rokodelni
narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
red de vane od IMv. Jianeza Išleiweisa.
Tečaj
V sredo 16. véliciga travna (maja) 1849.
List 20.
Widest prijatel zdravilo življenja
Kér je létas zopet kebrovo léto, moramo ponoviti
(Sonet).
ot rudar perve dni brez luci v
V	kateri sonce nikdar ne posije
V	temoto věčno, ki votlíne krij<
jami
poduk, kako se da ta škodljiva zival pokoncati in pokon-
čana v prid oberniti.
Stara in znana resnica je, de kebri jajčka zleže-iz kterih se be li červi, ki 3 léta v zemlji živé in
J°
?
Izdelane pod rudnimi g o ram i
Izvediti zastonj se truď in mami:
Kje rešnji pot na beli dan se vije
se po tem spet v kebre spremenijo. Naj bo tedaj ta žival v podobi kebra ali červa: zmirej je škodljiva. Kmetovavec si mora tedej prizadevati, kebre in červe
?
Kje kteri delavec na sveder bije, Kje strašen březen zeva pod nogami
Tak komur sreča ni prijatla dala,
Zvijace tega sveta niso znane , Po njem mirii iskaje revež lazi.
Stezà, ki ga je v ternje pripeljala,
Pred njim še prav prav svitla ne postane Ko v novih rev gošave že zagazi.
pokoncati. Ce pokonca kebre, berz ko se pokaz ej o in predin novo zalego storé, vbrani tudi červe, ki so
njih škodljivi otroci. Zató svetjemo in opominvamo: po končajte kebre,
preden naprejsnjo zalego
storé, kér
se
takó dveh nadlog rešite !
Kebri pokončajo cvetje in mlade peresca ne le sa dni h, temuč tudi gojzdnih dreves, devhu-
>
v
c
dim kebrovim létu blizo do kresa gole ostanejo
hrast, kostanj, gaber

m
v
se
in druge drevesa clo v drugim létu
líako Uehre poUoneati
in mertve v prid oberniti.
škodo terpé, kér vrašti zaostaňejo.
Červi kebrovi (beli červi, ki jih vsak pozná) & svojo požrešnostjo tudi grozno veliko škodo storé
kér
*	jSVUJU JJUZíl CBUUOIJU lUUI glUZUIU VC1JJYU r rvu u u OlUlť, ni/1
Novice so vsako kebrovo léto kmetovavcam pripo-	spodjedajo ne le žita in druzih zeliš, ampak tudi
vedovale, kako škodljivi so kebri in kebrovi červi,	oglodajo in spodjedó cele koreníne mladim drevescam
in jih opominovale, de naj si prizadevajo, jih pokončati.	de se morajo posušiti.
?
Vémo sicer, de se marsikter kmetovavec za take
Požrešnost gosenc vsak člověk pozná — in lejte! opomine še ne zmeni ne, kakor se s žalostjo prepriča- kar so pri metuljih gosence, to so červi pri kebrih. mo, de veliko kmetam tuđi za zatiranje gosenc ni clo Kdor to vé, zapopade lahko neizrečeno škodljivost ke-nič mar, kér če gremo po vaséh, vidimo cele kepe go- brovih červov, čeravno pod zemljo tičé, in bolj skrivéj senčne zalege po drevesih! Iz tega vidimo, de prazno slamo škodo delajo.
mlatimo s svojimi dobrimi sveti in opomini. Pa naj bo !
zdajo toliko, kolikor bi Pri oranji naj se poberajo červi in
Pomocki zoper cerve ne
ce je tudi sto gluhih, deset jih je vender pametnih, ki bilo želeti. — nase besede poslusajo in se ne kesajo, de se po dobrih pokončajo. Kér pa to delo prekasno od rok gré, ne zda
svetih ravnaj o
veliko
Učeniki, duhovni in drugi, ki ste po deželi simo Vas. podučite mladost v ti reči, in veliko veliko
5
pro
kér
vender naj se popolnama v nemar ne pusti,
se da veliko
tega
merčesa pokoncati.
