siten! Saj ne rečem, da ga ne dobi, ali zdaj sem še jaz trden! Se vrečo pšenice vzdignem! KOZUH: Vrečo pšenice, trden! Pa bodi trden! Saj si lahko trden brez mlina! Glejte cigana! Mlin je Peregrinov, zato mu dam Jerico! MLINAR: Ne vpij, ne bodi hud! Zdaj je še moj! Prej se zgovorimo! KOZUH: Je že zgovorjeno. samo pečat pritisne notar, ti pa palec, saj ne znaš pisati! PRIMOŽ (pride nasmejan): Pozdravljen, Matevž, pozdravljen, Boštjan! AU dela ta testament, da sta tako nekam zgo vorna? Pa zato je menda še prezgodaj! Da bi pa pila bratovščino, je prepozno, ha. ha! KOZUH: Tisto bi menda ti rad pil, saj vem, da si žejen in suh kot vinski sod avgusta meseca. PRIMOŽ: Kar dobro si povedal, samo da je žeja v tvojem grlu, saj ti nisi tisti mož, da bi dal za vino. KOZUH: Več sem plačal, kot si ga ti videl. PRIMOŽ: Tega pa ne moreš reči. — No, pa sva vseeno prijatelja. — Saj vem, da hčer možiš, in imaš polno glavo skrbi in poln koš neumnosti. Včasih sem ti kaj svetoval — le spomni se! KOZUH: Ti si mi svetoval? Vem, da imaš nabrušen jezik, to je pa tudi vse, kar imaš! PRIMOŽ: Le počasi! In ne bodi mogočen kakor petelin na gnoju! Saj veš, še za Tono se imaš meni zahvaUti. O, to pa vem, tega nisem pozabil, kako je bilo! KOŽUH: Nisi pozabil? Za Tono! To je pa nekaj novega, kar prvič slišim. PRIMOŽ: Da, za Tono, za svojo ženo! Saj veš. da je bila moje dekle, pa je tako prišlo, da sem prepustil domačijo sestri Marjani! Saj veš, kako je bilo z njo — in tistikrat si ti posegel vmes. KOŽUH: Kaj bi premlevali stare reči, ki že več res niso. PRIMOŽ: Saj, zdaj so drugi časi, pa še ni vseh dni konec. KOŽUH: To si uganil, kdaj bo pa sodni dan, pa tudi ti ne veš — kakor jaz ne. Vem pa, da si žejen — na pij! (Mu natoči.) Saj pri tebi je menda zmeraj voda na mizi. PRIMOŽ: AU pa ne! Nič se ne boj, da bi bila pri nas povodenj I KOŽUH: Vidiš vraga, pri tebi se shaja mladina, pozabil sem, litri pojejo! MLINAR: Le povej mu jih, Matevž! Tu di zlasata se lahko, če je vaju volja! Jaz grem pogledat, ali je v mlinu vse prav. Danes je dovolj vode, pa nisem ustavil koles. KOZUH: In za Peregrinom poglej! Ako ga najdeš, ga privleči sem, magari za ušesa. PRIMOŽ: Ne vem, če se bo dal. KOŽUH: Ti ga že poznaš, saj je bil v tvoji šoU. PRIMOŽ: Kakor vidim, ti ni prav, da radi pridejo mladi ljudje k meni v vas! Ali naj hodijo k tebi, ki si pust kot star kozel? KOŽUH: Meni to praviš, ti meni? Misli, kdo si ti in kdo sem jaz! PRIMOŽ: Kdo si? No, res, nekaj imaš v skrinji, ali še to ni tvoje po pravici! Se jaz sem bil med tistimi, ki smo se pe hali zate in te vzdignili. KOŽUH: Ti si me vzdignil? Ha. ha! Po- slušajmo ga tega modrijana! Hej, ti so sed Gulba, kaj imaš tam za mizo, ali si sUšal? Primož me je vzdignil! GULBA: Ho, ho, a da te je? Vzdignil, praviš? Primož, praviš? Ho, ho! PRIMOŽ: Oj, ti siromak Gulba, smiliš se mi, sam ne veš, kdo te odira, kdo bi rad tvoj meh! Vidiš ga, tamle sedi in se norca dela iz siromakov in se širo- kousti! Saj veš, da prazen sod bobni! GULBA: Bobni, bobni, bum, bum! Vse noči bobni, bum, bum! KOŽUH: Ne boš nas za nos vodil in huj- skal ljudi — v jarku boš končal. PRIMOŽ: Matevž, oče Kožuhov, saj si imeniten mož, le ne napihuj se preveč! KOŽUH: Jaz sem, kar sem. ali ti nisi nič — pa bi bil lahko mož. 254 PRIMOŽ: Danes je še svet s teboj, kma lu bo pa vse drugače. KOZUH: Ti si anarhist, Primož! Se hujši od antikrista! PRIMOŽ: Ha, ha, pojdi, pojdi! Ne \'pij. saj te ni pes ugriznil! Saj sem te samo malo podražil, ker si mogočen, ko da svet