928
VALVASORJEVA KNJI2NICA IN ČITALNICA 68270 KR5K0
nasgias
OBMOČNA ENOTA KRŠKO
AFP
AFP d.o.o Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 67-655^
ČASOPIS ZA POSAVJE IN OKOLICO
ŠT. 33 • LETO XVI • 11. OKTOBRA 1995 • Poštnina plačana pri pošti Krško
cena: 100 SIT
fO-letnica Gimnazije Brežice
Pomemben prispevek k duhovnemu bogastvu naroda
Brežice, 7. oktobra - Obeleževanje 50. obletnice gimnazije, ki se je začelo že maja letos z aktivnostmi v okviru dneva šole, je v soboto doživelo vrhunec. Najprej je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber položil temeljni kamen za novo ekonomsko srednjo šolo, sledila pa je osrednja proslava, na kateri se je zbralo preko tisoč bivših in sedanjih dijakov, profesorjev, ravnateljev in ostalih gostov.
ki so adaptirala del gimnazije, in ostali gostje, ki so kot bivši maturantje ali kakorkoli drugače povezani z Gimnazijo Brežice.
Na proslavi so spregovorili ravnatelj gimnazije Jože Antolo-vič, predsednik države Milan Kučan in Jože Avšič, župan občine Brežice. V kulturnem programu so sodelovali Mešani pevski zbor Viva, Dekliški pevski zbor gimnazije (oba pod vodstvom Simone Rozman), dram-
V imenu dijakov brežiške gimnazije se je Anita Filipčič zahvalila predsedniku države za obisk in za vse spodbudne besede, ki bodo zagotovo dodatna motivacija pri nadaljnjem delu
Praznovanja so se udeležili    ska igralca in bivša dijaka gim-
tudi predsednik države Milan Kučan, predsednik DS dr. Ivan Kristan, svetovalec vlade RS Niko Žibret, predstavnik urada za šolstvo Boštjan Zgonc, predstavnik Zavoda za šolstvo RS, župani posavskih občin, ravnatelji gimnazij, ekonomskih in trgovskih šol, ravnatelji osnovnih in glasbenih šol Posavja, predstavniki izvajalskih podjetij,
nazije Bojan Umek in Slavko Cerjak ter skupina The Blusers, ki jo sestavljajo sedanji in bivši brežiški dijaki.
Visoki jubilej je ob dejstvu, da je gimnazija vzgojila nad 3.000 maturantov, danes priznanih strokovnjakov vseh strok po vsej Sloveniji in tudi v tujini, še toliko pomembnejši, saj je dajala po-
Alufinal in
Hipotekama banka
v novem objektu
Krško, 7. oktobra - Današnja slavnost ob otvoritvi nove proizvodne in poslovne zgradbe podjetja Alufinal, ki je v lasti družine Peterkovič, je zbrala celo vrsto gostov, kolegov obrtnikov, predstavnikov občine in Slovenije. Slavnostni trak je prerezal državni sektretar Tone Rop, osrednji govornik pa je bil predsednik Obrtne zbornice Krško Ivan Molan.          Nadaljevanje na 4. strani
Trak sta prerezala Tone Rop in Vladimir Peterkovič, desna roka (še vedno) direktorja Alufinala.
rm
CarNet - BBS
BBS deluje že od 28. 7. in je trenutno še v fazi testiranja.
Naročnina za 1 leto znaša 7.000,00 SIT.
Tel.: 0608/22-240, 22-220, CKŽ 7, 68270 Krško
Internet v Krškem
V mesecu oktobru zbiramo predprijave za Internet,
ki ga bomo vzpostavili lokalno za omrežno skupino 0608.
memben prispevek h kulturnemu utripu Brežic in širšega okolja. Gimnazija je v vseh teh letih in bo tudi v prihodnje bogatila kadrovsko strukturo in kulturno podobo Posavja.