Nar huiši
>
sovražniki červov fpa tudi kebrov} so vrane, vrani
dobriga boste storili, — in vi pametni kmetje in dobri ali krokarji, s rake in kavke ospodarji, budíte lenúhe
?
ki
?
berz ko vidijo ora
tr
in nemarneze, de spoznajo
de
tarje zemljo obraćati, perletíjo červe pobírat in njivo je njih in vaša škoda, če se gosence in kebri ne po- čistit téh škodljivih gostov. Zatorej, kmetovavec! ne bodi končajo.
tam vaš sosed uboziga fantiča pre-ki ga je zalezel, de se je na njegovo drevó spravil in si kake 3 hruške ali jabelka odtergal.
Poglejte, kakó
tem ticam sovražnik ; pusti jih živeti, čeravno ti kaj
strani veliko več
tepa in
ga kolne,
žita pozobljejo; saj ti na
maliga
dobička storé. se kebrovi červi
drugi
Nektere skušnje so tudi pokazale, de
enako bramorjem
radi zberajo
De pa gosence in kebri celo drevó pokončajo, iz tega v jame v jeseni na njivi skopane in pozimi z gorkim gno pa si nič nestori!! Ali ni to neizrečena neumnost, ne- jem napolnjene — potem pa na sneg ali na mraz raz zapopadljiva lenôba in gerda nemarnost, zavoljo ktere metani poginejo. Skušnja ni težka, in gnoj na
mora dostikrat cela soseska terpeti. '	od škode, čeravno červov ni sklical. — Toliko od červov.
Zdej pa od kebrov, kteri se dajo lože loviti in
grunti ni
Umni možjé! stopite na noge, in ne pripustite, de
I	A 1 •	V«	«	V •	«	« »	_—
se vam po lenôbi vasiga soseda škoda godi.
Ne
£0
sence, ne kebri so kazin fstrafin
zatreti — in kteri nam ravno zdej škodo delajo. Trud
<r
Božja, ampak vaš ni velik, dobiček pa;
léni sosed vam je kazin Božja! Podučite ga pervič z delà lotijo lepim,
torej naj se povsod soseske tega
V	v—
kér je morebiti zarez nevedin. Ce pa podúk ne
?
otroci zamorejo veliko pomagati.
Z jutrej zgo dej ,
dokler so kebri še bolj okomi
?
pomaga, naj stopijo dobri in umni gospodarji cele so- jih z drevja trési in v posode pobiraj. Po tem seske skupej, in naj terjajo, de kakor eden morajo vsi jih popari ali v vodi vtopi, in jih s perstjó ali apnam
ravnati, kér-škoda vse zadene.
zmesane za

porabi. Če strohljene kebre okoli
— sa —
mladih drevesc potreseš, ti bojo čuda lepo rastle.— Preši čem, racam in kokoš im se tudi pozobati da-jejo, pa zaporedama preveč jim jih dati, ni zdravo.— Iz kebrov se napravi tudi dobro olj e za kola mazati, takóle: Vzêmi 2 velika lonca; večiga do verha zakopaj v zemljo, manjšiga ça napolni s kebri, ga pokri s tako gosto drateno mrežico, de kebri skozi ne padajo, in po tem ga povezni verh prazniga, ki je v tleh zakopan. Potem se napravi oginj okoli lonca, ki je s kebri napolnjen; oginj jih umori in jim mast v spodnji lonec zleče. Skušnje učé, de iz 12 bokalov kebrov se dobi 3 bokale kolomazila.
Kmetovavci ! lejte, takó se da škodljiva rečv koristno oberniti, če smo le pametni in pridni. — Še enkrat vas prosimo: širite ta poduk po deželi, de boste obudili združeno pomoč zoper toliko škodljive kebre ! Vaš lastni dobiček bo.
Iz kmetijskiga, zbora na H i maji.
Od gojzdov.
(Konec.)
10)	Suzne pravíce drevarjenja naj se z razdelitvijo tem pravicam primerjenih gojzdnih delov od-pravijo; pašne in nasteljne sužnosti pa naj se tako poravnajo, de bojo gojzdi zamogli prihodnjič v boljšim stanu obstati; zatorej naj se
a)	paša po gojzdih v tistih krajih ne pripusti, kjer bi živina mlađikam in dorastikam škodovati zamogla ;
b)	v vprepoved djanih gojzdih paša sama od sebe neha, in če na pašo postavljena živina v gojzdu čez noč ostane, se mora v ograjah zavarovati ;
c)	od vsih gojzdov bi se pri oskerbovanji viso-ko-plodnih gojzdov (Jïochwàlder) mogel 3ti, 4ti, 5ti ali saj 6ti del celiga prostora, pri štoroplodnih gojzdih (Niederwalder) pa polovica, 3ti, 4ti, ali saj 5ti del prihraniti, de se po njih pasti ne sme.
