Hatolisk cerkven lis«. Tečaj XII. V Ljubljani 21. mai. serpana 1859. IJ*t 15. Za bratovsine sv. sKaputirfa. O Mariji Rarmelski ali veseliga »kapulirja. Gora tam stoji Karmelska. Lepa vsa ko Božji kraj; Vsa dežela izraelska Ni jc lepši imela kdaj. Ondi gledal jc Elija Blazne rose poln oblak; Ta oblak jc bil Marija. V kteri milost najde vsak. Rjor so učenci se shajali Za Elijem prejšnje dni. So na glas .Marijin zbrali Se služabniki zvesti. Kjer je megla naznanila Se prerokovim očem. Tam kapela posvetila Se Devici je po tem. Vname vsa pobožna družba Se do Božje Matere. Všeč Marij je zvesta služba. Mila razodene se. Jo v prikazni vidi priti Blažen oče Simon Stok. Beli škapulir častiti Zadohi iz njenih rok. Družbo tako posvečeno Rimski stol za dobro ima: Kmal obilno pomnoženo Jutro in Večer pozna. Bratov sester v sredi sveta Tista pridobi si v last; Škapulir je roža, šteta Nizkim in visokim v čast Bratje verni. sestre vdane Proti sveti Materi! Naj le terden v nas Ootanc Up do njene milot-ti. S svojim znamnjem zlepotila O Marija, ti si nas; Pomni, de nas boš branila. \ raj peljala slednji čas Hicingcr. O Mariji sedem žalost ali žalostnima *kapulirja. Tam s .»ji Florcnca bela. Imenitna že od kdaj; Po bogastvu jc slovela In po vednostih do zdaj. Pa svetost je hranjevala \ svoji sredi prejšnje dni; Sedem blagih mož kazala Svetlih zgledov za ljudi. Ti možje po vsem pobožni Mestni hrum na stran puste. Ker obilno so premožni. Vhc med revne razdele. \ svojim scrcu vsi so vneti ho nar višjiga Boga. Božji Materi presveti Tudi ves njih duh se vda. Ze prikaže Mati mila Sama se pred njih oči. Škapulirje . oblačila l.'ernc jim v spomin zrooi In ukaze jim častili Jezusovo smert britko. Vedno v misli ohraniti Tudi žalost nje grenko. Zdaj v Marijo vse goreče Serca svetim so možemj Zbirajo še hrepeneče Ji služabnikov po tem. Brale v sester pripisuje Se med svetam več in več. I črni škapulir spoštuje Bolj ko biser se blišeč. Bratje verni. sestre vdane Materi prežalostni! Naj le terden v nas ostane Up do njene milosti. Britka žalost je ranila Ti serce nekdanji časj Prosi, Mati. de rešila Jezusova smert bo nas. Hicingcr. Šestnajsti dan. (I/, letašnjiga šmarničniga opravila.) Sv. Izidor, kmet. Izidor, kmetic, je bil svetnik, njegova /ena. kmetira Marija Toribija. pa svetnica — pred malo manj kot sedm; sto leti v Madridu na Španjolskim. rMol in delaj!"* je bil njegov pregovor. Moliti pa njemu ni bila le samo vsakdanja molitev, kakor je dolžnost kristjanu, ampak sploh pravic n o iu p o b o ž n o življenje. Kožja volja je bila njegovo ravnilo. Delal je vse v imenu Jezusovim \ Hožjo čast. Zjutraj je vselej svoje delo. trud iu -k«i!< Bogu daroval. — Bobre žene sploh prav posebno ljubijo tudi Marijo. Mater Božjo; (ako tudi Marija. Izidorova zn.a Vsako jutro je ona šla k sv. maši v majhno ccikvico. ki jc bila Marii Devici posvečena; l/.idor pa ravno tako u:' vse zgodej v bližnjo cerkev sv. Magdalene. Izidor je bil zakupnik ali štautuik pri nekim gospodu i/. Madiida. /.I Vcrgas-u. Itudovoljui ljudje, ki imajo nad diugimi zmeraj kaj obirati, so Izidorjeviga gospoda uast-piali. de ou od same molitve delo zanemarja. Izidor je res veiikrat pi ve« ur v cerkvi molil, ali zato na polji ni bilo nikakoi siie skodc za njcgo\iga gospoda. Ko je prišel iz cerkve, se je pa toliko urniši in z veseljem dela lotil. Dobre volje je bil pii nar težjih delih; nikoli ni bilo ne zmerjanja, ne kletvi-nje iz njegovih ust. Mimo je za drevt>aiu t plugam ) -el. iu če se mu je ka| neprijetniga primerilo, se |e v nebi ozerl iu v duhu pokore sprejel težavo i/, ljubezni «10 Jezusa. Iu lejte! vse njegovo delo |e bilo blagoslovljeno ali žeguauo. Ze so bili obrekljivi jeziki enkrat osranioletii. ko je bil Izidorov gospod našel 2 angela, ki sta ua pol|i namesto njega orala, ki je v cerkvi molil; pa še ne dajo mini. Bogoljubuo življenje sv. Izidora je nečedne uevo*ljivce v oči klalo, torej iicprenehama zoper njega govore. Desiravno ga je njegov gospod kaj močno spoštoval, se j< vender posledujič bal. de bi se ua polji ics kaka škoda in-godila. Pokliče tedaj Izidora in ga prav grenko osleje /a-volj cerkve in molitve. Izidor terdo očitanje mirno posluša, in pohlevno odgovori: rBova v idila, dragi gospod, kako l«v ob žetvi. Ako takrat polja, ki jih jest obdrlujem. manj sadu obrodijo, kakor mojih sosedov, mi sk-»do pri moji plači ulergajte." Izidor gre pokojno domu Pride /.rt« v. in žita pobožniga Izidora so bile vse lepši iu bogatejši, kot njegovih sosedov, ki so kaj skerbno iu butko noe m dan delali, zraven tega pa pozabili svojiga Itoga iu Gospoda in svojiga zveličanja. — V serce si t>i zapiši, kiistjan! Brez žegna Božjiga vse nič ne pomaga: m perva je Božja služba, potlej še le gospodarska služba. Oblagreu od Boga. je bil ves usmiljen do uho/.nih AI mož n a ne spravi na beraško palico; to je «v. Izidor dobro vedil. Torej je dajal ubogim z dobiiin senam; nobeniga ni prazuiga spred praga odgnal: tmli in sivo • • v , spod čela gledal, kadar ho mu bili nadležni. Se od tega, kar je njemu samim* bilo treba, je delil vbogajme, in hi je velik zaklad nakladal v nebesih. Še posebej v šmar-ii i eni namen vedite to le: Vsako saboto sta z ženo v čast Marije Device skuhala pošten lonec jedi in stajo med uboge razdelila. Pravični pa ima usmiljenje tudi z živino. Izidor ni nikoli pretepal uboge živinice; tega ne delajo pošteni kmetje in hlapci, ampak gerdi kmetavsi, divji hlapčoni in malopridni pastirji, kakoršniin so večidel že druge pregrehe lepočutno serce v jeklo spremenile. Tudi je bil usmiljen do živalic, ki ni nič od njih imel. V ojstri zimi enkrat pelje v mlin in vgleda tropo ticev, ki so lakote skorej ccpali. Izidor ne pomišljuje dosti; odveže vrečo in nasaje t i če m toliko, de se vsa pričujoča podnebesna der-ž i uit a uazoblje. Kmet. ki ravno tisto pot pelje v mlin, ga zasmehuje; kadar pa oba skupaj iz mlina peljeta, glej! je bila \reča Izidorjeva vse bolj napolnjena kakor bi bil kdo mislil. Izidor je tudi svojimu siuu priporočeval, de naj bo tudi on ravno tako dobrotljiv in usmiljen do žival; zavra-čeval ga je na dobroto Božjo, ki tako ljubeznjivo skerbi tudi za nar manjšiga červička. Ker je bil Izidor kmet, torej sim danes zgodbo precej raztegnil na druge okolišine, kakor sicer ta mesec nimamo navade, ker le bolj pri tem ostajamo, kar posebej Marijo tiče. Poslušajte pa k sklepu še to le. Vedno so mu bile pred očmi besede: „Kaj bi pomagalo človeku, ko bi ves svet pridobil, na svoji duši pa bi škodo t e r p e»Cmeri je v •>(). letu svoje starosti ravno današnji danc) 1170. Pet let poznejši pa tudi njegova žena Ma-i a. Oba sta svetnika. Grob sv. Izidora je Bog z mnogimi čudeži poveličal. Zaslišite samo eniga. Filipu III.. spanjskimu kralju, so bili ze vsi zdravniki odpovedali življenje. tako hudo je bil bolan. \esd pa duhovni v slovesni proces i i svetinje sv. Izidora v kraljevo poslopje. De je le i/, cerkve bila truga s sv. telesam, že je kralja zapustila Miiertna mer/lica; ko so jo pa postavili v stauico holniga kralja, jc kar precej popolnama ozdravel. .