Gimnazija Brežice je slovesnost pričakala olepšana in prenovljena, čeprav ne v tolikšni meri, kot bi bilo potrebno. Obnova  in  adaptacija  gimnazijskih
prostorov se bo po zagotovilih Ministrstva za šolstvo in šport nadaljevala v naslednjih letih.
Po podelitvi medalj in zahvalnih listin zaslužnim sodelavcem gimnazije je sledil še ogled šolskih prostorov, odprta je bila tudi razstava nekdanjih učil in fotografij, v telovadnici pa se je odvijalo družabno srečanje vseh generacij s profesorji. (Gaiex)
Darilo Brežicam in dijakom
Temeljni kamen la novo ekonomsko šolo
Brežice, 7. oktobra - Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je postavil temeljni kamen za novo Srednjo ekonomsko šolo v Brežicah ob Bizeljski cesti nasproti Blagovnice Posavje. S to investicijo bodo zagotovljeni ustrezni prostorski pogoji za uspešno delo ekonomske in trgovske šole, posredno pa seveda tudi gimnazije.
Ob postavitvi temeljnega kamna je šolski minister Gaber povedal: "Za celotno državo je vedno praznik, kadar odpiramo nove prostore, v katerih bodo
našli možnost za normalno delo tako profesorji kot dijaki. Upam, da bo tudi ta projekt našel svojo pot k uresničitvi. To bo darilo vsem generacijam, ki so se in se bodo šolale v Brežicah, in tudi darilo ob 50-letnici obstoja gimnazije, ki spada med najboljše v državi. To lahko zatrdim na osnovi podatkov in ne zgolj na osnovi vzhičenosti ob nekem prazniku. To naj bo skupno darilo države vsem tistim, ki bodo učenost in znanje iskali v prihodnosti za šolskimi klopmi. Prepričan sem, da bo gradnja potekala tako, kot je potrebno, in da bodo upanja in želje uresničene."
Minister dr. Slavko Gaber je postavil temeljni kamen za novo Srednjo ekonomsko šolo v Brežicah
Upajmo, da bodo besede ministra spodbudile tudi nekatere brežiške občinske svetnike, ki so na izredni seji, namenjeni izgradnji srednje ekonomske šole, pet ur razpravljali, žal brez konkretnih zaključkov. Prvi korak pri izgradnji nove šole je namreč narejen, potrebnih pa jih bo še veliko. Pohiteti bo treba, v dobro sedanjih in bodočih mladih ljudi, željnih znanja. (Galex)
KRŠKO
CKŽ 23
kratkoročna posojila posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine
Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225

E»JMr-|fl
BfteŽKS
Trg Izgnancav la ttL 06O8 62-296. <ax 0600 62BS2
UUKjMM*
ti 061 B3+55, (a* 061 B3-0-47 rajnajaka osta 22 tat 061 Bt-80-77
MARIBOR    CEUC
ParUtanska t i-S   guMlaMka c 3a
<ax 062 Z9-4SO    fax 063 44M25
Vpisovanj* certifikatov
v poslovalnicah
od 8? do t?
In na vseh enotah poitel
\
'v
I^jSjz..^.
raOlLAiflNA MVISnCUlKA ORUllA
Ne streljajte (samo) na urednika
Saj se zgodi, da jo zamoči tudi urednik. Končno je samo človek in dela pod dokaj neugodnimi pogoji. Res pa je, da je ravno zato urednik, da vzame v zakup tudi neugodne pogoje - dokler ne postane neznosno. Pa še to je res: če jo zamoči urednik, ki Vam, spoštovani bralci, vsak teden piše tele uvodnike, bo napako tudi priznal, se opravičil in skušal škodo popraviti. Kljub temu pa deluje neresno, če urednika in časopis (Naš glas) v razmaku treh številk zmerjajo desnosredinski, da je "ve se že čigav", levoredinski pa z, da je "vesežečigav". Od obeh ali celo od več, nasprotujočih si, ne more biti. Gre torej za vzajemno nestrpnost, ki si je drug drugemu ne upajo pokazati in je urednik samo njihov medij prenosa negativne energije? Kaj pa tisti športni delavec, ki se kar ni mogel nehati čuditi, češ, kakšna moralna spaka da je urednik, ki ob protestnem, kritičnem pismu ne objavi tudi imena "bolnika", ki je pismo poslal uredništvu? Če se tako spravlja nad svoje člane, kot se je nad urednika, se bo kmalu moral čuditi, če mu bo protestno pisal samo tisti prvi jeznoritež in nebodigatreba.