11)	Nastelja, ki je od listja in mahu, se sme le z lesenimi grabljami pograbiti. Namesto grase se zna temu , ki ima pravico steljo nabirati, tudi nastelja Qistje ali mah \ prideliti. —
12)	Zoper škodo v sosednih gojzdih, ktera se po posekovanji veterniga plajša (^Windmantel) naredi, potem zoper vodno škodo, zoper poškodovanje, ki lesu kukci ali kebri in gosence žugajo, potem zoper oginj in požiganje, naj se dajo tudi postave.
13)	Kar zadene pravico plavljenja lesá,je bilo odločeno: de, kjer je tista pravica izključljivo v posestvu samestnih oséb, čez 33 lét nehati mora, de se nizke cene plavljenja po vodi vsi v okrogu plavljenja dotičnih plav-ljinskih potokov stojeći gojzdi po tem času enako vde-ležiti zamorejo. —
14)	Kar tiče določke, ktere gojzdna kaznovavna postava, in povračilo gojzdnimu gospodarju storjene škode tirja, je bila od gojzdniga odbora splošna cenitev ali tarifa škode povračila s podstavo splošnih cén posvetva-na, ktera bo velikimu pogrešku v tem razdelku kazno-vavniga reda zadostila, zraven pa vsako samovoljnost in enostranost, ki se pri cenitvi povračil gojzdne škode tako lahko priméri, popolnama popravila. —
To so bili pomenki in sklepi kmetijskiga zbora v gojzdnih rečéh , kteri sklepi pa — kakor je bilo že večkrat rečeno — še niso že zdej veljavne postave, ampak bojo kmalo obljubljenim postávám v podlago služile.
Celi svet spozna, de je zadnja potreba, de se na boljši varstvo gojzdov gleda, sicer naši vnuki ne bojo imeli s čim kuriti in zidati. Torej tudi vsak umen gospodar spozná, de je résnih postav silno potreba, ktere pokončanje gojzdov branijo.	Hironim Ullrich.
JRme to r a v ec kmetovarcam r resni
pre mistik.
Kar kmetijstvo narbolj podpira, je domača živina. Kmetovavec, ki mu živina dobro plenja, bo tudi kmetijstvo v dobrim stanu ohranil; naj mu pa živinah ira, mu vse druge pomoge kmetijstva kviško ne spravijo: vse pojde vsaksebi. Sreča pri živini je sreča pri celim kmetijstvu. Kako rada pa de se nesreča med živino pritisne, v koliki nevarnosti de je sploh, nam je vsim zadosti znano. Kolikokrat se sliši, de je temu krava proč prišla, de je unimu konj padel, drugimu vse svinje ! Zdaj sili kmetovavcu nesreča v hlev, ko živinče pometava, zdaj slabo vřeme živinske bolezni v kraj pripelja, zopet se konj pràv ne podkuje, in vso svojo veljavo zgubí. Živinskih zdravnikov je sploh malo: delječ se mora v sili po-nj, in poprej ko pride, je večkrat že vse zamujeno. Pràv izučenih je še manj , in ti, ki so, svoje znanje čudno skrivajo, de nihče ničesar od njih ne zvé, in njih znanje gré sploh z njimi vred pod zemljo.
Rojaki ! ali bi ne bilo želeti, de bi med nami kaj več takih bilo, ki bi znali boleznim v hleve braniti, in če se v hleve vrinejo, jih zopet od ondot srečno odprav-Ijati? Ali bi ne bilo želeti, de bi živinskih zdravnikov med nami več bilo, kot jih je ?
Od kod si jih pa dobiti? Šola za živino zdraviti, konje modro podkovati, je zdaj le na D u n a j i in v G r a d c u, pa tam je nauk čisto nemški.