na tebi stoji! Saj me poznaš! Na, tu je moja roka! KOZUH; Le sam jo imej! Ostaniva vsak pri svoji! Na. pij! (Mu natoči.) PRIMOŽ (pije in poje): Bratec, ti moj, pij ga z menoj! KOZUH: Primož, tako si mi všeč! Pij in poj! PRIMOŽ: Ali ne, dokler ne obležim v jarku! Ampak tega veselja ti ne pri voščim. Se dolgo ne! JERICA (pripelje Pavleta): Ali so tu naš oča? PRIMOŽ: Le naprej, tu je doma vino in dobra volja, samo deklet ni! PAVLE: Stric, sva že skupaj, če tudi vas nisem iskal, ali vino mi je pokazalo pravo pot! JERICA: Naš oča so tudi tu, glej jih, Pavle! Dober dan, oče! Ali se vam lahko obesim za suknjo? KOZUH: Dekle, al si res prišla? Kdo je s teboj? JERICA: Saj ste rekli, naj pridem s Pavletom, sama si ne bi upala — KOZUH: Sedi, Pavle, že prav, da si prišel! Govoril bi rad s teboj, sredi največjega dela smo — saj prideš po magat? Na. pij — PAVLE: Mati so nekaj dejali, da bi doma prej obdelali — JERICA; A, kaj, saj je Spelica doma — KOZUH: Ali se nas ogiblješ? Mene se ni treba bati! Le pij! JERICA: Se meni nalijte, oča! Rada bi trkala s Pavletom, da pride bolj go tovo. (Sede k Pavletu.) KOŽUH: Pa trčimo! Ne vem, kje bi za čeli, v Breznicah je dolga njiva. — Saj prideš, Pavle? PAVLE: Zmeraj sem rad pri vas — zdi se mi kakor, da sem doma — JERICA: Oj, Pavle, s teboj bom ves dan na polju — škrjančke rada poslušam, pa tudi tvoja pesem je lepa, ha, ha. KOŽUH: Dekle, malo preveč govoriš — najlepše bo zate, da greš domov materi pomagat. JERICA: Sama ne grem. — Pavle naj gre z menoj. KOŽUH: Pavle ostane pri meni, da se pogovoriva. JERICA: Pa ostanimo vsi trije, saj ima tudi Pavle še nekaj na srcu — KOZUH: Pa saj ni bolan? Pavle, kaj je s teboj? Na dobro zdravje! Pazi se in nikar se ne daj zapeljati od kakih Primožev! Ostani priden, pameten, pa boš imel pri nas zmiraj dovolj dela in zaslužka. PAVLE: Saj vem, oča. da ste dobri z menoj! In Jerica mi pomaga, da mi ni pretežko. PRIMOŽ: Pavle, le tako naprej, pa boš za hlapca pri hiši. JERICA: Najprej hlapec, potem pa go spodar — Kajne, Pavle. PRIMOŽ: Dekle, ti nisi neumno! KOŽUH: Dekle, saj sem ti že rekel, da nikar toliko ne govori! Pa\'le je bolj pameten od tebe. JERICA: O, saj vem, oče, Peregrin mu ne seže do gležnjev. KOŽUH: Pavle, kovač je lemež sklepal, da bo bolj rezal. — Drži se, ne bo ti slabo na svetu, rad te imam. PRIMOŽ: To je huda ljubezen! Oče Ko žuh s svojim trebuhom in Pavle z žulji na rokah. KOŽUH: Jutri bomo orali. — Pavle, zgo daj pridi, nam bo že Jerica pripravila kosilo. — Pijva! Na zdravje! JERICA: Se meni natočite, pa vam bom pomagala! Trkajmo, Pavle! Glej, kako zveni! PAVLE: Da bi še dol.go orala, oče, skupaj na vaših njivah! KOŽUH: Da, Pavle, nič se ne prenagli! Ti bom že jaz poiskal nevesto! Gori v hribih so bogata dekleta! Nič ne maraj! JERICA: Oče, zakaj bi hodila v hribe? Saj sem jaz tukaj! Ali naj jaz čakam? KOŽUH: Ti si že oddana! Peregrin je tvoj ženin, saj dobro veš! JERICA: Zdaj ste se pa zmotili, oče! Peregrin ne mara zame, ker hodi za Spelico. In prstan ji je kupil! KOZUH: Nikar se ne zmišljuj, dekle! Kar rečem jaz, to mora obveljati! JERICA: O, oče, ne bodite tako staro- verski! Spelica tudi pravi, da bo mlada mlinarica, ki bo nosila predpasnik in ključe za pasom. KOZUH: Kje si pa to pobrala? Pavle, ali slišiš, kaj bo vaša Spelica? JERICA: Oče, ali je to tako čudno? Saj tudi Pavle hodi za menoj. KOŽUH: Pavle? Za teboj? Ali je res? JERICA; Pa še kako res! Oče, ne bodite hudi! KOŽUH (zmaje z glavo): To mi ni všeč od tebe, Pavle, zares ne? Saj veš, da to ni nič! Kajne, da se samo šališ! O, saj poznam take tiče! JERICA: Oče, s Pavlom misliva zares, ali ne, Pavle? KOŽUH: Ne bodi neumna, saj vidiš, da se Pavle dela norCa iz tebe! Kajne, Pavle, seveda! 