Če sem že rekel, da priznavam napake, moram priznati to, kar zadeva bralce v Posavju, zlasti v Krškem. Res je, da je Naš glas skušal prodreti v nova območja občin* Šentjernej, Radeče in Kozje. Žal so bili žrtve tega poskusa tudi krški bralci, ker smo morali omejen obseg sredstev in strani, ki nam je v Našem glasu na voljo, razdeliti na več občin. Za povrhu se poskus niti ni obnesel, ker smo ugotovili, da v Šentjerneju govorijo drugače, kot delajo, v Radečah pa odločno govorijo in delajo enako: proti sodelovanju z Našim glasom. Kako je na Kozjem, še nismo uspeli ugotoviti, ker še vedno upamo, da bodo tam naredili v skladu s svojimi obljubami in našim vzajemnim dogovorom. Vsekakor pa se bo Naš glas skušal bolj posvetiti dogajanjem v občini Krško. "Skušal" zato, ker ugotavljamo, da nam nekateri organizatorji različnih dogodkov ne pošiljajo vabil - vseeno je, če po nesreči ali namenoma. Rezultat? Sedaj vsaj približno vemo, na koga lahko računamo, vemo, da šteje naše območje petinsedemdeset do osemdeset tisoč duš in da se bomo zanje še krepko borili. Vemo pa tudi, da je Naš glas pognal korenine v sosednjih posavskih občinah, čeprav to vodilnim ljudem v eni izmed njih ni bilo ravno po volji. Tako pač je... Ni bil namen tega uvodnika, da bi pojasnjevali svoje težave. Hoteli smo le povedati, da se sicer ne štejemo za hudo pametne, da pa smo se nekaterih reči v teh letih vendarle naučili. Tako, na primer vemo, da bo dober časopis najboljša reklama za Naš glas, da bodo posavski obrtniki in podjetniki počasi zrasli in zlezli iz garaž (delavnic) ali spalnic (pisarn) ter se bodo zavedli pomena reklame. Vemo tudi, da se bodo v občinah našle politične garniture, ki nam bodo vsaj malo stale ob strani tudi tam, kjer nas sedaj tako rekoč preganjajo.
Najprej pa bo treba preživeti še ene volitve. Namreč: očitno se je predvolilna mrzlica že začela - če sklepamo po igricah, ki se jih že gredo posamezniki in skupine. Skoraj na štirinajst dni bi po eden ali dva politika menjala urednika, če pa bi bilo potrebno, tudi časopis in bralce. Razen seveda, če bi Naš glas odslej pisal samo še njim v prid. A to je končno tudi dokaz potrebnosti Našega glasa in njegove popularnosti. Sicer nekoliko žolčen dokaz, a vendarle ga menda lahko sprejmemo kot svetlobo na ko«cu tunela. (Ika)
»a
Mercator
Mercator-Preskrba Krško
Želimo ostati Vaš dober sosed! Vabimo Vas v svojo prenovljeno prodajalno na Senovem, ki jo bomo danes ponovno izročili namenu.
Obratovalni čas poslovalnice 29 Samopostrežba Senovo, Titova cesta 114 a, 68281 Senovo: 1. v mesecih januar, marec, maj, julij, september, november:
-  od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure; - sobota od 7. do 13. ure; - nedelja od 8. do 11. ure.
1. v mesecih februar, april, junij, avgust, oktober, december:
- od ponedeljka do sobote od 7. do 19. ure.