Pa bolji doba se nam Slovencam přibližuje. Krajn-sko kmetijsko družtvo, ki je za zboljšanje kmetijstva že toliko koristniga storilo, si je zdaj tudi skerb naložilo, slovensko šolo v Ljubljani vpeljati, v kteri se vsaki, de le slovensko brati in pisati zná, v desetih mes ci h v vsim tem do čistiga izuči, kar zadene živini streči, de dobro plenja, jo v potrebi zdraviti ako zboli, konja dobro podkovati, de mu kopita ne poškodje. Dva možá, že tudi nam Štajarcam dobro znana, obadva doktorja zdravilstva in na Dunaji izučena zdravnika za živino , oba rojena Slovenca, sta sklenila vès ta poduk čisto zašto nj deliti vsakimu Slovencu, naj pride od ko dar hoče v Ljubljano. De pa ta poduk vsakimu v glavo pojde, se bo vse po redi kazalo. Ljubljanska kmetijska družba bo dala svojo pristavo, ki jo na Poljanah ima , de se poslopje v šolo oberne. Kér bo pa potreba ne le prostora za šolo, kjer bojo slovenski učenci nauk poslušali, temuč tudi več hlevov, de se bo v nje bolna živina dévala, de se tam zdraví, in učenci učijo zdraviti jo, daljej kovačnice in apoteke: je družba toliko do-brotljiva bila, de je svojo drugo pristavo „Franzenshof" prodala, de bi z denarjem imenovanim potrebnostim pripomogla ; vender je iz te pristave le samih 1800 gold, skupila. Obernila se je na dobrotnike, in češde tudi na svojo lastno kaso, in ima zdej, kakor nje razglas od 10. svečana t. 1. kaže, z vsim 2836 goldinarjev v ta namen. Cela priprava pa , kakor ravno ta razglas pové, bo vzela narmanj 7,000 goldinarjev, tako de ji manjka pri vsej njeni dobrotnosti še 4,364 goldinarjev.
. ,	(Konec sledí.)
Písmo, kakor smo pisali!
Ne zamerite, visoko častiti rodoljub, ki ste veliko od laznjivosti nasiga sedanjiga pravopisa pisali, de Vam nekaj maliga odgovorim.
■	V
*) Lepo se zahvalimo verlimu »kmetovavcu« na Štajarskim
za prijazno besedo, s ktero našo živinozdravilsko šolo svojim rojakam priporocuje. Lepo pa se zahvalimo tudi slavni-mu vredništvu »Slovenskih Novin« v Celji, ki , kakor smo se vnovic prepričali, krepko podpírá domorodno napravo, ktera bo vsim slovenskim kmetovavcam, če Bog srečo da, v velik dobiček. De bi pač vsi kmetovavci in vsi rodoljubi to rec dobro prevdarili in po svoji moči pripomogli, tako potrebno napravo berž berž na noge spraviti!
Vredništvo»
— 83 -
Vi ste hodili 5 kakor se vidi, do zdaj iz Ljubljane le na Gorensko stran, k lepimu Blejskimu jezeru; tam ste se prepričali za en del našiga pravopisa, de je resničin. Pojdite zdaj pa iz Ljubljane čez zidani most na Dolensko stran memo treh križev in čez Pe-sénjek, in ko priđete memo Zatičine, postojte nekoliko per sv. Vidu. Potovajte potem daljej do Noviga mesta, in od ondod jo obernite enkrat na levo proti Zagrebu, in drugikrat na desno proti Karlovcu; pomudite se med belimi Krajnci per Kostanjevici med Kerko in Gorjanca-mi, in ob Kopi pri Metliki, Semiču in Cernomlji. Na ti poti se bote gotovo prepričali, de tudi drugi in tretji
del našiga pravopisa ni lažnjiv. In ako še dvomite, pojte pa, ko se v Ljubljano povernete, še enkrat čez Vic na Notrajnsko stran, in v Postojni se obernite namesti na Terst, pa proti Reki, pomudite se na Pivki in med nasledniki nekdanjih Japodov; in našli bote drugi in tretji del našiga pravopisa poterjen. In če za pričevanje še veljá: v ustih dveh ali treh přič obstojí vsaka beseda! bote na pričevanje Dolenca inNotrajn-ca — potem ko ste za en del že Gorenca samiga ver-jetniga imeli—ta sklep storili: Celi naš zdanji pravopis ni samoredovin, ampak tudi resničin. Mislim pa, de bote potem na naš obilo neredovin pravorék nekoliko nevoljni, kér vsaka stran, vsaka soseska, celo sèmtertjè skorej vsaka družina besedo dru-gač izgovarja in zateguje ; in rekli bote: Naj saj, kar je omikanih Slovencov, išejo enak pravorék si prisvojiti, in nar bolji pred ko ne tako, de bota pravorék in pravopis prava, ne samo po poli brata.