255 PAVLE: Tega se ne bi upal, že zaradi vas ne! In preveč jo imam rad. JERICA: Povej, povej, Pavle, ti kar na ravnost povej! KOŽUH: No, kako daleč pa je že vajina reč? PAVLE: Saj veste, oče, da mislim samo na Jerico! Za ženo mi jo dajte! KOZUH: Ali se ti sanja? Pa se še nisi zbudil? JERICA: Oče, dajte se zlepa pogovoriti! Jaz hočem Pavla za moža in nobenega drugega! Pa naj se svet podere! KOŽUH: Nič se ne bo svet podiral za voljo tebe, ampak ti boš storila tako, kakor hočem jaz. Peregrin je tvoj ženin! PRIMOŽ: Da, da, tako, tako, to je be seda! Jerica mora vzeti Peregrina! KOŽUH: Primož, ti pa drži jezik za zobmi, saj te nisem nič vprašal. PRIMOŽ: Saj ti le svetujem, ker hočem tebi dobro. KOŽUH: Pavle, saj vendar sam vidiš, da to ne gre! Kdaj se je že slišalo, da bi sin uboge vdove jemal v zakon hčer velikega kmeta! Mi smo mi! PPIMOŽ: Da da, Pavle, le poslušaj, kaj govori oče Kožuh! KOZUH: Saj sem ti že rekel, Primož, da je tvoja beseda dim v vetru. JERICA: Oče, pa tako jaz ne maram! Nikoli! Prej se bo Hom prekucnil v Soro. KOŽUH: Ti se boš upirala? Je že, kar je! Vsak naj ostane na svojem! Bajtar v svoji bajti, kmet na gruntu! PRIMOŽ: Dobro si povedal, Matevž. Ka ko že pravi tisti pregovor. Ce berač na konja pride, ga sam vrag ne dohiti. PAVLE: Stric, vi ste že preveč pili. PRIMOŽ: Ravno prav, Pavle! Danes še nisem rekel zadnje besede! JERICA: Povej, Pavle, še enkrat, kako je z nama! Tako ne more ostati. Midva ne odnehava! KOŽUH: Kako je z vama? Pa vendar nisi, Jerica? PAVLE: Nič se ne bojte, Jerica in jaz se imava pošteno rada! Bogastvo pa tudi ni vse! KOŽUH: Fant, v resnici ni vse! Ali kjer ni nič, tam je zlodej doma. JERICA: Ali se vzameva ali pa pojdem z njim v Ameriko — KOŽUH: Ali si vse povedala? Res, v Ameriki čakajo na vaju. — Le počasi! Jerica, zapomni si dobro! Ti vzameš Peregrina, ki bo imel mlin, ti pa dobiš grunt! PRIMOŽ: Pametno je to, Jerica, oče ima prav. Jaz bi govoril ravno tako na njegovem mestu. KOŽUH: Ti ne bi nič govoril, ker nimaš besede pri tem. PRIMOŽ: Seveda, nimam besede, ali vendar ti dam prav! In komur dam jaz prav, potem tisto velja! KOŽUH: Prej si pa — še ni dolgo tega — prav narobe govoril — o, ti Primož zmešani. PRIMOŽ: Prej? Seveda, tistikrat — to pa je že dolgo tega — tistikrat sem se samo šalil — kajpada — šalil, šalil — ha, ha. Ampak res pa je, kar ti rečem danes: Jerico daj Peregrinu. Tako bo najbolje! JERICA: Pavle, ali si slišal? PAVLE (vstane): Oče, vidim, da sem tu odveč! JERICA: Pavle, to ne sme biti, pridi nazaj! KOŽUH: Pavle, ali greš? Ne bodi hud, danes teden te peljem v hribe na ogle de — gori so bogata dekleta, zala dekleta — MLINAR (pride): Jerica, kaj pa je s te boj? Tako rdeče oči imaš! Pavle, kam pa? Ali ne bi še malo posedeli? PAVLE: Ne utegnem! Saj vas je dovolj brez mene! MLINAR: Pavle, pa vendar. — Ali nisi videl nič našega? PAVLE: Nič! Grem gledat, kako je do ma! (Odide.) JERICA: Pavle, jaz te počakam, rada bi slišala, kaj misli stric. MLINAR: Presneto je kratkih besed, so sed, ali si ga ti pregnal? KOŽUH: Seveda, pa ne gre drugače! Saj veš, Jerice ne morem dati vsakemu. JERICA: Jaz pa ne grem za vsakega, še kesali se boste. MLINAR: Sosed Kožuh, moram ti pove dati, da ni Peregrina nikjer! Vrag vedi, kod hodi! KOŽUH: Ali se skriva pred teboj? MLINAR: Sinoči sem ga prijel bolj trdo, pa mi je ušel — slišal sem ga vriskati na cesti proti Knezovi hiši. KOŽUH: Ne bi ga smel pustiti, preveč prostosti mu daš! Ta ti bo delal še sive lase. PRIMOŽ: O, to pa ne! Peregrin ima gla vo na pravem koncu, zato naj kar pri tem ostane. Peregrin mora dobiti Je- ri''0. 