Haš glas išče sodelavce
Se vam morda ni uspelo vpisati na želeno fakulteto, ste morda brezposelni? Nudimo vam sodelovanje. Potrebujemo lektorje, novinarje in vse ljudi dobre volje, ki bi bili pripravljeni poročati o vsem, kar se dogaja v njihovem okolju. V začetku bo delo pogodbeno. Pokličite nas v uredništvo na telefon 21-868 ali 22-791 ali pa nam pišite na naslov: Naš glas, Cesta krških žrtev 23, 68270 Krško.
d
DRUGA STRAN
NAŠ GLAS 33, 11. KTOBER 1995
J
Združena lista se pripravlja na svoj drugI kongres
Socialdemokratski program za ljudi dela in znanja
Krško, 2. oktobra - Kongres je za vsako resno stranko zelo resna stvar. Mnoge stranke na kongresih ne sprejemajo programov, temveč nekakšne neobvezujoče parole, ki so sicer zelo udarne in v funkciji diskreditacije drugih, ne prinašajo pa drugega kot razdor in še večje sovraštvo. Take stranke znajo zelo dobro rušiti, žal so pa zelo kratkih rok in pameti pri zidanju novega, boljšega. ZLSD ni taka stranka, zato njeni člani mislijo, da obvezujoč program daje solidne osnove in cilje njihovega bodočega delovanja. Pred kongresom poteka obširna dejavnost verifikacije programa, v katerem se morejo najti vsi, ki jim je do boljšega jutri.
O predkongresni dejavnosti je spregovoril Silvester Gorenc, predsednik OO ZLSD Krško: "V vseh krajevnih organizacijah ZLSD pripravljamo razprave o osnutku  programa,  ki  bo  po
\
sprejetju na kongresu za nas člane zavezujoč dokument. Tak program nima nobene veljave, če se v njem ne najde zadostno števila tistih, ki bodo volili tiste ljudi, ki ga bodo skozi legalne organe in na legitimen način prenesli v prakso in izboljšali naše bodoče življenje. Mi želimo, da
bi bilo veliki večini občutno bolje kot danes. Naš program je nekakšna sredina med liberalizmom in konzervativizmom kot bolj skrajnima poloma politike. Program obsega celovit pogled na bodoči razvoj slovenske družbe, seveda v kontekstu pogledov socialdemokratske vizije. Temelji te vizije so: gospodarsko uspešna, socialno pravična, pravno urejena, mednarodna, evropska in neodvisna država Slovenija, kar z drugimi besedami pomeni državo blaginje vseh njenih ljudi in ne le izbranih posameznikov. V tem smislu nadaljujemo tradicijo slovenske so-cialdemokracije v novih pogojih, ki jih označuje zlasti moderni gospodarski razvoj, položaj ljudi dela in znanja, ustrezen odnos med delom in kapitalom, ustrezen odnos med mlado ter starejšo generacijo in vsemi drugimi družbenimi skupinami. V okviru tega programa so zajeta bistvena področja družbenega življenja    kot:    predstavitev    ciljev
evropske socialdemokracije, zgodovine socialdemokratske misli na Slovenskem, ekonomski program, socialni program, znanje in kultura, razvoj kmetijstva in podeželja, regionalni in demografski razvoj Slovenije ter varovanje okolja.
Poleg razprave bomo organizirali tudi javne tribune o temah: socialdemokracija in gospodarstvo, socialdemokracija in slovensko kmetijstvo, socialdemokracija in socialna problematika... Na te tribune in tudi druge razprave vabimo vse, ki jim je ta usmeritev blizu. S sodelovanjem in pripombami bomo lažje konkretizirali program.