Ako se vam pa, častiti rodoljub, dozdeva, de bi ne bilo prijetno slišati govorjenja s polnimi samoglasni-cami in s čisto soglasnico l na koncu besed: le skusite enkrat slišati Bel i g a Krajnca ali Pivčena, in pred ko ne, de bote z nami vred spoznali, de prijetno go-vorita. Saj vémo se spomniti, ko smo v neki priložnosti več Belih Krajnic pred seboj imeli, in na to je prišla Cerna Kraj ní ca zraven (takó se po iménu razločik delà proti drugim Krajncam), so nas ušesa práv prav zabolele, kér so se bile uniga glasu že navadile. Prijetnost govorjenja ne visi od golih samoglasnic, ampak tudi od nježno izrečenih soglasnic. Drugač bi bila beseda starih Grekov in Rimljanov tudi zoperna biti mogla ušesam, kér nima povsod samoglasnic na koncu.
Ako nam pa Gerke in Rimljane, Nemce in Itali-jaue v zgled daste, de pišejo, kakor govoré : ne zame-rite, če to besedo overžemo. Greki so pisali, razun pesnikov, le olikano atiško besedo, in ne doriške terde in joniške mehke. Rimljani po Cice r ono vim zgle-du druge glasove imajo, kakor jih pa v Plavtovih igrah priprosti sužnji rabijo. Italija ni imajo Toškan-sko v svojim književnim jeziku; ne pa govorjenja Be-neških mornarjev ali Neapolitanskih Lazaronov. Nemci pišejo hoch d eut s ch po gorejnje-saksonsko, in ne platt-deutsch, po dolejnje-saksonsko, hanoveransko ali prusko, tudi ne oberdeutsch, kakor Švabi, Parei in Avstrijani besedujejo. In ako bi hotel Francoze kdo v misel vzeti, njih omikani jezik se derží Pariza, in ne Provincije in Gaskonije ; inAngleže, oni vse drugač govoré v deržavnim zboru (parlamentu), kakor na tergu kupčujejo. *) Mi Slovenci pa pišemo, in ne bilo bi napek omikani družbi govoriti, kakor en del govore Gorenci inDolenci sploh, večidel pa Beli-Krajnci in Pivčeni. Ako se pa tega vodila deržimo, se naš pravopis ne more lažnjiv imenovati.
H koncu prosimo vse častite rodoljube, — naj ne zameri kdo, če bolj mladi proti več starjim to besedo
^.	v	, mi i in
*) Letó je povedano po besedi r. Ma ti ja Co pa.
Pisatelj.
izrečemo — de bi pač v prihodnje ne bilo več govorjenja od pravopisa ali abecede v očitnih listih*); naši zoperniki se temu le smejajo, de nam je abecedna vojska nekako načarana. Čehi, Slovaki in Iliri več za drugo daljej gledajo, kakor nazaj na abecedo, ktero imajo zlo enako z nami. Tudi nam je na veliko drugih in imenitniših reci več gledati in delati; sej smo v abecedi že vender nekako edini. Podlipski.
JHnj Vodnih od nas Slovencov
in slovenskiga jezika na dalje piše.
Slovenci so radi ptuje pod streho jemali in jih gostovali. Vse božje službe so bile med drugimi šegami tudi z gostarijami obhajane; notri do današnih dni so imeli gostovanje per shodiših, sejmih ino ob velikih go-dovih. Sleherni ptujec je bil gost; vsaciga potújiga so s častjó sprejeli. Njih dobrota proti popotnim je bila taka, de imé ptujiga in imé gostuje bilo vse eno. Sledni od drugod pridejoči je bil gost, v gostje vzet; ino ako bi kdo ne bil popotniga gostoval, so mu sosedje hišo z vsim premoženjem požgali. Helm o Idi piše od Slovencov, de nobeno ljudstvo na svetu ne gostuje tako rado, kakor Slovenci.