1o ti jaz pravim! Matevž, da, jaz! KOŽUH: Saj vem brez tebe! MLINAR: Ali še nisi nič pil, Primož? Dam pa jaz za bokal. PRIMOŽ: Ako pa je to jasno kot beli dan, in ti jaz potrdim, potem boš ven dar vedel, Matevž, komu moraš dati Jerico! Pravi fant k pravemu dekletu! KOŽUH: Kdo govori, kdo ima tukaj be sedo? Ti ali jaz? 256 PRIMOŽ: Ne vem, zakaj bi ne smel po vedati, kar sem potrdil za dobro in pravo. Zato pa rečem jaz, da mora Jerica vzeti Peregrina. KOZUH: Zakaj ga mora vzeti? PRIMOŽ: Zato ga mora vzeti, ker to pa met veli! KOŽUH: Komu to pamet veli? Ali tebi? PRIMOŽ: Meni, da, meni, ki sem bil po svetu! Saj veš, da sem bil na vojski, da sem bil ujet na Ruskem! O, tam so bile čudne pa velike reči! Tebi, seveda, to ne gre v glavo! Najprej je bilo vse, hiše in graščine, polja in gozdovi, last baronov in graščakov -— da, potem so pa dobili vse Itmetje in siromaki, ki po prej niso imeli toliko svojega, kamor bi glavo položili — KOŽUH: E, kaj boš nekaj vil in pletel in se izmišljal in se važnega delal! Pri nas je še vse po starem! Kdor ima, ta je gospod! PRIMOŽ: Da, tako je tako! Na zdravje! (Pije.) Velilto sem videl in skusil, delal sem po rudnikih in pri kmetih, pa vem, kaj je delo! KOŽUH: Kaj boš ti vedel, reva! PRIMOŽ: Doma še veste ne. kaj se pravi delati! Po svetu je vse drugače, o pa tudi pri nas se bo spremenilo! Zato pa ti pravim: Daj Jerico Peregrinu, dokler je čas! KOŽUH: Komu naj jo dam! Saj sam ne veš! Enkrat si za Pavleta, drugič za Peregrina, ti zmeda uboga! MLINAR: No, no, sosed, zakaj bi se to- gotil in se upiral, saj vidiš, da ima prav! KOŽUH: Kdo ima prav? Primož? Nikoli še ni imel prav in ne bo imel! Vse je zapravil, od hiše do hiše hodi, pa naj ima prav? Nikoli! Ha, ha! JERICA: Zakaj sta si pa vidva v laseh? Primož, stric, od kdaj ste pa tak Pere- grinov prijatelj? Koliko poličev sta ga spila? PRIMOŽ: Ali ti ni prav? Da sem Pere- grinov prijatelj? To je fant, ki ima pušelc za klobukom! Saj ga ima lahko, ker je tvoj ženin! MLINAR: Pa ga dajva, Primož! Na zdravje! Saj danes kar pametno go voriš ! KOŽUH: Kdo pametno govori? Ali Pri mož? Ali ne vidiš, da je zmešan, da ne ve, kaj govori. MLINAR: Sosed, ne bodi kar precej hud! Saj beseda ni konj! Pijta na moj ra čun, vrag ve, kaj še pride, preden bo večer! KOŽUH: Boštjan, saj tamle gre tvoj fant, pa kakšen! Saj mu je pot pre ozka! PRIMOŽ: To ni nič! Saj bo mladi Kožuh, in si lahko privošči kapljico vina! MLINAR: Peregrin, sem pojdi, ti pre sneti kajon! PEREGRIN (pride): O, aU ste vi, oča? Kam naj zapišem to? MLINAR: Ali ne veš, kaj sem ti sinoči naročil? Ti buzakljunski kos! PEREGRIN: A, meni, kaj ste naročiU? Da gremo v svate! KOŽUH: Včasih smo kaj dali na besedo, sedaj pa nič! JERICA: Oče, saj vam ni Peregrin nič obljubil! KOŽUH: Peregrin, kod pa hodiš? Ali si pozabil, da gremo pismo delat? PEREGRIN (pride k mizi): O, stara bajta, ali si ti? Dobro jutro, dober dan, lahko noč. KOŽUH: Peregrin, s kom pa govoriš? PEREGRIN: Ali ne s teboj, stara bajta? Saj si pravi ali ne? Ti bi se rad ženil z našim mlinom! Daj mi piti! Saj me povabiš na ženitnino? JERICA: Oče, glejte ga, kako je prebri san! Ta vas dene v koš! PRIMOŽ: Da, Peregrin je prebrisan in to mora biti, ker