Cilji so zahtevni, pot do uresničitve ne bo lahka, sem pa prepričan, da cilje lahko v veliki meri uresničimo, če bomo dobili vašo podporo. Še enkrat vabim občane in občanke, da se udeležijo naših tribun, pa tudi v času volitev, ki bodo v jeseni naslednje leto, pričakujem vašo podporo za naše kandidate." (Toni)
Socialdemohrati BizeljsMega
Nezaželjeni gostje na skupščini KS
Ko je predsednik KS Bizeljsko Rok Kržan ugotovil, da je skupščina nesklepčna in da vsi prisotni nimajo vabila za skupščino (udeležba na skupščini je bila možna samo z vabilom, kar je bez zakonike podlage), je ukazal socialdemokratom Bizeljske-ga, da se morajo odstraniti, z besedami, da so nezaželjeni gostje v njegovi hiši. To je izvalo pri predsedniku KO SDSS Bi-
zeljsko buren izliv, češ, kako so lahko Bizelanci gostje na Bizelj-skem oz. na svoji skupščini v svoji šoli. Predsednik Kržan je skupščino prekinil brez soglasja o prekinitvi. Potem je še enkrat iz njemu ter skupini - ki je imela noč poprej sestanek z eminen-tnimi gosti iz samega občinskega vrha - znanih razlogov, poskušal nadaljevati z delom skupščine. Zagotovo bi bilo govora
Eldeesovskl turnir r tenisu in košarHa:
Zmagali gostje« najboljši Slavko gaber
Minister lahko zabije koš skoraj s sredine dvorane
Krško, 7. oktobra - Krška LDS je tudi letos gostila svoje kolege iz Ljubljane. Pomerili so se na teniškem turnirju in v košarki. Tenisači so igrali v parih, Ernest Mencinger in Da-vor Valentinčič sta premagala Mateja Avsenaka in Romana Jakiča (na sliki). Pri ženskah je zmagala Romana Noč, na drugo mesto pa se je uvrstila Branka Kužnik.
Košarkarsko tekmo sta odigrali moštvi LDS Krško in LDS Slovenija. Zmagali so gostje (52 : 46), ker pa so Krčani nosili izposojene Interierjeve majice, se
Gregor Golobic je, med teniškimi partijami posvetil nekaj časa krškemu podmladku LDS, gospodični Fabijanovi.
o vodovodu, predaji le-tega nekomu brez javnega razpisa. Morda bi dobili odgovor, če bi vedeli, kateri gostje so bili prejšnjo noč v eni od bizeljskih zidanic. Socialdemokrati vemo, kdo so ti.
Socialdemokrati Bizeljskega smo nezaželjeni gostje na svojem zato, ker preveč sprašujemo, ker imamo argumente in dokumente o vseh nepravilnostih, ki so v denarno škodo Bizelan-cem. Že pred časom smo zahtevali, da naj bo finančno poročilo o poslovanju KS dano v pogled
na vidnem mestu, pa nič od tega.
Sprašujemo predsednika Kržana, kako se lahko izvajajo plačila za storitve brez sklepa skupščine KS? Preseneča nas tudi, da ni nobenega zanimanja za vprašanja obrata Iskre, ki trenutno stoji in gre v prodajo s strani organov KS Bizeljsko.
Socialdemokrati Biteljskega pozivamo vse Bizelance, da o svoji usodi skupaj odločimo, na pa da to v našem imenu počne le določena skupina.
Predsednik KO SDSS Bizeljsko Milko Veršec
Neuradni organizator, Robert Kerin je igral in (tudi) počival.
Majčka za ministra Gabra. Takrat mu še ni bilo videti, kako bo pri košarki blestel.