Beseda „gost" je enaka latinski „h os pes" in nemški „Gast". Učeni možjé so davno pred nami ska-zali, de Latinci, Nemci in Slovenci ne kradejo eden drugimu beséd, temuč de so med seboj bratje ene silno stare matere, ktera jih je v Azii med Per z i an mi in drugimi ljudstvi rodila. Ce so dalaj narazen sli, bolj se je ločil jezik med njimi; same koreninske besede (Wurzelwôrter) imajo še nekaj stare podobnosti. Zato-rej je neumno, jezikam tatvino očitati ; ampak je treba vediti, de naši evropejski jeziki tudi s Perziskim in Hebrejskim staro žlahto in nekaj podobností imajo.
Pervi Slovenci na Krajnskim so bili pod oblastjo Rimskih Cesarjev; potle so jih pod svojim jarmam imeli Huni, Goti, Franki inoLongobardi; vunder je ostalo med Krajnci nekaj starih navad in postav. Svojih lastnih kraljov niso imeli, temuč samo ob času kake vojske so eniga za poglavitniga boj voda zvolili, do kteriga so zaupanje imeli. Beseda „kralj" priđe morebiti od besede „kraj", kakor de bi hotel reči:ta člověk ima en kraj ali eno pokraj no v oblasti, zatorej je on krajel ali kralj.
Drugi gospodje so se imenovali knez i. Knez je danđanašnji ali firšt al* graf. Od tega so še zdaj imena, postavim, Knežjak, vas na Pivki,-—Knežnek, ena senožet pér Radolci, — in stara pesem od Marka Kneza. Ena grafia ali ena knežia je vse eno.
(Dalje sledi.)
*) Vredništvo Novic ni prijatel abecednih reci, kér zdej in vselej je bila naša želja: le delati, delati, in knjige, ki jih tako silno potrebujemo, pisati. De smo vzeli tako ob-sirin sostavek gosp. —r v Novice, smo storili to le iz vi-sociga spoštovanja do za slovenšino mnogozasluženiga gosp,. — r, de nej svet presodi njegove misli. Daljniga govorjenja ne bo vec v Novícah v tém, kakor de bomo po dani obljubi eno pesmico v nasvetovanim pravopisu natisniti dalú
Vredništvo.
**) Pod nadpisam: »Povedanje od slovenskiga jezika«
je rajnki Vodnik v Ljubljanskih Novícah v letu 1797 in 1798 veliko pisal. Lani prenehano »p o v e dan j e« zopet po-vzamemo in ga na dalje podamo bravcam. Krajnce pa, ki nemorejo od »slovenskiga« nic slišati , prosimo v iménu rajnciga Vodnika za zaméro, de se prederzne on naš jezik slo venski jezik imenovati; saj rajnki Vodnik ni od našiga jezika clo nič vedil, kér se ni nikdar ž njim pečal; ni te-daj kriv, če je po starih šarah jezik Krajncov slovenski jezik imenovali! Prizanesite mu »dobri Krajnci«! —-on »vašiga naroda« zares ni hotel razžaliti s tem starim? irnénam, kér ni mislil, de se bote tudi vi kadaj s takimř kmečkimi rečmi pecali.	Vredništvo.
84
Novic ar iz XJubFjane.
V četertek j
ť»
bila
v
ze
dolgo
napovedana perva
očitna pravda v Ljubljani, ktero je gosp. Dr. Klein
di en st za kupca
gosp
Bernbaherja zoper gosp
kupca Jesenkota in pisatelja gosp. Babnika imel ktera je gosp. Dr. Napreth zagovarjal. Pravda, spro
9
9
žena zavoljo nekiga zabavljiviga spiska v kupčijskih rečéh v Ljubljanskim nemškim časopisu, je terpela od desetih do dvéh; redut je bil poln poslušavcov. Prisežni
ÍM kri-
mo žjé so gosp. Jesenkota in gosp. Babnika
??
va

spoznali, in ces. sodniki so po tém gosp. Jesen-
Babnika pa na 3 dní v ječo
kota na 5 dní
9
gosp
obsodili. Popis in pretrès cele prigodbe ni namén Novic, samo to hočemo povedati, de gosp. Dr. Klcindienst se je kot zagovornik gosp. B ernbah er j a dobriga go-
vornika skazal.