\el>cški cvet. Sv. Izidor ni nikoli klel, ue zmerjal. Mi umetc te besede? Ko bi kmet ne klel, bi bil desetkrat lepši: ko bi rokodelec ne klel, bi bil petnajstkrat lepši; ko bi nakladavec ali fakin ne klel. bi bil tridesetkrat lepši; ko bi celo ženske — celo žeuske — celo ženske iu žene lic klele: bi bile one iu njih otroci devetdeset stopinj blizej nebes. Skcrbni duhovni že več časa mislijo, kje bi se znašel pomoček, de bi se iz naše dežele gerda klet\ima odpravila; zakaj ta greh je za našo deželo toča, oginj. vojska, huda letina, lakota, goveja in človeška bolezen. Ta greh moramo nocoj pregnati saj od vas. kolikor vas je tukaj; vi pa bodite misijonarji iu ga preganjajte od druzih. Torej poslušajte še: Previlarek, od Metvinje. Vem. de je zastonj, ko bi vam tudi vso noč razlagal, de kleti se ne sme, kleli je prepovedano, kleti je greh! Torej te samo vprašam prckliuovavec: Zakaj kolneš? — Zato, de se znosiš in se gospodar^ - kažeš ? — Trinoga, ne gospodarja! Zakaj kolneš. preklinovavec? Zato. de bi imeli podložni pred teboj spoštovanje? — Zaničevanje, ne spoštovanje! Zakaj kolneš. preklinovavec? De svojo jezo streseš? Pa kačo greha v uedrije vzameš? Ti bo in povedal pa jest, ali de prav rečem, sv. Duh, z besedami sv. pisma ti bo povedal, zakaj de kolneš. Ti kolne« zalo. de bo-sam preklet, po besedah: r0u je hotel prekletstvo- Odgovor: ..Torej ga bo imel.u Ti kolneš zalo. de boš sam sebi zegen uklel po besedah ..Zegen te zaničeval." Odgovor: „Torej bo od u j e g a b e ž a I." *t Ott ,m* ticer t.r» majnika Ti kolneš in si oklet odzunaj, po besedah: „Z vklet-jem se je kakor z oblačila m obleke I.- Ti kolneš in si oklet znotraj, po besedah: „Vkletev se je vlezla kakor voda v njegov drob.a Ti kolneš in tvoje kosti so vklete, po besedah : „Vk letev seje kakor olje v njegove kosti vlezla." To najdeš v 108. psalmu, v 18. versti. Ker si pa ti preklinovavec tako vklet, torej se ni čuditi, de si tako silo oterpnjen. Tebe ne omeči nobena pridiga do živiga; tebe nc spreobernc beseda nobeniga spovednika; tebe ne zmodri nobena nesreča, — tudi po smertni bolezni ravno tako kolneš. kakor si poprej! Ker si se, ti prcklinjavec, tako vklel samiga sebe, zato si pa tudi ves poln druzih grehov; čudež nar veči bi bil, ko bi ti preklinovavec ne bil nečistnik; serd, sovraštvo in pijančevanje sta brat in sestra tvoje kletvinje! Sveto pismo od tebe se to le govori: „Tvoje žrelo je o d p e r t grob; ti delaš p r e k a n I j i v o s s v o j i m j e-zikam; gadov s t r u p j e p o d t v o j i m i ž n a b I j i: tvoje usta so polne kletve in gre ii kosti; pri tebi ui strahu Božjiga." To sim ti povedal, preklinovavec; pomagalo ti pa brez posebne gnade in silo terdne volje nič ne bo: zato ker si se samiga sebe vklel. Torej si v veliki nevarnosti, ako rezno pokore ne delaš, de boš šel v temno kraljestvo tistiga, kteriga si zmiraj v svojim življenji klical in na jeziku imel! \e vem ravno, koliko inchko ali terdo serce de imam; spoznam pa vam, ko bi prcklinjevavca kdo klestil: tako dolgo bi mu privošil, dokler bi za terdno ne obljubil, de ne bo nikoli več klel. Na Angleškim je bila nekdaj postava, de je mogel vsak preklinjavcc in bogokletne/, za vsako klctvinjo nekaj kazni plačati. Bogat kmet — pravi bahač je mogel biti — je imel to nesramno navado, de je klel; drug ubog kmet bi ga bil pa rad odvadil. Slišal je, dc v kerčmi ali gostivnici nar hujši vdeluje. tire tedaj v gostarijo z gosposkinim služabnikam, in vso noč tam ostane. Kletvinje ni bilo ne konca nc kraja. (Jc mogel pač tudi gostnik ali birt pravi zanikarnež biti, de je to terpcl!) Drugi dan mora prcklinjavec pred sodbo, in nc ve zakaj ? Njegov sosed stoji zraven njega, začne pred sodniki kupec bohovih zern šteti, in reče: rTega inoža tukaj tožim, dc jc to noč 4H7krat zaklel. Vprašajo tožnika, kako to tako natanko ve? Kolikorkrat je zaklel, sim eno zerno boba predjal iz desuiga žepa v leviga, kakor ta Ic moja priča ve." je tožnik odgovoril. Soduji hlapec je s prisego po-terdil, de je ta (ožba resnična, bogati kmet je mogel prav veliko kletnino ali kazin za klctvinjo plačati. Ni pa več klel od tistiga časa. Ta dogodba je tolikanj tehtniši. ker sc tudi pri tebi ponavlja, nespametni prekliujcvavec! Glej! Angel te povsod spremlja, in šteje, kolikorkrat zakolneš. se pridušiš, zarotiš; — zatožil te bo pred večnim Sodnikam. Zraven je pa tudi sodnji hlapec — hudoba, kteri bo pri sodbi pričal, in te bo obsojeniga v ječo vlekel! Takrat boš vidil, nad kom si se znašal, ko si klel; takrat boš vidil, komu si škodoval, ko si se rotil in klel; takrat boš vidil, kakošno plačilo si zaslužil, ko si razsajal in se pridušal! Ako niste toliko poživinjeni, dc bi bilo nad vami vse zgubljeno, vam naj bo še to rečeno k vašimu blagru: Kmet! nikar ne kolni; dc nc boš svojiga polja, verta, in svoje duše vklel. Čolnar in ribič! nikar nc kolni; de ne boš svoje plavbe, svojih rib, in svoje duše vklel. Nakladavec! nikar ue kolni; de ne boš svojiga zaslužka in svoje duše vklel. Voznik! nikar ne kolni; de ne boš svoje živine, voznine, in svoje duše vklel. Gospodar! nikar ue kolni; dc ne boš svoje deržine, gospodarstva in svoje duše vklel. Rokodelcc! nikar nc kolni; de ne boš svojiga rokodelstva, svojih delavcov in svoje duše vklel. Oče! nikar ne kolni; de ne boš sebe, svoje žene, svojih otrok, in svoje duše vklel. Mati!! nikar, nikar ne kolui; de ne boš pebi in svojim otrokam kruha, življenja iu zvelicanja zaklela. Otroci! nikar ne koluite; de ne bote svoje časne in večne sreče zakleli. Hlapci in dekle, sinovi in hčere! nikar ne kolnite; de si ne bote gnade Božje iu nebes zakleli. Vikši in zapovedniki! nikar ne kolnite; de ne bote sami sebi in podložnim duše in telesa vkleli. Podložni! nikar ue kolnite; de si ne bote pokojniga življenja in mirne smerti zakleli. Vsi skupaj! nikar ne kolnite; de si ue bote večniga gorje prikleli. 