Politične vesti. i..........................................................J
Iz narodnega predstavništva v Belgradu. Ob
kolkovanju avstrijskih večjih novčanicje obdržala pred dobrim pol letom takratna demokratska vlada 20%. Hotela pa jih je čimprej e vrniti v novih dinarskih novčanicah. To je že razglasila v odredbi, po kteri se naj najprej zamenjajo avstrijske večje nov-čanice, po njih pa odtegnjeni 20% zneski. Nova radikalna vlada pa, ki je prišla za demokrati, je izpremenila oni 20% odtegljaj v petletno posojilo po 1%. Ko so sedaj prišli demokrati zopet v vlado, je ena prva njihovih skrbi, da bi ljudem čimpreje vrnili od-legnjene zneske, hoteč s tem izpolniti svojo obljubo.
Plebiscitna komisija na Koroškem. Za predsednika naše plebiscitne komisije na Koroškem, ki ima voditi glasovanje o pripadnosti, je imenovan dr. Jovan Cvijič, rektor bel-gradskega vseučilišča. Mož je znamenit učenjak geograf in etnograf, znan pri učenem svetu. Odpotoval je že v Celovec, kjer ima glasovalna komisija svoj  sedež.
Za neodrešene Nemce v Jugoslaviji so ustanovili v Gradcu podružnico Svidmarke. Izdali so poziv na vse Nemce in nemškutarje v Sloveniji, v ktevem jim obetajo rešitev izpod tujega jarma. Na pozivu so podpisani tudi znani Wastian iz Maribora in bivši sodni predstojnik v Ptuju Doležel. Kako dobro je, da smo se iznebili teh „prijateljev" našega naroda, ki nas še sedaj ne morejo pozabiti, ter si žele s svojimi praznimi želodci zopet nazaj k naši polni skledi pašovat po zgledu bivšega ptujskega paše Orniga.
Zakaj še raste Italijanom greben ? Iznova
se čuje, da so se dogovori radi Jadranskega vprašanja zopet odgodili. Italijani nočejo popustiti, popustiti bi morali mi, si mislijo. Italijani so preveč razvajeni. Ko so Italijani za-seli Trst, ni bilo dolgo in moral je oditi tržaški škof dr. Andrej Karlin. Bil je sicer sposoben za svojo službo, ali bil je Slovenec in takega Italijani niso marali. Dobili so za škofa moža manj sposobnega od Karlina, z večino prebivalstva se niti sporazumeti ne more, ker zna samo italijanski, a je nacijo-nalen Lah. Protesti slovanske duhovščine proti tej očiti krivičnosti niso zalegli nič. Nekaj podobnega se je zgodilo pred kratkim na Reki. Reka spada cerkveno k senjski, torej slovanski škofiji. Tega nočejo razvajeni Italijani. In res so dobili posebnega papeževega vikarja, ki je v prvi vrsti hud italijanski na-cijonalist. Slovanski protesti tudi tu ne bodo nič izdali. Vidi se, da tudi cerkveni vladajoči krogi v Rimu merijo pravice nam Slovanom z drugim merilom nego Italijanom. In če se uklanja pristranskim italijanskim zahtevam tudi cerkev, ki hoče biti vsem naro-
| dom enako pravična, kako naj zahtevamo pravičnosti proti nam od posvetne italijanske
i vlade, ki se ozira le na lastne koristi ?
Madžarska podpisala mir. Pisali smo že, da Madžari niso nič kaj zadovoljni z mirovnimi pogoji, ki so napravili konec njihovemu
. brezobzirnemu gospodstvu nad raznimi tlačenimi narodi. Ostili so se sicer, da takega miru ne podpišejo. Pa bile so to le prazne omame.   Dne 4. junija so madžarski poobla-
j ščenci podpisali mir, kar so doma v Budim-
I pesti  primerno   proslavili   v  znamenju žalo-
I sti. Tolažijo se sicer, da njihova sedaj razkosana Madžarska zopet oživi v prejšnji  ve-
, likosti, ali tej tolažbi gotovo niti sami prav ne verjamejo.
Velik polom na beograjski borzi. Padanje tujih valut. Milijonske izgube  špekulantov.  Bo-
j ograd, 2. jun. Na današnji borzi je prišlo do ogromnega poloma. Tuje valute so silno padle.  Izgube   posameznikov,   ki   so špekulirali,
znašajo milijone. Vzroki dobra žetev in dober notranji politični položaj. Hiš je na prodaj, kolikor se hoče. Tudi mnogo nepremičnin.
Krvavi izgredi V Gradcu. Draginja v Avstrijski republiki postaja neznosna. Jajca v Gradcu stanejo do 4 K, za 1 kg črešenj zahtevajo 15 K. To mora razburiti še tako potrpežljive duhove. Tako so se tudi graške ženske v pondeljek radi pretiranih cen tako razburile, da so začele pretepati trgovce in branjevke. Stražniki so jih komaj nekoliko pomirili. Proti večeru pa so se iznova zbirale, hoteč dalje dati duška svojemu ogorčenju. S silo in z brizgalnicami gasilnega društva so sicer pregnali demonstrante iz notranjega mesta in zaprli s policijskim in vojaškim kordonom dohod. Ali razburjena množica se ni hotela raziti. Zmerjala je redarje, navaljivala nanje, razbijala okolu sebe. V sili je ob pol 8 zvečer oddala straža 2 salvi, pri katerih je bilo 8 ubitih in 45 ranjenih.
Protižidovske demonstracije na Dunaju. Istega dne ko v Gradcu so bile na Dunaju velike protižidovske demonstracije. Na Dunaj je prišlo med vojsko vse polno zidov iz Galicije. Sedaj po vojski pa nočejo z Dunaja domov. Vsesali so se med dunajsko prebivalstvo, kteremu ne samo da odjeinajo vsakdanjo hrano, nego jo s svojim znanim kupčevanjem in verižništvom umetno in neprimerno dražijo. Domače prebivalstvo pa mora pri tem stradati. Beda in sila je ljudi prignala, da so z javno demonstracijo zahtevali, naj oblasti priseljence domov natirajo ter rešijo domače prebivalstvo tuje nadlege.