Ljubljanski papirni
denár, to
je, de
narni listki mestne srenje za 3, 5, 10 in 15 krajc. so po ministerskim ukazu preklicani, in veljajo le do zadnjica dne va prihodnjiga me sca (rožnika); do tistiga dneva mora mestna srenja vés ta denar nazaj potegniti, kér nam je nov drobíž (krajcarji, groši, dvojačo i. t. d.) od ministerstva obljubljen. — Nova postava za-
rečí
i
namrec zastran casopisov ali
v
ze
na
stran tiskarnih
novic in vsiga, kar se v natisu na svitlo daje, je Dunaji v slovenski jezik prestavljena, prišla te dní v Ljubljano in nam bo kmalo na znanje dana. — V ne-deljo dopoldne so pripeljali skozi Ljubljano 95, ponoči pa spet 90 večidel mladih ljudi, ki so jih na Poljskim zavoljo nepokojniga obnašanja vjeli; v Dvini (Duino) jih bojo — kakor smo slišali — na barke djali in v Ameriko preselili. —Prihodnji pondeljik(21. dan tega mesca) dopoldne ob devetih se bo začéla velika dražba (liciti-renga) lepih njiv, travnikov, gojzdov, mlína na Glinicah
i. t. d.
9
ktere je gosp
Pagliaruci iz proste volje na
drobno prodati namenil. Dražba se bo začela na travni
kih
9
ki pri cesti proti Roženbahu leže.
Prihodnji
mesec bo gosp. Dr. Lehman zacel ocitni úk iz ces. stra hovavnih postav v slovenskim jeziku v Ljubljani. Dopis iz Dunaja v Ljublj. nemškim cerkvenim časopisu pravi, de zbor škofov na Danaji ta mesec še ne bo dokončan.
Noriéar iz mnogih Urajer.
10. dan tega mesca so se presvitli Cesar iz Du
na Ogersko podali
naja cez Schlosshof vPresburg
naj se v 4S urah z lepo podveržejo, če ne, jih bo s topovi in mečem prisilil. „Še enkrat"
piše slavni maršal
99
pridem kVam, v eni roki oljko miru deržec
9
v drugi
pa mec vojske
podejte se!" Ali Benečani niso
marali za ponudbo miru in prizanesbe, tedaj je Radecki
ukazal, de naj se začnč bombardiranje na Malgero, ktero je bilo tako grozovito, de so je do Vidma (TTdi-
ne) slisalo. Konec te vojske se ni znan.
Kar pa si
cer
našo
laško deželo vtiče, se nikjer ljudstvo
več
zo
perstavljati ne derzne. — Mar šal na palica (Marschall
stab)
9
poldrugi cevelj
ki jo je Radecki od
dolga, Rusovskiga
či stiga
in poldrugi pale debela,
cesarja dobil, je iz zlata, s savatnim (emajliranim) lovorovim in hrastovim listjem ovita , na zgornjim in spodnjim koncu 2 palca visoko z demanti okinčana. To je dar. de je kaj vredin! —Francozka armada, ki je šla v Rim, de bi pun-tarje premagala in sv. očetuPapežu zgubljeno oblast zopet pridobila, je bila od Rimcov premagana in od-podêna. Avstrijaneke armade še ni nič blizo. — Še clo v Ameriki so se zavzeli, de so Papež iz Rima po-begniti mógli in de se je tam republika vstanovíla. Here-
predsednik amerikanske republike, je Papežů sam
ra
našim
pisal in mu 35000 škudov (en škud verže po
2 gold. 2 krajc. in 1 vinar) v pomoč poslal ; 9000 jih je nabral iz prostovoljnih darov, ki so jih kloštri dali 26000 jih je pa dala deržavna denarnica. — Na Ne m ski m se silne
9
reči godé ;
republikanci hocejo vse pre-kucniti. Wiirtemberžki in Saksonski kralj sta v
hujši zadrégi. V Draždanih je bil 7 dní strašin boj med ljudstvam in vojaki ; vender je Saksonska armada s pomočjó Prajsovske potem, koje bilo veliko kerví prelite in mesto zlo poškodovano, punt premagala, de je zdej spet mir. — Kér se Saksonska de-
žela Ceske tiší, in kér se je bilo bati, de bi se ne
pokoj ne razširil, se
sliši, de
bo Česka meja proti Sak
sonskim z vojaki močno obsedena. Zavoljo puntov na bližnjim Nemškim, in kér se je tudi v
P r a g i
nekoliko
Praga
z
nepokoja vnélo, je bila 10. dan t. m. tudi bližnjo okolico v obsedo in pod vojaško oblast dja-, pa ne takó ojstro, kakor je sicer v tacih zadevah.