Finalisti v tenisu.
menda Drago Radej sekira, ker bi kdo utegnil dobiti občutek, da so ljubljanski eldeesovci v košarki zatolkli Interier. Za Krčane pa so igrali: Fabijan, Žibret, Jane, Jurečič, Arh, Resnik, Kerin, Urbane in Pozvek. Barve slovenske LDS pa so branili: Gaber, Golobic, Rop, Jakič, Lavtar, Novak, Valentinčič in Jamnikar. Pri
domačih so se, po izjavah opazovalcev, najbolje odrezali: Jurečič, Resnik in Pozvek, medtem ko so pri gostih blesteli Gaber, Golobic in Lavtar. Slavko Gaber je bil (menda kot najvišji po ran-gu) tako učinkovit, da je na koncu bilo slišati celo nekaj o tem, da bi mu Interier ponudil pogodbo. (Ika)
ZLSD nt užaljena
Prizadevanja za demokratično sodelovanje
Brežice, 5. oktobra - Člani Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Brežice so v zvezi z dogodki na 10. seji občinskega sveta občine Brežice in v zvezi z ustanovljeno koalicijo strank v podporo županu sklicali tiskovno konferenco.
Kot je povedala predsednica OO ZLSD Brežice Jožica Stajic, je LDS Brežice že aprila letos povabila ZLSD k podpisu koalicijske pogodbe, vendar do tega ni prišlo. Ponovno se je pokazalo, da LDS ne spoštuje dogovorov, saj novonastala koalicija kaže povsem drugačno sliko.
Svetnik Miha Škrlec je poudaril, da v stranki niso užaljeni, kot mnogi mislijo. ZLSD je še vedno, čeprav v opoziciji, za demokratično sodelovanje pri delu sveta v dobrobit občine in občanov. V stranki pa ne soglašajo z dej-
stvom, da so tako župan, sekretar kot tudi predsednik sveta iz iste stranke. Tako močan političen vpliv zagotovo ni koristen za občinsko upravo ob dejstvu, da želijo imeti tudi tajnika občine iz vrst LDS.
OO ZLSD Brežice je predstavila tudi svoje poglede na predlog o organizaciji občinske uprave, ki ni v skladu s poslovnikom in bo tudi predraga. Razen tega pa občinsko politiko še vedno krojijo nekateri bivši funkcionarji, ki so v preteklih letih ustvarili visok proračunski primanjkljaj.
V ZLSD Brežice so mnenja, da je bilo v času predsedovanja občinskega sveta s strani njihovega svetnika Ivana Živiča sprejetih veliko pomembnih dokumentov, kar potrjuje, da je bila ZLSD ob SDSS najkonstruktiv-nejša stranka v občinskem svetu. (Galex)
OO SDSS Brežice
Izjava za javnost
Izhajajoč iz izjave za javnost, ki so jo podale koalicijske stranke občine Brežice, in iz dogajanja na zadnji seji občinskega sveta, želimo svetniki SDSS Brežice osvetliti tudi drugo plat tega dogajanja.
V izjavi, ki so jo podale sedanje koalicijske stranke, je postavljena trditev, da je dosedanje stanje, ko ni bilo moč izvoliti predsednika in drugih delovnih teles sveta, odgovarjalo strankam, ki niso pristopile h koaliciji.
Dejstva pa so, vsaj kar se tiče SDSS Brežice, popolnoma nasprotna.
1. SDSS Brežice ni nihče vabil v koalicijo strank, najmanj pa liberalci, ki vodijo to igro.
2.   Socialdemokrati smo se javno in povsod zavzemali za nestrankarsko vodenje lokalne samouprave. Izhajali smo iz stališča, da lokalni problemi nimajo strankarskega predznaka. Lokalne probleme lahko rešujemo samo dobro ali slabo. Tu ideologija ne igra nobene vloge.
3.  Zadnjo sejo sveta smo zapustili zato, ker so liberalci s formiranjem sedanje koalicije sebi omogočili zasedbo najvažnejših
vodilnih funkcij. S tem so povzročili zavestno polarizacijo, ki je iz dela občinskega sveta izločila del svetnikov, ki bi bili pripravljeni delovati za dobro vseh občanov občine Brežice. Že dejstvo, da je državna LDS odpeljala vse pomembne institucije v Krško, kjer vladajo krščanski demokrati, govori, da imamo socialdemokrati Brežic prav, če se zavzemamo za nestrankarsko vodenje občine. Končno je bilo tudi to vodilo v predvolilni kampanji sedanjega župana — liberalca.