8 tem naukam sim rešil svojo dušo; zdaj pa glejte, de tudi vi rešite svojo in več ne kolnete! Molitev. Posveti, o usmiljeni Bog! naše deržine in otroke, naše prebivavce in stanovanja, naše dela iu opravila, de ostanejo žegnane in de jim preklinovski jezik ne bo mogel škodovati. Odvzemi dobrotno vse okletstvo od vsiga, česar se je polotilo, in napolni vse, kar je našiga, s svojim sv. Duham iu Božjim obilnim blagoslovam na prošnjo Marije Device, sv. Janeza Kerstnika, svetih aposteljnov in druzih vsih svetnikov Božjih in svetnic, po Jezusu Kristusu, Sinu Svojim, kteri s Teboj živi in kraljuje v edinosti ravno ti-stiga sv. Duha, Bog vekomaj. Amen. Zvcztlic«« v Marij no krono. Kdor se hoče kletvinje obvarovati, mu je potrebna čednost keršanska scrčuost ali m učno s t. Sv. Bonaventura v svojim serafinskim bogouku ima več stopinj od serčno-sti. Tale je njih zlata lestva: Verra zlata gredica. Perva stopinja. Serčno se zoperstaviti greham telesa, kakor nečistosti, požrešnosti. prekliuovavskiniu divjanju iu razsajauju itd. Druga stopinja. Serčno se zoperstaviti greham svojiga duha. kakor hinavšini iu potuhujenosti, nehvaležnosti itd. Tretja stopinja. Telesnim in dušnim priložnostim v greh se serčno zoperstaviti. kakor zaupljivostim, sladkim besedam, malim darilam itd. Ihiif/a :tla/a gredica. Perva stopinja. Ne privoliti v greh z djanjc m. Druga stopinja. Nc privoliti v greli z besedami. Tretja stopinja. \e privoliti v greli z mislimi. Na vsih tih stopinjah je stal Kiistus. Zdaj pa šc majhna naloga: Moder in učen mož, ki je pred nekoliko leti na lepi cerkveni častni stopinji umeri, je mende prcklinjevavcain včasi to le posebno pokoro dal: Vsakikrat ko je zaklel, si je mogel en gonili ali knof odrezati iu si ga spet prišiti. Jest pa vam bolj cerkveno vajo naložim: Prcjdcn dansi iz cerkve greste, naj vsaki Materi Božji pošteno besedo da, dc ne bo nikoli več klel. Ako bi mu pa vender iz pozabljivosti še kterikrat kletvinja iz ust ušla. naj vselej precej nato nč e š c n a m a r i j ou moli. dokler se popolnama ne odvadi. Ilektere besede o eerkrenih reve h. 3. koralno petje. (konec. J Ko se v cerkvenih rečeh vse bolj povračuje na staro, ni drugač, razun de se tudi duhovno cerkveno petje, ki se po navadi imenuje koralno, ali g r e g o r j a u k k o, poiavna po starin zgledih in vodilih. V naznanilu novih koralnih bukev, ki jih je izdal g. Blaž Potočnik, namreč ni zastonj rečeno, de bi utegnilo biti malo izučenih mu/.i-karjev, kterim bi prestari skalni sistem koraluiga petja le znan bil; iu ta beseda u-i velja samo pri nas, ampak tudi drugod. Tudi ni brez vzroka ondi povedano, de ra/.uu nekterih slaiih iu prav redkih izlisov ni ne eniga dela, v kterim bi imeli kako podučenje za cerkveno koralno petje. Nahajajo »e sicer v naj novejšim času mnoge bukve o ko- ralnim petji, izdal je take J. Antoni I. 1829 v Miinsteru, J. B. Obermaier 1. 1825 v Landshutu, F. J. Vilsecker 1. 1841 v Pasavu; pa vsim tem pisateljem je iuaujka'o praviga spoznanja koralne uiuzike. Menili so, de razločki terdiga, mehkiga in natorniga petja, sostava sedmerih hek-sakordov, in vodila uekdanje solmizacije eo le prazni iz-misliki starih premalo prebrisanih glav; tedaj so hotli vse koralno petje razlagati po postavah sedanje figuralne mu-zike. kar se nc da izpeljati, dokler sc figuralno petje zaznamuje iu piše po stari šegi. Imenovani razločki zadevajo prav za prav iiatornc pevske postave; potrebujejo se pa v tej meri, kolikor pisava koraluiga petja ni tako popolna, kakor pisava figuralue muzikc. in kolikor muzika takrat, ko se je koralno petje vravnalo. sploh ni bila dosegla tako visoke izlike, kakor se je to zgodilo v novejših časih. Pra\o znanje koraluiga petja sc pa ni šc Ic v novejši! časih začelo zanemarjati; že v šestnajstim stoletji so nekteri pevski učeniki začeli postave koraluiga petja tako ra/.lagati. do stari napevi obsegajo le glasove diatotiične terde iu mehko skale, namreč glasove, ki se zaznamujejo s čerkami A. B iu H. C. D. K, F. Ci; ko se vender iz vodil nekdanje solmizacije zamore previditi. de so koralniuiu petju tudi lastni glasovi kromatičue škale, namreč Cis. Dis in Ks Fis. <;is. Naj novejši podučenje o koralnim petji, ktero pa g. Potočniku še ni moglo znano biti, razodeva prejšnje pomote, in koralno petje zopet razlaga po nauku starih cerkvenih peveov, ki je natisnjen v bukvah ..Cautorinus romanu-." tudi v bukvah rAntiphonarium romatium Ord. B. \ugii-tiui.~ in razložen v raznih starih rokopisih. To naj novejše podučenje jc: ..('horallchre nach deti Gcsetzeu des miflclalicr-lichen Tonsistems. \Vien 1*59." Ilvala gre g. Potočniku, de se v svojim podučevanji povračuje ravno na vodila starih koralnih peveov; zakaj, kolikor sim jez v stanu sodili. .-«• on ravna ravno po tistih vodilih v nauku. ki so ohranjene v /.gorej imenovanim Antifonarii. Nauk o nekdanjim razločku terdiga. mehkiga in natorniga petja, o heksakordih in o stari solmizaciji je -icei močno prepleten, tako de sc človek nc ir.oic lako lahko v njem znajti; pa učenim pcvcam ni potreba v«, i m biti. z« spodobno petje pri bolj iniiožnim koru je zadosti en dober voditelj, drugi navadni pevci bodo svojo nalogo dopolnili, če so sc le po dobrim sluhu navadili petja. Za lega voljo I c pa potreba, de se duhovni, ki imajo boljši talent /a muziko. in šolniki, kterih poklic jc delama tudi pelje, koraluiga petja navadijo po dobrih starih vodilih, koliko razločka de delajo stare vodila pri koralnim petji, se lahko spozna i/, pregovora, ki naziiaiiu je prav o rabo poltoua: glasi se namreč: „Mi la est coclcstis hariiionia: mi contra la est diabolus in musica." Poltmi se pa po vodilih stare sol-mizacijc po redu ondi kaže. ko se čez šestero ionov v na-tornirn petji višje stopi, desiravno tisti poltoii ni posebej zaznamovan; v terdim in mehkim petji pa to ne bodi ua del. Za to stran je vredno pomniti, de se terdo. mehko in natorno pelje, kakor so ga stari ločili, večjidel zamore spoznati po ključu, ki stoji pred gla-kami ali notami; ključ t kaže terdo pelje. Cb mehko, iu F nai urno. ra/un k|ei prestop i/, eniga tona v druziga drugač obrača peij»\ Kjei je tedaj ključ F. se utegne