na
Mestni poglavár Dr. Wanka je razposlal opomín na vse prebivavce, de naj se mirno zaderžé, de se nič
moglo mesto
v se hujsi stan priti. Strašno nesrečo smo sli—
od tod pa so berž drugi dan
taciga ne zgodi, de bi V Pragi je zdej vse mirno.
šali iz Dunaja. V predmestju sv. Ulriha v hiši Nr. 74 so se nekteri otroci „La tur ja" igrali; to je, eden je
w w t 5 Ut» vj,i/ioau puniij	»t; IICÍ11CH UUUUI	a t U 1 J tt l.iail, lu JC, CUC11 JC?
v družbi Svojiga perviga bil minister Latur, kteriga je lani puntarska derhal na
ministra kneza Schwarzenberga, vojskovođa barona Dunaji obešla
Weldna in pa rusovskiga
šli m^^mmmmmmmm^^t
9
generala Berg a
9
drugi
pa so bili razbojniki.
Tisti
9
v Góding bil Latur, se je dal igraje obesti ; pa kaj se
ki je
zgodi?
9
kjer so en del rusovske armade, ki je ze na podan so šli spet na Dunaj
ogledali; drugi
moc prišla
nazaj. Povsod so Jih bili z velikim veseljem sprejeli. Do danes
zadusil seje, in mertvimu so verv (štrik) od vrata odvezali!
v
se
gerskim
ni bilo slisati, de bi se bil kj e veliki boj -
začel. Med Peštam in Budo (Ofen) je Današnjimu listu je pridjan 19. dokladni list.
na
bilo sicer že 7. majnika silno groménje topov (kanón) sli sati, pa se nič pràv ne vé, kaj de je bilo. — Ban Jelačič je přišel 7. tega mesca v Zagreb, brez de bi bili Zagrebčanje poprej od njegoviga prihoda kaj vedili. Novine Zagrebške pišejo, de je bilo sprejetje serčno in radostno. Drugi dan je ban sprejel gospóske, in je bil
banskiga svetovavstva pričijoč. 9. se je spet v Osék k svoji armadi podal. Horvatje bojo dobili zdej tudi tiskárně postave; gosp. ban ni bil posebno za-dovoljin s
V JLj ubij ani] 5" ajnj i
Kitni kup
(Srednja cena).
12- véliciga trav.17. véliciga
pn seji
Zagrebskimi
časopisi, kér so — kakor je rekel — duh horvaškiga ljudstva v poslednjim času drugač popisovali, kakor ga je v svoje veliko veselje on najdel.
de je Radecki Benečanam po
Iz Laskiga slišimo,
slednji resili nagovor poslal, v kterim jih opomína
9
de
1 1 1 1 t t 1 1 1
mernik Pšenice domaće »	y> banaške
» Turšíce.......
» Soršice.......
» Reži.........
» Jecmena......
y> Prosa........
» Ajde.........
» Ovsa.........
mmmmmmm rnrnimmmtmmipM---— --------■ — ■ rnmmmmmm	■ mot m - ■ r— -	■
gold
2 2
kr.
1 1 1 1
12	2	i 20
2	—	i —
- 1	1	! 33
- 1	1	48
36	i !	! 40
30		—
26	1 r/	21
17	1	12
50 I		51
— - -;	^•	___r—"—r---—-—— ---—r '	~	._____ . _____ ..._______ ___ .,____r__ ,—^^ —w
Natisfear in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.