To izjavo dajemo socialdemokrati v želji, da pričnemo vsi skupaj končno delovati v dobro vseh v svoji občini.
Predsednik OO SDSS Brežice Marijan Hladnik

AVTO   fOLA MKM
z inštruktoricama Marijo in Marino vas pričakuje na telefonsko številko 06081 75 762 ali mobitel 0609/ 631 228.
mm
Vabilo SKD
Slovenija v srcu
OO SKD krško vabi člane, simpatizerje in vse ostale, da se v nedeljo, 15. oktobra 1995, udeležijo 6. TABORA SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV CEUE 95 Odhod iz Krškega in okolice bo okoli 8. ure, vrnitev pa okoli 18. ure. Prijave zbirajo na tajništvu OO SKD Krško, tel. 22-744, vsak dan med 8. in 15. uro, na voljo pa so tudi vse ostale informacije.
M.
ZAVAROVALNA DRUŽBA ADRIATIC d.d. Koper
A(]f iatic
mirovna družba d.d. Pooblaščena agencija Krško C.K.Z. 64
Cenjene stranke obveščamo, da od 1.10.'95 poslujemo ob delavnikih od 7.do 11. ure in 12.do 15. ure ter vsako soboto od 8. do 11. ure.
Za  obisk se  priporočamo!!! Vodja agencije s.p. Ribič Jože
tel./fax 31-803
r
<ms
NAŠ GLAS - Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 68270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsako sredo, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev, za tujino 900 tolarjev (poštnina + carina) - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100% in na zadnji strani 80% dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglas brezplačen, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995.
C
NAŠ GLAS 33,  11. OKTOBER 1995
IZ NAŠIH OBČIN
D
Večnamenska dvorana naj prispeva k razvoju domačih športnikov
Krško,5. oktobra - Svetniki OS so razpravljali o predlogu sklepov o izgradnji večnamenske športne dvorane ob Tehniškem srednješolskem centru Krško. Vsi svetniki so v razpravah podpirali izgradnjo take dvorane, so pa predlagali, naj se nekatere trditve v materialih dopolnijo. Menijo, da nimajo uspehov samo le-skovški športi, našteti je potrebno vse tiste, ki v tej državi kaj pomenijo in so iz domače občine. Dodati je potrebno šah, plavanje in kolesarstvo.
Projekt večnamenske športne dvorane oz. osnovno študijo izgradnje take dvorane je predstavila projektantka Ivanka Kraljic iz firme ELITE d.o.o. Svoj prikaz je popestrila s projekcijami oblik
in različnih variant uporabe športne dvorane. Igralna površina je 31 x 46 m, s tem, da je več možnosti istočasne uporabe. Površina vseh prostorov dvorane bo približno 3.300 kvadratnih metrov. V to je vštet poseben aneks, s katerim se pridobi 230 sedežev. Varianta za košarko ponuja 1.500 sedežev, za rokomet pa 1.200 sedežev. Pred dvorano je predviden plato z raznimi lokali.
Po predstavitvi so v razpravi sodelovali svetniki Žigante, Vo-dopivc, Fabjan, Kodrič, Toma-žin, Kozole, Dvoršek, Lešnjak in Moškon. Vsi izgradnjo podpirajo. Svetnik Lešnjak je postavil vprašanje o soudeležbi privatnih klubov pri izgradnji dvorane. Meni, da gre v primeru Interierja
Občinski svet Krško nadaljeval in končal 8. sejo
Krško, 5. oktobra - Komaj zadostno število svetnikov se je zbralo na nadaljevanju pred dnevi prekinjene 8. seje. Pogled na ostanek dnevnega reda je kazal na hitro končanje seje, pa ni bilo tako, saj je že pri prvi točki (6. točka) razprava razpotegnila na debelo uro.