soditi, dc se ho uame-ti C moglo glasiti Cis. namesti D pa Dis itd.; in to sicer ondi. kjer petje stopa bolj ua visoko ali bolj na nizko, kar se zamore spoznati iz. znamnja. ki se imenuje ..Custos." Tud: drugač se to zamore pojasniti: kjer j«- stalni ton mehki D (d moli), kot v pervim koralnim tonu. naiia|a poltuii Cis; kjer je stalni ton mehki F (e molil, nahaja poltmi Dis; kjer je stalni ton mehki A (a moli), nahaja polton t»'i*. iu sicer na sedmi stopinji. To po takim iu obiluisim razlaga S. Stehlin v svojih spredaj imenovanih bukvah, ki jih poterdili učeni uiu/.ikarji na Dtiuaji. Za z.gled i.aj iz. ti-lili bukev lukaj postavim nektere koralne tone za psalmc. kjer sc polton ondi kaže v petji, kjer v notah ni naznanjen: naj glasove pišem raji h čerkami, ker bi za note v časnika n e bilo lahko prostora. Na pr.: Drugi psalmov ton: C D F F ... F g F : F F . . . . . F K Cis D. Ceterti psalmov ton: a gis a a ... a gis a h a : a a ... a gis a h g E. Naj po tem, kar sim sploh govoril o koralnim petji, še nekoliko rečem o g. Potočnikovih bukvah. ki obsegajo koralno petje za Sveti večer, za Veliki teden in za Veliko noč. Tacih bukev nam je bilo res potreba; spredaj imenovani Autifouari se le po redkim nahaja pri starinarjih; petje pasijuna iz nekdanje kemptenske tiskarnice se tudi lahko in- dobiva; kar je novih bukev o takim petji prišlo na svetlo, se moriio razločujejo memo spredaj imenovanih. Bukve „Ad Matutinum iu Nativitatc Domini in druge „Officiuui heb-domadac saiictae" je I. 1841 in 1842 izdal F. .1. Vilsecker v Pasavu; pa so drage, iu petje je mnogokrat drugač postavljeno, kakor pa jc v unih bukvah, kterih smo po nekaj vajeni. Za veliki teden je malo pozneje tudi g. Schlcch-ter v Sulzbachu dal navod, pa tudi tisti navod je različen memo prejšnjih bukev; poslednja izdaja opravila veliciga tedna s koralnim petjem se nazuanuje I. 1836 iz Mogunce. pa je v premajhni obliki. Tisti pisavci sicer pravijo, de se ravnajo po izdajah tega petja, ki so v Rimu prišle na svetlo; čudno je pa vender, de vsak pisavec se ponaša z rimskim petjem, in je vender petje v raznih bukvah zlo različno; naj se. za zgleda voljo, kdo ozre le v mašne bukve ali v Misale. ki so prišle v raznih mestih na dan. Prav bi bilo, de bi cerkvene pevske bukve sploh v vsim bile napravljene po enaki obliki: po takim bi sc pravo petje bolj prav ohra-.» lo. in inanj pozabilo. V ljubljanski škofii je petje pri mertvaških biljah s tem prišlo povsod na eno mero, dc je postavljeno v novi ritval; in sicer ravno tako, kakor se nahaja v zgorej imenovanim Antifonarii. ker v druzih bukvah se nahaja drugač. Z g. Potočnikovim delam bo zdaj tudi petje o Božiču in o Veliki noči prišlo na enako pot; ne bo potreba. ko šolnik ali pa duhovni pomočnik pride v drugo službo, de bi se še le učil, kakošno petje de je na njegovim novim mestu navadno; pa tuui petje bo veliko lepše se glasilo, ker se ga bo vsak po stoječih vodilih zamogel navaditi. Ilicinger. 0M ti eršan s k iya uauka* kvr-an-ki nauk oh nedeljah iu praznikih iii le samo za otroke in mlade ljudi, ampak /.a vse verne. Ta nauk je ravna iako potrebin. kakor pridige. Vsakteriga dolžnost veze. h keršauskimu nauku pridno hoditi, kolikor premore po »vojih okolišinah. Ta nauk je tako potrebin kakor molitev. Zakaj >v. Duh pravi: „Kdor svoje ušesa od-verue. de ne posluša in ne spozna postave" (to jc. zv» ličaiiskih vernih naukov), .njegova molitev je gnju soba- ( Preg. 28. 9). Prerok Izaija (5. 6) pravi, de jc bilo iziael-ko ljudstvo zato v pregnanstvo odpeljano, ker spoznanja ni ii telo. Skerbno glej. kristjan, de tudi ti ne zabrede- v .-»uznost satanovo, ako keršanski nauk za-muduje- in nimaš -.poznanja prave vere. Naidejo se -em ter tje. ki nar bolj potrebnih reči ne znajo, ki je sleheiuimu kristjanu zapovedano |ih znati, ko k pameti pride. Tako imenovanih šest resnic je sleheiuimu potrebno dobro vedili iu zapopasti. Dne obsežejo velike in podstavne resnice svete vere: 1 ) De je en sam Bog, kteri je vse vstvaril. vse ohrani in vlada. 2 j De bo Bog slehernika človeka sodil, vse dobro na tanko po zasluženji poplačal, vse hudo na tanko po zasluženji štrafal. 3) Dc je Bog v treh osebah ali peršonah. ki se imenujejo Bog Oče. Bog Sin. Bog sv. Duh. 41 De je Bog Sin. druga peršona v sv. Trojici, za nas človek postal, nas s svojo siuertjo ua križu od večniga pogubljenja odrešil. 5) Dc jc človeška duša neumerjoča. 6) De brez guade Božje človek ne more nič dobriga za večno življenje storiti ter ne zveličan biti. Znati je zapovedano slehernimu katoliškimu kristjanu: 1. Oče naš in češenamarijo; 2. apostoljsko vero; 3. deset Božjih zapoved; 4. pet cerkvenih zapoved; 5. sedem svetih zakramentov in keršansko pravico. Ni pa zadosti, te reči le moliti ali povedati znati, temveč potrebno je, jih razumeti in zapopasti. Starši, duhovni in učeniki so zavezani k takimu podučevanju. Starši morajo učiti svoje otroke, duhovni svoje duhovnijane. stare iu mlade, učeniki svoje učence ali šolarje, kakor jim duhovni naročijo. Gospodarji imajo tudi dolžnost, svoje posle in podložne h keršanskiinu nauku pošiljati. Sv. apostelj Pavel pravi: „Ako kdo ne skerbi za svoje, zlasti za hišne, je vero zatajil in je hujši kot nejever ni k- (1. Tim. 5). — Kdor pa iz keršanske gorečnosti nevedne kcršaiiskiga nauka in lepiga življenja uči. on Bogu prijetno delo opravlja iu stori bližnjimi! veliko dobroto: toliko delo kcršaiiskiga usmiljenja ne bo zgubilo prav obil-niga plačila. Več papežev je obilno duhovnih zakladov ali odpustkov podelilo takim, ki keršanski nauk učijo in uniin. ki ga poslušat hodijo. Papež Pavel V. so 6. vinotoka 1607 podelili K>0 dni odpustkov vsim šolskim učenikam vsakikrat, kadar v tednu svoje učence keršanski nauk učijo: dalje 7 let odpustkov vselej, kadar koli ob nedeljah iu praznikih svoje učence v cerkev h keršanskiinu nauku peljejo; 100 dni odpustkov pa očetam. materam, gospodarjem iu gospodinjam. vselej kolikorkrat otroke ali posle v veri poduču-jejo; iu poslednjič 100 dui odpustkov vsaki mu verniku, kteri druge pol ure v tem nauku uči. Klemen XII. so 26. rožnika 1735 podelili 7 let in 7 štirdesetdnevnic odpustkov vsiin vernim, kteri so ob duevu svoje spovedi iu sv. Obhajila pri keršanskim nauku v cerkvi, ali pa ga sami učijo. Serčna tirolska deklica• Jerica Angerer je živela pred 43 leti s svojimi starši na neki pristavi