bo mladi Kožuh! Ali veš, komu se imaš zahvaliti, da boš mladi Kožuh? Meni, samo meni — to ti po vem zato, da boš vedel. KOŽUH: Primož, kaj ti veš, kdo bo mla di Kožuh! PEREGRIN: O, Jerica, a imaš še Pavle ta v omari zaprtega? Vi ne veste, oče, strašno sem se smejal! JERICA: O, Peregrin, danes si tečen — PEREGRIN: Zakaj pa? Saj je tamle Pavle! Ali ga ni? Saj nisi huda, Jerica, veš, sedaj bom jaz mladi Kožuh! KOŽUH: Peregrin, ti si pijan, da se boš kravjim repom odkrival! Danes ni s teboj nič! PEREGRIN: Nič, nič? Kar povejte, kaj imate na srcu! Stari možje, modri mož je! Danes ste še Kožuhov oče, jutri sem pa že jaz! KOŽUH: Nikar ne opletaj z jezikom! Kdo bo mladi Kožuh, bom jaz odločil! PRIMOŽ: Jaz pa že vem, preden si ti odločil! Peregrin bo mladi Kožuh, Pe regrin in nihče drugi! To je kot pri bito. KOŽUH: Kaj je pribito? Ali si ti pribil s svojim neumnim jezikom? PRIMOŽ: Da, Kožuh, ti si imeniten mož! Peregrin bo pa še bolj imeniten, kadar bo mladi Kožuh! Ti si malo manj kot župan, Peregrin pa bo več kot župan. KOZUH (skoči): Ne brundaj, kar ni nič! PRIMOŽ: Moder si. Kožuh, pa ne veš, da jeza škoduje! Saj samo to povem, kar sva oba sklenila, da bo Peregrin 17 Loški razgledi 257 1 gospodaril namesto tebe! Saj sem ti jaz svetoval! KOŽUH: Sebi svetuj in pomagaj, ki piskaš na zadnjo piščal. PRIMOŽ: Da, ti si na konju, na cesar skem konju, pa samo zato, ker boš imel pridnega zeta. Da, Peregrin, to bo go spodar, še boljši kakor ti. PEREGRIN: Da, jaz bom gospodai', jaz! Pojdi gnoj kidat, ti stari, bom ukazal in sedel za mizo, kjer se bo kadila polna skleda mesa. PRIMOŽ: Da, danes si še ti gospodar, dragi moj Matevž, jutri bo pa tale fant! Kaj, Peregrin, saj mi boš natočil kozarec vina, kadar pridem — PEREGRIN: Stric Primož, drugi mesec, ko bom že mladi Kožuh, ga bova po šteno kronala. — Stari Kožuh bo sedel za pečjo, midva pa za polno mizo. KOŽUH: Kaj, Primož, ti se boš pri meni gostil! Nikoli, ti pravim! Ti že ne. JERICA: Pustite ga, oče, naj se veseli! Saj ne bo nič vašega. KOŽUH: Sedaj pa še ti! Nikoli ne boš Peregrinova! Dosti mi je tega! PRIMOŽ: E, saj si boš premislil! Matevž, še stokrat si boš premislil! Saj te po znam! KOŽUH: Jaz premisUl? Ne poznaš me! Ti pravim! Nisem tak, da bi premišlje val! PRIMOŽ: Ali ti ni prav? Kožuhov oče? Saj je na kmetih povsod tako! Ko pride mladi gospodar k hiši, gre stari v kot! PEREGRIN: Primož in jaz bova gospo darila, kakor se bo nama zdelo. — Ali ne, Primož? PRIMOŽ: Glej ga fanta, kako je uganil! Seveda, ti boš gospodaril in jaz ti bom pomagal! Pred teboj se bo moral vsak ponižati, še stari Kožuhov oče, čeprav je tako mogočen — KOŽUH: Pred kom se bom moral poni žati —? JERICA: Oče, sedaj so vas pa dali. Saj sami hočete, da sem Peregrinova! KOŽUH: Kdo hoče? Jaz ne! Glej, da si ga izbi ješ iz glave! PEREGRIN: Oče, saj sva zgovorjena, ali ne? Sami ste rekli, da bo notar pečat pritisnil, naš oča pa palec! KOŽUH: Nihče ne bo pritiskal! O pra vem času si se izdal — PRIMOŽ: Kožuhov oče, tako pa ne, tako ne gre, da bi kdo kar snedel besedo. KOŽUH: Ti boš meni prepovedal, kaj smem in česa ne smem. Kdo pa si? PEREGRIN: Kožuhov oče, ali ne bo nič? KOŽUH: Nič! Med nama je ven! Tudi ti. Boštjan, si zapiši za uho. da ima vsak očenaš na koncu amen! PEREGRIN: Da, oče. Midva sva že od- molila. KOŽUH: Boštjan, lepega sina imaš, res kakor si ga vzgojil. MLINAR: Sina mi očitaš? Moj fant je že pravi! Seveda ni tak lakomnik, ka kor si ti, ki bi rad mojega sina za hlapca in bi sam sedel na njegov