Poleg bremen, ki mu jlh nalaga-Jo obveznosti na delovnem mestu, si je pred kratkim Zvone Novak naloždl še eno, prav nič manj odgovorno in zah-tevno. Postal je namreč sekretar aktiva komunistov — neposrednih proizvajal-cev pri občinskem komiteju ZK Ljub-ljana Center.
»Aktiv šteje 35 članov, od tega je 23 neposrednih proizvajalcev,« je povedal ta dodal, da se prav gotovo ne bodo ustaviU pni teh številkah.
»Vsekakor je pred menoj težka nalo-ga, vzela pa mi bo gotovo tudi precej časa. Gradiva in problemov je veliko, če bomo lahko vse tudi naredili, bomo lahko resnično zadovoljni.«
»Pa nimate prav nič treme, funkcija sekretarja aktiva navsezadnje ni prav lahka?«
»Najtežji bo seveda začetek, tega se vsi zavedamo. Tovariš Roman Albreht nam je obljubil vso pomoč pri »porod-nih« težavah, zato mislim, da bomo do-bro zvozili.«
Potegnil je iz aktovke šop listov In mi kar z dnevnega reda prve seje pre-bral nekaj točk:
Razprava o sprejemanju novih čla-nov v delovnih organizacijah; razprava o delovni kontroli; delitvena odnosi itd... Obetajoč začetek, ni kaj reči, tre-ba bo kar pošteno zavihati rokave...
»Kakšna je po vašem mnenju naj-veCja vrednost teh aktivov komunistov delavcev?«
»Mislim, da se morajo tudi Clani teh ektivov kot vsi komunisti spoprijeti v glavnem z dvema nalogama — oblikova-nje in uresničevanje politike zveze ko-munistov. Smernice in stališča so bile skoraj vedno pozitivne in dobre, prema-
Odločilni vpliv delavca
lo pa je bilo rezultatov, zato menim, da je uresničevanje politike najpomemb-nejši del našega delovanja. Glede na naš, specifični zorni kbt neposrednih proizvajalcev, bomo lahko veliko stori-li, predvsem kar zadeva napore pri izva-janju ustavnih dopolnil in razvijanja samoupravljanja nasploh.«
Ko so se pojavili prvi aktivi te vrste, so naletali na različne odmeve, mnogi so jih celo poimenovali s »korektivi«, ki naj bi korigirali politiko vodstev, po socialni sestavi velikokrat žal premalo delavsko usmerjenih ...
»Ne, ne bi se strinjal s tem. Bes so včasih nastajale razldke v pogledih za-radi razUčnih zornih kotov ali interesov, če hočete. Toda politika, ki jo zdaj vo-di ZK, je naša politika, zato moramo poskrbeti, da bo čimprej zaživela v pra-ksi,« je odločno dejal novi sekretar ak-tiva.
Tovariš Novak je član zveze komu-ndstov od leta 1956, ko so ga kot od-pravnika. vlakov sprejeli v čmomlju. Od takrat se- je po njegovem mnenju marsikaj spremenilo, tako v načinu de-la kot v odnosu ljudi do te organiza-cije.
»Zdi se mi, da precej časa nismo imeli pravega zaupanja med ljudmi. Smernice, ki smo joh sprejemali, so le
redko našle pot do uresničitve, to pa je bilo slabo. Sedaj, predvsem po pismu tovariša Tita, je razpoloženje drugačno. Ljudje nam zaupajo, pričakujejo od nas akcije in v tem jih ne smemo ra-zočarati.«
»Na dnevnem redu torkove seje imate tudi razpravo o sprejemanju no-vih članov ...«
»Da, temu vprašanju bomo posvetili še posebno pozornost. Številčno je 61an-stvo v zadnjem času precej upadlo, zla-sti je malo mladih in delavcev. Navad-no so kampanje sprejemanja potekale takole: dogovorill smo se, da bomo ne-kaj mladincem predlagali vstop v ZK, pomenili smo se z njimi, jih sprejeli, po-tem pa zaspali na teh »kadrovskih lo-vorikah«. Zato ni čudno, če se je toliko mladih članov porazgubdlo, saj z njimi ni nihče delal. Sedaj imamo priložnost, da te napake popravimo. Zadnji dogod-ki so pokazali, da imajo tudi mladi za-upanje v politiko ZK, zato jih ne bo težko pridobiti. To je naša prihodnost, starega človeka nima smiisla prepriče-vati. Ena našdh poglavitnib. nalog v akti-vu bo torej, da preverimo stanje v mla-dinskih organizacijah In s tem možno-sti, kako okrepibi naše članstvo.«
Tudd o delavski kontroli kot sestav-nem delu  samoupravljanja  bo  na  se-
stankih aktiva komunistov delavcev ob-čine Center večkrat tekla beseda, To variš Novak meni, da so v zmoti tisti, ki delavsko kontrolo povezujejo le z javnimi spiski osebnih dohodkov, kilo-metrine, dnevnic itd ...
»Vsak delavec v podjetju mora dobi-ti pregled nad celotnim poslovanjem, zlasti nad tem, kako razpolagajo s sred-stvi, ki jih je on ustvaril. Tudi to, kak-šne so perspektive podjetja, kako izva-jajo stabilizacijske predpise, mora po-stati stvar delavca. Skratka, imeti mora čist pregled nad dogajanjem v kolekti-vu. Seveda vsak ne bo mogel presojati pravilnosti številk in podatkov, mnogih to tudi zanimalo ne bo, toda ljudi je treba vzgajati in jih izobraževati. Samo-upravljanje tako ne bo le dviganje rok na sestankih.«
O marsičem bi se še lahko pogovar-jala, toda moj sogovornik je začel ne-kara pogosto gledati na uro. Povedal je, da se mu mudi na sestanek in pogovora je bilo s tem konec. Kljub temu, da je imel tisti dan prosto ... Da se je pa s tem že sprijaznil, je dejal in se nasmeh-nil, funkcija ga bo oropala še tistlh ne-kaj ur, ki jih je doslej lahko preživel doma z družino.
Večkrat sem že razmišljal, kako ne-kateri ljudje zmorejo vse napore, ki jim jih nalagajo delo in najrazličnejše funk-cije ter zadolžitve. Števdlne žrtve in od-povedovanja, ki so potrebna pri aktiv-nem družbenopolitičnem delu, gotovo morajo biti z nečim poplačane. Morda je to zavest, da te potrebujejo, Oa ne-kaj stori, tudi za druge? Ko bodo to-rej v aktivu seštevald prve rezultate svojih prizadevanj, bo to gotovo naj-dragocenejša »sejnana« ...