blizo mesta Hall-a ua Tirolskim. Imela je še le li) let, ko sc je bila skazala kakor močna devica in poštena keršanska junakinja. Bila je čedne telesne postave, ali še veliko lepši je bila njena duša: bila je nedolžna iu poštena od mladosti. Nekiga dne jo starsi po opravilih pošljejo v mesto. Bilo je v sv. štirde-setdanskim poslu 23. sušca 1816. Gre tedaj v mesto, opravi, in se dornii verne. Oh desetih dopoldne gre gori v goro po samotni gozdni poli. Se čelert ure je bilo do njenih staršev, kar neprevidama neznan človek iz gošave pride, in se ji na pol vstopi. Sekiro ima čez ramo. Bil jc hudobcu človek, in je imel br« zbožne namene. Devica se prestraši tega iictcka, se bolj pa. ko vidi. dc njeno nedolžnost zalezuje, ker to je njeno čisto dušo z nar vc-ciin studam in zamerzo napolnilo. Prilizuje sc ji od konca in se prijazuiga dela. Jerica |>a ga rezno iu ojstro pogleda z očitavnim očesam. kakor je le nedolžnim devicam lastno, in kakoršuiga pogleda nesramnost ne more prenašati; zavernc ga. dc noče z njim nič imeti opraviti, iu ise bezati. Hudobnež pa zdaj jame žugati, s smertjo žugati. Dekle prosi iu zdihuje. lludodelnik sekiro vzdigne, ji zaseka tri smertne vdarce; devica pa ostane stanovitna — pade — in premaga, ker čednost ji je več kakor življenje, rmirajoča še morivcu odpusti. Ko jo najdejo v logu ker-vavečo in pojemajočo, so razločno slišali še iz njenih ust nebeške besede: .Odpustim morivcu!" Cez malo časa je med velikimi bolečinami zročila v roke Božje svojo deviško dušo. Na mestu, kjer je življenje dala za svojo nedolžnost. so potem majhno kapelico ali znamnje sozidali. in še marsikter pošten popotnik tamkaj moli očenaš ali mu kane tiha solzica iz očesa, in marsiktera devica se poterdi v resnici, de „b o I j š i j c. življenje zgubiti, kakor pa ob nedolžnost p r i t i." Čista, lepa ko cvetlica Padla zgodej je devica. V Božjim vertu de nezvela Bo se lepši razcvetela. Morivec je bil mož iz H*. Po strašnim djanji je zbežal; zasledili pa so ga bili kmalo, — bil jc kervavo sekiro v logu popustil. Sli so za njegovimi stopinjami in za sledmi žebljev pri njegovih čevljih. Vjamejo ga in prepričajo; spozna in je obsojen na obešalo. Pred smertjo je sicer tolažilne znamnja pokore razodeva!, tode kar je bil storil, ni mogel več nestorjeniga storiti. Prejden je bil obešen, je prosil šc za par minut odloga. Privolijo mu jih. Oberne se k množici in gledavcam, ter jim kliče z užaljenim glasam: „Ljudje, zgledujte nc nad menoj! nečisto poželenje nie je na obešalnice (galge) pripravilo!" (Philothea 1839.) JMartin Luter prerok* Martin Luter si jc bil sam sebi naredil grobni napis v preroškim duhu. kteriga prerokovanje pa se ni hotlo revežu spolnovati. Tako le jo jc bil zakrožil: Golt und sein \Vort blcibt cvvig stahn, Des Papst's Gevvalt vvird bald vergahn; Zu Kislebcu ist mcin Vatcrland, In Sachsen bat mich Gott gesandt Aus \Vittenberg. der vvcrthen Stadt, Durch mich sein \Vort Gott geben hat. Dadurch das pupstlich Kcich gestiirzt Und seine Tvranei verkiirzt. Po slovensko bi se reklo neki tako le: Bog iu njegova beseda ostane vekomaj, ') Papeževe oblasti bo kmalo kraj; -1 V Kisleben-u je moja domačija,3) Bog me je poslal 1) v Saksonijo Iz \Vittenberga. draziga mesta. Po meni svojo besedo jc Bog dal, ') S tem jc papeževo kraljestvo razdjal6) iu njegovo trinoštvo prikrajšal.7) Maj pravite k temu? Nczbožin človek v kentuški deržavi na Scvero-ame-rikanskiui jc imel pobožniga sužnja K u f a. Reče mu pa neusmiljeni gospodar nekiga dne: „Kuf. jest ne dovolim nikomur v svoji naselln moliti, moraš tedaj opustiti molitev." — ,-.-Ne morem!"" — „Pa moraš!" •—..„Ne morem, inassa!"" — ..Je že prav. ako ne moreš, te bom dal kvisko obesiti in ti jih po pet iu dvajset našteti, zjutraj in zvečer, dokler nc boš mogel." — ...,Ne morem jcujati moliti, inassa !u" Da tedaj reveža Kufa /.vezati in vzdigniti in dobil jih je pet in dvajset. Potem jc bil zopet spušen, iu šel je pojoč svojo pot. Njegov gospodar gre v hišo. in njegova žena mu reče: „Počmu vender nc pustiš kufa moliti, ko tako rad moli? .Sej to nam nič ne škoduje.4* On pa odgovori, de noče molitve na svoji naselili. Tako gre k počitku, ali hud vihar je v njegovim scrcu in ne more spati in počivati. O polnoči zbudi svojo ženo. in jo vpraša, če zamore zanj moliti? Ta prešerne/., ki je ravno poprej rekel, dc ne terpi molitve v svoji nasclbi. - .Nc morem." je rekla. „svoj živi dan se nisim tega učila." Stoka, ječi, iu reče: „.\li ni koga v hiši. dc bi zauiogel za me moliti?" Ona mu na to pravi: ..\e vem druziga. kakor Kuf." — „r\aj bo tedaj, pokliči, jest moram koga imeti, ki zamore za tnc tno- ') Velik.i re>niea. •') Prerok na no» padel je zdaj. ') (.'asi in poštenje ji; ne pa preroku! *) Očka. počasi! kje imate pos in pisma? ') |)ete. velikanskima preroka — nad sv. Janeza kerstnika, ki si kaj taciga ni upal reči! ') Lutra pa med lažnjive preroke postavil. ") Luter pa svojo laž in prederz-nost podaljšal Vred. liti."" — Kuf pride; gospodar njegov ga pogleda in reče: „Kuf, ali moreš moliti za svojiga gospodarja?" Kuf reče na to: „Massa, molil sim za te. odkar si me bil dal tepsti." Ta prečudni prigodek je pripravil tega moža in njegovo ženo k spoznanju in posledujič k veri v Jezusa Kristusa in Njegov sveti evangeli, ki tako visoke, nebeške nauke ima. Lizabona s potresom po f le rta. (Narodovna.) Kakšin strah cel svet sprehaja, kadar Bog .se razserdi, Ojstre kazni nam podaja, ino govor nam proti. Za pregrehe nas štrafujc , kdaj pa grešnik to spozna. Vzdigni se serce jekleno, tresi se o revni duh! Spravi željo ven meseno, vidiš de kraljuje Bog. Skleni pravo poboljšanj«*. dokler ura je in čas: \ idiš Božje maštovanje. de zadene v hipu nas. tilrjte mesto Lizahono. mesto, ki mu para ni: Zaljšano s kraljevo krono, v razvalini zd.ij leži. Bog tako zna obiskati, kdor pred greham ne beži. ki Boga sc noče bati. h pregrešno le živi. Lepe hiše in gradove — ta potres jih razvali; Turni in poslopja nove — zdajci vsi na kup lete. k morju se jc vse rešilo, kjer je velik prostor bil: Pa je vse skor potonilo, skor nobeden ni bil živ. kar pa zemlja ni požerla . sirasni ogenj je pozgal. Močna sapa jc poderla. kar potresu je ostal". Clo morje je grozovito, od vetrov per«iljeno. Podkopalo prav serdito nekaj lds nevsmiljeno. Oh peršonc berhke n zdra\e mi podsuie s io zmdjo; Tud gospodje 'n go-p«' žlahtne v podertii k on«' jemljo. Nič ni tamkej pomagolo drago blago in zlato: Skor je vse življenje dalo. kri prelilo prestrašno. I .juhe matere z dojenci so čutile martro io. Ženin in nevesta z venci skup«'j vmerjeta strasn«. V Lizaboni vse trepece. ker gori na \>ih plateh; k' ga močan vihar razmeče žalostno po vsili straneh Tukej oče svoje dete vidi v kervi plavati. Oh otroci svoje očete v ognju strašno vmirati. Jok se sliši in ječanje, kamorkolj se kdo o/.re: Strah in serčno trepetanje tam napolni /.ivc »se Bog mogočni vse poniža: turne, hribe in gori-. kd«>r pa k njemu se perldiža. mu bo nikdar gorje; O serditi kralj nebeški, mi spoznamo tvojo moč. Milost daj slabost človeški, de nam s\«-ti verna lu»-. I.. D. Ogled po SIorenakim in dopisi. 