mlin. KOŽUH: Lakomnik, jaz! Seveda nisem pijanec, kakor ste pri vas, ki vam je to že v rodu! JERICA: O, ti nesrečni Peregrin, da si tak pijanec! Potem seveda ni nič z nama. PEREGRIN: Kajpada sem! Me vsaj bolj gotovo ne boš marala! JERICA: Torej si se mi odrekel? Vidiš, kako sem žalostna! Ha, ha! SPELICA (prijoka): Joj, joj, Peregrin, ali se res ženiš pri Jerici? Kaj bo pa z menoj? PEREGRIN: Spelica, nič se ne boj! Je rico sem že zdavnaj odvrgel in je več ne pogledam! KOŽUH: Rajši ne vem koga v hišo ka kor tebe in s teboj Primoža! PEREGRIN: Oča, saj ste kar imenitni, oča! Midva sva prijatelja! MLINAR: O, ti fant nesrečni, kaj bo s teboj! SPELICA; Oče, dobro se vam bo godilo, ko bom nosila bel predpasnik. Sto pol hov! KOŽUH: Jaz bom pa poiskal drugega ze ta, ki mi bo hvaležen! PRIMOŽ; Samo tega ne, da bi si zaprl vse duri za seboj! Počakaj vsaj do predpusta, mogoče si premisliš. Včasih si se rad. KOŽUH: Kaj zopet vezeš? Kdo se bo premislil? PRIMOŽ: I, ti se boš premislil! Ko smo Soro uravnavali, si tako dolgo premi šljeval, da ti je voda cel travnik od nesla — KOŽUH: Ne laži, nič ne bom premišlje val. PRIMOŽ: Pravim le, da se ne mudi. Mo goče bo nazadnje le Peregrin dober. KOŽUH: Dekle, ali ni bil prej Pavle tukaj? Pojdi ponj, brž naj pride! JERICA: Očka, ljubi očka, Pavle je šel gledat, kako je z našim žrebetom, ta koj vam ga pripeljem. — (Odide.) PRIMOŽ: Kaj pa misliš. Kožuh? KOŽUH: Tebi nič mar. PRIMOŽ: Včasih si prenagel in ne po misliš, kaj delaš — to pa je slabo zate. KOŽUH: Glejte gada, takle, ki nima drugega kot strupen jezik, me bo učil. PRIMOŽ: O, saj te dobro poznam in se mi smiliš — že kar vidim, kaj name- 258 ravaš, zato pravim: Sosed, nikar se ne prenagli, jaz tega ne pustim. K02UH: Kaj ti ne pustiš! Ti boš meni nekaj prepovedoval! Meni — in ti! PRIMOŽ: Ce tudi ne vem natanko, za kaj gre, pa ti vendar pravim: Kožuh, nikar, jaz ne pustim, da bi se pre naglil. Ne, pa ne! KOZUH (plane): Zdaj mi je pa dovolj! Ali hočeš, da te udarim? PRlMOZ: Pa me udari! Rad trpim, ali tega ne dovolim, da bi nekaj storil, za kar bi se potem bridko kesal. — Ne dovolim, pa ne dovolim. KOŽUH: Ti mi ne dovoliš, ha, ha, ha, kaj si vsega ne drzne ta človek! Nihče mi ne bo ukazoval, ti pa najmanj. (Ga zgrabi za pleča.) PRIMOŽ: Jojme, kakšen pa si. Kožuhov oče! Ne smeš tega, ne smeš! KOŽUH (ga zgrabi za vrat): Ne boš več govoril ? PEREGRIN: Oče, oče, pustite ga, saj ga zadušite! PRIMOŽ (otepa z rokami): Ne, pa ne! Nak, nak! Ne smeš, ne smeš, ne pustim. KOŽUH: Se eno mi zini, pa bo tvoja zadnja! Nikoli me ni nihče tako raz- togotil! JERICA (pride s Pavletom): Oče, kaj pa je? Pavle pomagaj! Očeta bodo ubili! KOŽUH (izpusti Primoža): Ne vpij, dekle! Saj ni nič, le pokazal sem, da še nisem za v kot! PAVLE: Oče, tak mož, da mu ni para, kdo pa vam je kaj hotel? KOŽUH: Nihče, nič ni bilo! Prav, da si prišel, kje pa si bil? PAVLE: Oče, žrebeta sem spustil in ko bili sem nasul ovsa, če bomo zjutraj orali — a nisem storil prav? KOŽUH: Prav Pavle, ti že veš, kaj je treba, zato sem te poklical! In še nekaj ti danes rečem: Ker si se dobro iz kazal pri košnji in oranju, te vzamem v službo. JERICA: Oče, jaz sem pa mislila, da bo Pavle moj mož. PRIMOŽ: Vidiš, Kožuhov oče, da sem imel prav, ko sem te svaril. KOŽUH: Kdo me je svaril? Zakaj me je svaril? Ali misliš, da sem otrok? PRIMOŽ: Bog ne prizadeni, nisi otrok, ne, ali delaš tako kot otrok. KOŽUH: Zakaj? Kaj ti je mar? PRIMOŽ: Da, mar mi je, da bi se potlej ne jezil nad menoj, češ, zakaj te nisem