17. IJilltljailC. 12. t. m. popoldne ob .'> so bili prišli z Dunaja v Ljubljano svitla cesarica in so se včlanili v poslopji deželniga poglavarstva, poglavar pa »n se bili v škofijsko poslopje preselili. Naslednja dneva so Njih svit-lost bolne vojake po bolnišnicah obiskovali, iu vsaki dan s<» v nunski cerkvi z veliko pohožuo«tjo pri sv. maši bili. L-smiljenim sestram iu uršuliiiskiinti samostanu so Njih veličanstvo po dve sto goldinarjev I 1. t. m. dopoldne o poli desetih so se podali do Nabrezine svitlimu cesarju naproti, ki so *e po sklenjenim miru iz Vtrone na Dunaj nazaj vernili. O poli desetih zvem je obe Veličanstvi Ljubljana sprejela med obilnim slavoklicaiijem. iu 15. ob 7 zjutraj ste se dalje proti Dunaju podali. Iz I jllliljailf. Znano je. de obnov Ijena družba veduiga češenja sv. Rešnjiga Telesa ima vsaki pervi cctertek v mescu v nunski cerkvi sveto mašo s pridigo, ker so pa družniki obojniga jezika, bodo odsihmal zaporcdama pridige enkrat v slovenskim in drujikrat v nemškim jeziku. Prihodnji mesec bo opravilo ob a. zjutraj iu slovenska pridiga, iu tako vsaki drugi incscc. Opravilo z nemško pridigo bo vsaki drugi uiescc ob navadni uri kakor dosihmal. 18267873 Iz IJubljai Ker ho v šen-klavški cerkvi zavolj tmaženja iu cejenja odri razpeti, bo duhovsko posvečevanje iu hv. biriua v nedeljo v nunski cerkvi. V nedeljo teden nam obetajo kake 4 nove maše v Ljubljani. Iz Celovca naznanja „Slov. prijatel,44 de ne ondi gori 1. vel. nerpana (avg.) prično duhovne vaje ali ekser-cicije za duhovsivo. ktere bo vodil slavni jezuit O. Janez S t tiger. Tudi dekanijski shodi ali konferencije so se v ti škofii pričeli, in obhajajo se vsakikrat pri listi dekanii, kjer so mil. škof ravno prejšnji dati delili zakrament sv. birme. V komciiski lari na Kiasu se je z dovoljenjem mil. gori-kiga nadskofijstva vstane vila bratovšina neoniade-žaniga Serca presv. Marije Device, ktere dobro znani namen in lepo prizadevanje je. moliti za spreobernjenje grešnikov. ( S. IV) \a I hi naj i julija 7. — l*o malim se že tudi tukej pokazujejo žalostni nasledki vojske. Blczo de pride čas hudih poskusenj. ki bodo vsaciga kolikor toliko zadele, naj si ze bo blizo ali od delec, /a keršansko ljubezen je tu široko polje — o de bi se nikjer ne pogrešala! Do/.daj še tu ni bilo dosti viditi. kako strašna de je vojska, kako končuje in /.deluje vojake, ker so še le malo ranjenih sein-kej pripeljali. Pač so pa tudi zeleznice dobre zanje! kdo bi bil preti letam mislil, kakšni popotniki se bodo zdaj sem-tcrtie preva/.-vali! kako drugačni od tistih, ki so navadno ta ca> križem dirjali, ali v toplice, ali v hribe in planine ali v množili opravilih semtertje po svetu. Bili so skorej večidel le veseli obrazi viditi in neka iicnasileiia želja: zdaj morebiti slišiš jok in stok. vidiš žalostne vderte obraze, kteiili marsikteri popolnama obledi. in trudni ranjeni popotnik gre. dirja k veciiimu počitku, najde tam terdo sniertno posteljo. Kako biti o mu pride neznana siiieitua ur:*, iu kako tukaj marsikteii kej potrebuje, — zdravila za dušo, zdravila za truplo. Pač naj zdaj tisti, ki zdravim popot-jiikam marsikej ponujajo in prodajajo, tudi ranjenih ue porabljajo! Bog bo plačal! — Že unidaii sim povedal, de se ic tu mnogo usmiljenih duš zedinilo, za ranjene bolne vojake skerbcli: zdaj so pa se tudi naznanili, naj bi posestniki kako tako pripravno hišo prepustili, tle bi bila bolnišnica. ker jih mislijo več seinkcj pripeljati. Tudi je bilo mnogo govorjenja, de bodo posebno ženske tujo modo ali nos.*. 111 m- drago plačevauc cape I k občiinu pridu 1 pustile iu m zanaprei le boij domačih oskerbovale; ali kakor sc vidi. je bila to le govorica. De bi se to zgodilo, mora se veti hudo priti. Tako bi pač težko kdaj sovražnika premagali!— Pisal .sim tudi zadnjič, de dr. Ili minerjev a pravda -e ni končana. Dans zamorem povedati, tle zdaj je vender le: tir. Biunuer jc zgubil, iu mora — 10 gold. kazni plačati. Terda je res mogla hiti sodba. — tode nasprotnikaiu je ze do-ti. tle so le z agali. de so legalno opravičeni. Zdaj morebiti menijo imeti negativno pravico, tisto razno blag « križem svet razvazcvati. Dober vspeli! Iz Krajiiskiga se po časnikih semtcrlje kej vcseliga bere. kako tle so sploh prehivavci tlobriga usmiljciiiga serca. kako »i v sedanjih potrebah po >voji moči pomagati prizadevajo. kako posebno Ljubljančani in Ljubljančanke prave samariiaiiske dela pri ranjenih in bolnih vojacin opravljajo — z eno besedo: vse lepe kersanske tlela, kar dosli priča njih živo vero in djaiisko ljubezen. Ze popotniki pravijo z veseljem, de je to pat blag kraj, kjer prebivajo dobri iu kersaiiski ljudje, .\ckako ciiduo pa po ušesih šumi, ce pri (oliki radotlai nosii. ki je gotovo sercna in ne peisiljena ali kakor »i bodi ukazana, še kdo pi-e (kakor jc unidaii nekdo med v e rs lica 111 i z.ahrcncal ». de hi lam dosti storilo, ko bi spodbujeni bili. .\a Dunaji IT. julija. y. — Odkar Vam nisim pisal. nam je ze golob oljkiuo vejico iniiu pcrnesel; nevihta se ie raz.ileiia. potihnil je vojskim hrup. iu mec je spel v no/.i.ici. Cesar je razpo-iai svoji 111 Ijudstvam i-gla-. v kterim razklada, zakaj -c je vi»j-ka začela, kako de ie bila za nas nesrečna, in h kterimi pogodbami je zdaj mir narejen. — Nastopil bo tedaj spet nov čas. Tukajšnji časniki mnogo tlobriga iz njega berejo, — zdi se mi pa, de preveč vodo na protestautovske in judovske mline obračajo, ravno kakor tle bi bilo katoličanov le pešica, ali tle oni niso dozdaj ni-kakoršnih pravic imeli, kar pa terditi bi bila gola laž. Av-strijanci, tle ostanejo tudi zauaprej, morajo zdaj vender pokazati , de so katoličani ^Francozi tega primka nikdar ne zatajujejo), in dc hočejo na podlagi cerkvenih in deržavnih postav delati k telesnimu iu dusnimu pridu. Neiiicam tudi ni nasledovali, ker tisti, kteri raj bolj vpijejo, imajo radi malo vere ali pa nič ue, in še zadnjič se je pokazalo, kam de tudi v politiki zabredejo. — Avstrijanci naj se v vsim svojiga programa derže, to je naj bolji. ljudstva to razumejo, in so pokazale ztlaj, in kažejo še vedno svojo vdanost Bogu iu cesarju. Le na njihovi podlagi jc zidati lepo veličansko poslopje — svetovna derzava. Katoličanam. ker smo večina, ni molčati pri tacili okolišinah, vsaj imajo vender pričo, ki več velja kakor vse druge, in na vse zadnje bo vender le Edin — mož beseda! — Francoski časnik „Cnivers" se zelo v eseli mini. in hvali ccsarja, de jc toliko pametno mir naredil, tle nimajo krivoverske vlade nič per tem govoriti, in de je potem takim Kaviir mogel odstopiti in iti. On jc velika moč: tle bi pač tudi per nas tako očitno vselej govorili! Edini jc skorej v tej versti. pa ima vernici toliko moči zatlej, tle sc tudi mogočiicjih nc boji. To spričuje vsak list. - Bog! Z Dunaja je bila 28. u. m. velika slovesna procesija v Marija-Cčl za odvernjenje sedanjih stisk: 10.000 romarjev iz vsih stanov se je je bilo vtleležilo. Vrcdnik cerkvcniga lista ,,K i r c h e n ze i t u u ga je bil od vrctlmka garjeviga lista ,,Presseu tožen, ker ga jc uni večkrat šibal, kar je tudi zaslužil, kakor je že znano. Toženec jc bil od dunajske deželne sodnije nedolžen spoznan. nadtležcliia sodnija pa mu je bila pri daljnim gnanji 50 gold. kazni naložila; zdaj je naj višji sodnija kazen na 10 golti, znižala, zraven tega pa tudi izrekla, de „Prcssetf „res prešerno piše." ..prederzne."* celo ..kužljivc reči rkar se nikakor ne more poterditi." ( Die Blatter tler Prcsse tragen allerdings tlas Gerpriige einer nie zu billigenden. leichlfertigen Schilderuiig frivoler. ja siitculoser Vorgangc.) Vestni iu pošteni kristjanje ne bero tacili listov, ki vero spodkopujejo. Iz starih listin. (Konec.) Ker ravno govorim otl Loke, naj povzamem besedo o farni cerkvi sv. Jurja v stari Loki. Fni pot sim po svoji misli v sestavku u cerkveni zidarii pisal, de tista cerkev ni prav gotične šege. temuč de sega v romansko, iu dobro sim jo zadel. Pred malo dnevi mi namreč pove dr. lleurik Cosla, de je bil ou to cerkev z dopisani na Dunaj v misel vzel proti višjimu odboru za ohranitev starih stavb in spominkov, in de je bil na to poslan izveden mož. ki je vso cerkev pregledal iu zrisal. Le-ta je starološko cerkev obsodil, tle jc po prestopni šegi ( Cebergansstvl) zidana, to je po tisti šegi. v kteri se je romanska podoba začela prestopati aii prehajati v gotično; zraven je on poterdil. de je podoba liste cerkve prav lepa, in ohranitve vredna. Veliko je na tem. de naše stare cerkve poprej presodijo izvedeni možje: še se bo marsiktera stavba pokazala veliko vredna, ki se je do .slej za slabo štela. Pa naj dalje še ka| povem iz starih listin. Cerkev s. Jurja v I. o z. u. ali prav za prav v S t a r i m l e r g u pri Ložu, je znana kot stara farna cerkev; njena starost se je ztlaj bolj dalječ odkrila. V listini 1. 1221 1. dec., ktere izpisek razglaša imenovani ^Notizenhlatf' v lansko leto. poterdujc patriarh Bertold. tle je za gotovo spričano, tle patronat tiste cerkve gre grofu Vilhelmu. ki je bil blczo iz koroške rodovine gospodov S t c r n b c r š k i h, kteri so se potem združili z Ortenburškimi. iu tle je bil ta patronat že njegovima očetu in njegovima dedu prepušen od prejšnjih patriarhov. Po takim sega starost farne cerkve v Ložu saj v 12. stoletje. Radoliska fara na Gorenskim je bila kdaj prav velika, obsegala je vso blejsko in bohinjsko stran, in celo gornjo Savsko dolino do Bele peči. Zatoraj so bile Gorje in Mošnje iz nje odcepljene že pred I. 1323; listina 30. nov. 1362 zdaj razodeva tudi začetek farnih cerkev v Kraj nski gori in na Dovjim. Ondi namreč piše patriarh Ludovik radoliškimu farniku Henriku, naddiakona krajnske zemlje, de so bili poprej po Dolini le pusti gojzdi, se je pa po tem več ljudi sošlo, ki so svet obdelali, in nove cerkve na Dovjim in v Krajnski gori sozidali. Dalje piše patriarh, naj se ondi postavijo pripravni farni namestniki, de bodo oskerbovali ljudstvo, ki je predaljcč od fare. Cerkniška fara je kdaj segala čez hribe do Borovnice in Preserja; zavoljo daljave je bila zgodaj odcepljena preserska fara; in koliko zgodaj? Listina 11. apr. 1351 že imenuje Konrada Gornjograškiga vedniga namestnika pri s. Vidu poleg Kamnika, to je, ravno v Bre-serji; opat Albert, patriarhov namestnik, v tistim listu ukazuje, naj se cerkev s. Marjete v Borovnici bolj lepo in čedno vravna. O celjski fari nam celjska kronika še ni vedila dalje povedati, kakor do 1. 1444, ko je bil duhovni pastir Simon plemeniti Groin. List cesarske akademije jc 1. 1858 razglasil listino od 16. aprila 1319, v kteri piše patriarh Pagan Konradu Braslovškimu, in Tomažu Zav-skimu duhovnimu pastirju, de patronat cerkve s. Daniela v Cclji je celama akvilejski cerkvi lasten, ne pa Zatiškimu samostanu; naj se tedaj v mira pusti Henrik, duhovni pastir imeuovane cerkve s. Daniela. Drugod akvilejska listina 27. junija 1331 pove, de je patriarh Pagan cerkev s. Ruperta pri Savi, Kerškimu nasproti, to je ua Vidmu, zročil Kostanje v ski mu samostanu. Zatiska listina 13. marca 1256 pa govori, de je patriarh Gregor cerkev s. Petra v Savinjski dolini zročil Zatiškimu samostanu. — Toliko za to pot manj znanih staric, če je komu z njimi vstreženo. Hicinger. tlazgleti po hersanskhn svetu. Mir, ki so ga svitli cesar sklenili s francoskim cesarjem , in vzrok k njemu je jasno in ob kratkim razložen v cesarjevim vojnim ukazu od 12. t. m., v kterim Njih veličanstvo pravi: Opert na pošteno pravico, sim bil šel v vojsko za neoskrunljivost pri pogodbah, se zanašajoč na oserčenje Svojih narodov, na hrabrost Svoje vojske, in na natorne Avstrijne zaveznike. Svoje narode sim našel k siehernimu daru pripravljene, kervavi boji so svetu pokazali, kako junaška in neprestrašena je Moja vojna, ki sc je v manjšim številu vojskovala, in ki potem ko jc tavžente častnikov in prostakov svojo zvestobo s smertjo zapečatilo, še z neopešano močjo in serčnostjo nadaljne vojske vesela čaka. Brez zaveznikov, odjenjam zgolj nevgodnim političnim