posvaril. KOŽUH: Vrag, ali me nalašč dražiš! Kar sem rekel, sem rekel. AU misliš, da je moška beseda tjavendan! O nisem bab- je sorte, kakor si ti! PAVLE: Da, oče, mož beseda več velja kakor kup srebra. KOŽUH: Prav si rekel, fant, glej, tu je moja roka — PRIMOŽ: Nikar, nikar, če bi se kaj zgo dilo! Pomisli, joj, to bi bila sramota! Pavle ne sme v hišo, kjer je dekle. Saj vidiš, da je čeden fant, dekleta ga ima jo rada. Ali lahkomišljen je in zapeljiv, kakor sam primojdunaj. KOŽUH: Tako ti govoriš o njem! In vendar sta si v žlahti! PRIMOŽ: Res je, v žlahti sva. Ali naj rajši bi ga pozabil in izbrisal. KOŽUH: Kaj pa ti je storil? Jaz ga po znam kot pridnega, poštenega fanta. PRIMOŽ: Nič ne rečem — ampak vse eno! Pavle ni za tvojo hišo, ni pa ni! KOŽUH: Čakaj, da se ne boš hvalil, da je tvoja obveljala, da si me ugnal v kozji rog, rečem tole: Jerica, ali hočeš Pavla za moža? JERICA: Ali res, oče? Pavle! Kdaj sem že rekla, da mora biti moj! KOŽUH: Roke si podajta! Vzela se bosta, da ne bo Primoževa veljala! PRIMOŽ: Naš Pavle, da bi vzel Jerico? Nak, stokrat nak! Služit naj gie, v hle vu naj spi, kjer bom jaz gledal nanj in pazil, da se kaj ne spozabi! KOŽUH: Kaj, ti boš gledal nanj, ko bo pod mojo streho? Navsezadnje boš me ni gledal na prste! Pa njegov stric! PRIMOŽ: Sem, pa nisem! Samo to ti po vem! Nikar ne delaj tega, ne veš, kako bo visok in mogočen! KOŽUH: Ravno takšen mi je všeč! Pavle, tu je moja roka. Jaz hočem možatega fanta v svojo hišo! JERICA: Očka, zato ga imam rada! PAVLE: Oče, z vami bom gospodaril, ne boste se kesali, ker ste mi dali Jerico za ženo! PRIMOŽ: Ne, pa ne. Se enkrat ti po vem, jaz tega ne pustim, pa je! KOŽUH: Ha, ha, sosed Gulba, ali si slišal? Primož bi rad vse ovrgel! Ne dovoli poroke z mojo hčerjo iz same nevoščljivosti. Gulba: O ja, nevoščljiv je Primož, saj ga poznam, sam bi se rad ženil z dekle tom, ha, ha! PRIMOŽ: Kožuh, Matevž! Se poznati me več ne bo hotel, živ bom moral pod zemljo! KOŽUH: Tako je prav, Primož! Dosti hu dega si mi prizadel, vsaj ne boš tiščal za Pavletom, potem pa le govori, da se vse tako zgodi, kakor ti hočeš! Seveda, zmeraj si se bahal, da se ti potiš za nas, v resnici pa je bil Pavle tisti, ki je delal za našo hišo! 259 PRIMOZ: Matevž, menda vendar ne boš hitel z ženitvijo — saj se ne mudi! Po čakaj in še zmeraj se lahko premisliš. — Počakaj eno ali dve leti — KOŽUH: Jaz, da bi čakal — seveda, tebi na ljubo! Ti pa bi me opravljal po vasi! — Pavle, pripravi se! Jutri gremo k gosposki, da uredimo to reč! JERICA: Očka, ga bom že jaz spomnila, pa mislim, da ne bo treba! PAVLE: Oče, oče, že dve leti čakam na to! PRIMOŽ: Jaz pa kaj stavim, da bo na vsezadnje moja obveljala, in da Pavle ne bo nikoli mladi Kožuh! Koliko sta viva? Gulba? GULBA: Polič vina! PRIMOŽ: Pet poličev! GULBA: Ne, več ne dam kot polič! KOŽUH; Stavi za pet, Gulba! Saj jih dobiš! Jaz sem sklenil in to drži! MLINAR: Kaj bo pa z mojim fantom? KOŽUH: E, kar sta hotela, to pa imata. PEREGRIN: To vam povem, oče, ko se oženi Pavle, se oženim tudi jaz — SPELICA: Sto polhov, Peregrin, tukaj sem! Saj veš, kaj si mi prisegel pod hruško? KOŽUH: Mlinar, pa naj se vzameta! 2e zato, da bo mir v vasi in da ne bo Pri mož govoril, da je njegova obveljala. PRIMOŽ: Ne, tega ne! Kožuh, Mlinar, tega pa jaz res ne dovolim, za noben denar ne dovolim, da bi se vzela Pe- regrm in Spelica. Saj sem. njen stric. SPELI CA: sto polhov, sfric, oči vam iz praskam. Peregrin, stricu se je zme šalo. KOŽUH: Ha, ha! Boštjan, daj se no sme jati! Primož zopet ne pusti, tak smej se, Boštjan, kaj bo, kaj boš s tvojim Peregrinom, če ne bo smel vzeti Spe- lice. MLINAR- Saj je res čudno slišati, kar govori tale mešetar. PRIMOŽ: To se ne spodobi! Takšno dekletce, pa si upa gledati za mlinarje- vim sinom! KOŽUH: Pa naj gleda, ali misliš, da mora povsod tvoja obveljati? PRIMOŽ: Naj obvelja ali pa ne! Red mora biti, saj sem bil po svetu! KOŽUH: In če si bil na Luni, pa nam vendar ne boš ukazoval! Pojdimo, Je rica, pojdi, Pavle, z menoj, da se po govorimo! Ne maram, da bi naju Pri mož slišal. PEREGRIN: Tu ostanite, saj niste po krita rihta! JERICA: Pojdi, Pavle, brž, da si očka ne premisli! Očka, dajte roko, Pavle, brž! PRIMOŽ: Počakajte, hej, Matevž, poča kaj, Pavle, nazaj, nazaj! PAVLE: Sedaj je pri koncu vaša mo drost ! JERICA: Pusti ga, pijanca! Ne brigaj se zanj! Oče, Pavle, hitro, le brž, Pavle, oče. — (Odidejo.) MLINAR: Sedaj smo pa sami ostali! Ali bi še pili? PEREGRIN: Oče, jaz ne pijem več, Spe lica, ti tudi ne! SPELICA: Nisem žejna, oče, domov poj dimo! PRIMOZ: Peregrin, pri meni bodi, saj je še vino na mizi! PEREGRIN: Stric, danes vam je pa od- zvonilo! Adijo, no! SPELICA : stric, vi boste še doblll od mene, (Mu grozi s pestjo.) MLINAR: Pa pojdimo, plačano je vse! SPELICA : Peregrln, daj mi roko, pelji me, da se bo lepše videlo. MLINAR: Peregrin, vzemi svojo ta špe- lasto! Bomo videli, kako pojde ta reč. PEREGRIN: Spelica, daj da te objamem! Kaj pa gledaš? SPELICA: Mlinarjev oče, kaj imate rajši: Ali cmoke, ali štruklje? Oboje znam imenitno napraviti. Sto polhov! (Odi dejo.) PRIMOŽ: Ha, ha, ha. Sedaj sem pa sam! No, to se mi je posrečUo. Svet se mora zravnati! Spelica ne bo lačna in Pavle bo oral svoje njive. KONEC VARIANTA ZAKLJUČKA PRIMOŽ: Tu ostanite, ali ste pokrita rihta? KOŽUH: Kdo te bo poslušal! Mi že ne! Pavle, brž odtod! Jerica, le hitro! Pa se naj Primož sam repenči. Domov poj dimo! JERICA: Pavle, brž, da se očka ne pre misli. Dajte roko, očka, brž, Pavle! PRIMOŽ: Počakajte, stojte! Matevž, Pav le, nazaj! PAVLE: Stric, sedaj je pri koncu vaša modrost. JERICA: Pusti ga, pijanca! Pavle, oče, le hitro! Domov se nam mudi. Kobila je lačna. KOŽUH: Gremo, gremo! Drugače nas Primož še premoti, saj je cela raglja ... PRIMOŽ: Ha, ha, ha... Matevž... ha, ha, ha... Ali se me bojiš? Tak mogo čen mož, pa ima strah pred menoj. KOŽUH: Kdo se te tKDji? Kdo ima strah pred teboj? Jaz ne! Nikoli in nihče se te ne boji! Mi ostanemo! Sedi za mizo, Pavle, sedi, ti tudi, Jerica! Vina na mi zo! Zdaj se pije, pri vinu se bomo po govorili ! 260 JERICA: Nikamor ne hodi, Pavle, pusti strica! PAVLE: Ne boj se, Jerica, za ves svet ne grem od tebe! KOZUH: Trčiva, Pavle, trči, Jerica, nihče ne bo delal zgage! JERICA: Na zdravje, Pavle, do dna, očka! KOZUH: Roke si podajta, naj slišijo in zvedo vsi, da bosta mož in žena. (Se objameta.) JERICA: Zdaj pa si zares moj! PAVLE: Moja, samo moja, Jerica! MLINAR: Spelica, sedi k našemu, no, sedi k Peregrinu, zdaj je tvoj. SPELICA: Samo, da bo zares, sto polhov! PEREGRIN; Sedaj ne morete več nazaj, očal PRIMOŽ: Dosti dolgo smo se šU slepe miši! Spelica ne bo nikoli lačna, in Pavle bo oral svoje njive. Jaz bom pa pestoval otročičke. SPELICA: Ha, ha... sto polhov, bom že jaz gledala, stric, da vam ne bo dolg čas. PEREGRIN: In da bo zmeraj kak polh v zibki. KOŽUH: 2^aj sem pa še jaz vesel. Lepo je na svetu, če se imajo ljudje radi. Primož, na, roko! (Mu jo poda.) Dekleta in fantje, le bUže! Zapojmo, saj zna mo. (Zapojo.) KONEC 261