zadevam, pri kterih mi je perva dolžnost, de kervi Svojih vojakov in darov Svojih narodov brez sadu ne tratim. Mir sklenem, zastavljajoč ga na porečje ob Miučiu. S celim sercam zahvalim Svojo vojsko, v novic mi je pokazala, kako ncomahljivo se sinem na njo zanašati pri prihodnjih bojih. V Vcroni 12. mal. serp. 1859. Frančišk Jožef, I. r. V razglasu do svojih narodov iz Laksenburga 15. t. m. pravijo svitli cesar, ko bi se bili še nadalje vojskovali, dc bi bilo še veliko več kervi in premoženja stalo, kakor dosihmal; nasledek pa bi bil vender le dvomljiv, ker so spoznali, de bi bili ie sami ostali v ti vojski, akoravno jc niso začeli za pravice zgoli same Avstrije. Tudi so delali mir le s samim francoskim cesarjem, ker so spoznali, ako bi se drugi vmes vtikali, de bi se bil mir še z manj vgodnimi pogodbami dal doseči. Veči del Lombardije je od cesarstva mogel biti odločen, de sc je mir povernil, v kterim bodo Njih veličanstvo vso svojo skerb obračali na zno-tranji blagor in zunanjo moč avstrijanskiga cesarstva. K sklepu Njih veličanstvo zahvalujejo sinove tih narodov, h kterim govore, za njih junaško serčnost. s ktero so se bili za Boga, za cesarja in domovino na boj podali,— v milim spominu pa imajo nepozabljive bojne tovarše, ki se z vojske niso več vernili. — K temu naj pristavimo od duhovne strani samo to: Kakor je bila vojska po več straneh hudo nastavljena, sc je zares vsak še kej dosti hujšiga bal. in mir se je tako nepričakovauo in ueprevidama zaslišal, de ga ne vemo dru-giinu pripisovati, razun obilni iu prav priserčni molitvi iiiuo-zih boljših vernih. Ako mir tudi ni s tacimi pogodbami sklenjen, kakoršnih bi želeli pravi domorodci, pa ne bo brez veliciga prida ua duhovni strani in utegne služiti k zveli-čavuimu poniževanju množili sere; ko pa Gospod vidi pravo poboljšanje, zamore po svojih modrih potih vse poverniti. ako vidi, de je za nas dobro. Zgodovina je tega p iča. V Rimu je bila 23. u. m. v sikstiuski kapeli obletnica te kapele. V pričo sv. zbora in velike množice druzih ljudi so sv. Oče potožili, de je prišel čas novih poskušinj za sv. Cerkev, in znati je, de hoče sovražnik na cerkveno polje vdariti. „Tode — so sklicali z besedami sv. pisma — gorje, gorje človeku, po kterim pohujšanje pride! Gorje človeku, ki ga jc že davno cerkveni prcklic zadel, iu ga še nobena reč ni mogla nagniti, de bi se bil spoznal !a Te besede so izrekli s povzdignjcniin glasani in z obrazam, ki je razodeval serd in jezo. in vse pričujoče je prešinila sveta groza. Kakor blisk so sc razlegle to besede po vsim Rimu in vse je bilo ginjeuo in pretresen«. So pa une besede sv. pisma grom zoper hudobijo sveta, zavolj ktere se razlija na svet jeza Božja: pričujoči pa so tudi mislili na Viktorja Knianvcla pri tem hudim posvarjenji. V Rimu so 6. t. m. sveti Oče odbor kardinalov zbrali, in ker so po natančnim pretresu spoznali, dc jc sardiu.-ka vlada očitno in hudo žalila nobenostranstvo ali ncutraliiost v papeževih deržavah, je papeževa vlada sardinskiniu poslancu v Rimu njegove potne liste ali pose poslala, de naj namreč Rim zapusti. ( Druge novice pravijo, dc za zdaj jc ta reč še odložena.) 8. t. m. so imeli sv. Oče mcrtvašnice za ranjcim napolitanskim kraljem v sikstiuski kapeli; potem so pričujočim kardiualam naznanili, de jc premirje sklenjeno. 9. so se zbrali kardinali pri sv. Occtu. in so bili apustoljski sedež zasedli. — Z nago-vorain v -krivuim zboru 20. rožnika sv. Oče tožijo, de se je k voj-ki med katoliškimi narodi pridružilo še prekueo-vanje in puutar>tvo v neklerih okrajnah papeških deržav. ktero jc pregrešna in hudobna prederznost brezbožnih ljudi zbudila. Sv. Oee ooienjo. kako so si silo krivični ljudje, po unih okrajnah stanujoči, prederznili to zakletev in punt osnovati, živili iu zbuditi po zakritih iu prepovedanih shodili. - preklicanimi naklepi v zvezi z ljudmi po sosednjih deržavah. s potuhnjenimi in obrekljivimi razglasi, z orožjem. ki je od zunaj prišlo na liimsko itd. Milo se dela sv. Očetu zavolj lloloiijc. ki so ji pred 2 letama o svoji ondotni pri« ujocnosii skazovali svojo očetovsko radovoljnost in radodaruoot. iu je tudi moto svoje češenje razodevalo do .»■ v. Očeta in apo>loljskiga sedeža; zdaj pa se je ondi pervi punt vzdignil. Nato pripovedujejo, kaj de se je tam zgodilo, ter pri.-tavijo: „ln ti puntarji so tamkej svojo kri-vico in nesramnost tako deleč gnali, de so se prederznili vlado spiemeniti in po poveljstvu (diktaturi) sardinskiga kralja lirjati. V ta namen so svoje poslance k njemu odpravili.'' Na to omenijo tudi gerde puutanja druzih mest. v kuril, -o prekucnili veljavo vsih Božjih iu človeških pravi« z i.«»g: mi taptali. se dotaknili papeževe iu apo.-toljske vik-i «il-!a-»i. prapore odpa«lstva nataknili, pravne papeške itblastniic odplavili, poveljstva sardinskiga kralja iskali, in papeževe poslance k odhodu napravili ali primorali in veliko druziga puntarskiga počeli. Sv. Oče nadalje odkrivajo brezbožne namene nesramnih puntarjev, kteri bi radi nar pred Jezusovi mu namestniku svetno oblast poropali. s tem veljavo apo.-toljskiga sedeža in rimskiga papeža znižali in končali, it: tako -vcii veri nar veči škodo naredili in ji naj stra-nejši vojsko napravili, vero samo. ko bi to kdej mo-gi če bilo. ilo cisliga potrebili. To duhte ti razkačeni sovražniki svetmga posestva rimske Cerkve storiti, desiravuo je ona to lepo posest dobila po Božji previdnosti iu po vsaki pravici, iu je spoznana od v.»ih narodov in poglavarjev, celo nekatid.škili. kakor svi ta nedotakljiva dedina sv. Petra. Torej naint-mik Kristusov vse take pertenja. hudobne in pregrešne naklepe punlarskih podložnikov prekličejo, iu so očitno in kerpko izrekli, de vse tisto ne velja nič. kar so puntarji v llolonii. Ha veni. Perugii in drugod storili. Opomnijo še >v. Occ, kako so po več cerkvenih postavah, apo.r koli prederznili, sc posvetne o-bla>ti liin-kiga papeža dotakniti. Ni potreba, de bi sc te kazni ali preklicanja (cxco;nmunicatio) še le napovedale, ker človek je samo po sebi njim že zapadel, berž ko kaj ta-ci»a stori; vender sv. Oče še pristavijo. «lc uno preklicanje so -i puntarji v llolonii. liaveni, Perugii in drugod žc samo p«» >el»i nakopali, K temu pa sv. Oče ne jenjajo, nesrečne slepote toliko sinov idijokovati in dobrotniga in usmiljcniga (Kita v nebesih prosili, naj bi prav kmal prišel zaželeni dan. «1«* l