Predlog sklepa o izdaji koncesije Galeriji Božidarja Jakca Kostanjevica, s katero bi lahko opravila razpis o oddaji vseh prostorov kostanjeviškega gradu, ki ne služijo galerijskim namenom, je zelo razdelil svetnike." Različna mnenja so bila tudi znotraj svetniških skupin, tudi svetnikov SLS, ki je najbolj nasprotovala izdaji take koncesije. Ogroženi so bili interesi Kmečke zadruge Krško, saj je po dogovoru naslednica pravic Agro-kombinata, ki je pred časom vložil znatna sredstva v obnovo razrušenega gradu. Od takrat naj bi mu veljala pravica brezplačne uporabe prostorov, ki so bili namenjeni vinski kleti, pa se je kasneje preselila v grad Le-skovec. Prostori so ostali prazni, kar zelo škodi kulturnim potrebam Kostanjevice.
Svetnika Zagorc in Abram, ki izhajata iz Kostanjevice, sta zagovarjala   pripravljeni   predlog,
saj menita, da je treba stvari spremeniti in vsakemu delčku Kostanjevice nameniti aktivno vlogo. Strinjata se, da je galerija najbolj usposobljena za izpeljavo te naloge.
Predlagatelj (urad župana) se je odločil, da z dnevnega reda umakne sporno točko in sam opravi potrebni razpis, o prenosu koncesije pa se bodo pogovarjali na eni naslednjih sej.
V nadaljevanju so svetniki sprejeli program aktivnosti za čiščenje odpadnih voda na območju mesta Krško; sklep o izgradnji in sofinanciranju večnamenske športne dvorane pri Srednješolskem centru Krško; predlog odloka o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta Spodnji Grič II in predlog programa sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Krško za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana od 1986 do 1990 leta.
Zaradi premajhne udeležbe svetnikov (ni bilo dvotretjinske večine), niso razpravljali o odprodaji občinskega premoženja - objekt na CKŽ 12. Gre za obnovljeno stavbo Okrožnega sodišča Krško. Sklenili so o tej točki odločati na naslednji seji. (Toni)
Občinski statut pred sprejetjem
Krški občinski svetniki bodo v sredo na 9. redni seji občinskega sveta obravnavali predlog statuta občine Krško, ki je najpomembnejši akt vsake občine. V njem so urejena in določena vsa temeljna načela za organicijo in delovanje občine, za organe občine, pristojnosti občine, oblikovanje in organizacijo občinske uprave ter javnih služb, premoženje in financiranje občine ter ostala vprašanja skupnega pomena.
Svetniki bodo razpravljali tudi o odloku o pregledovanju plinskih naprav, pravilniku o osnovah in merilih financiranja komunalnih objektov in naprav skupne in individualne rabe v krški občini ter o sklepu o brezplačnem prenosu pravice uporabe na nepremičnini družbene lastnine (športno igrišče) in o brezplačnem prenosu lastninske pravice na nepremičninah družbene lastnine (Gasilski dom Leskovec). Načelnik UE Krško Anton Podgoršek bo svetnikom podal poročilo delovanju izpostave državne uprave. (Galex)
PLESNA ŠOLA LUKEC Vabi k vpisu v :
¦ plesni vrtec za otroke od 4.-7. leta starosti
¦ tečaje družabnega plesa za mladino in odrasle (začetni in nadaljevalni tečaj)
Informacije in vpis na tel. 0608/22 269 in 32 795
ali osebno v prostorih Plesne šole na C. 4.julija 38A,
Krško
za velik posel in bi bila soudeležba nujna, če bi hotel uporabljati prostore. Podprl ga je svetnik Moškon. Menita, naj se denar davkoplačevalcev porablja le za vzgojo mladih športnikov in ne za zasebne klube.
Svetniki Tomažin, Kozole, Dvoršek in Žigante so opozorili na izpustitev starejših, ravno tako uspešnih klubov (šah, plavanje in kolesarjenje), ki nimajo urejenih prostorov. Predlagajo, da se gradivo dopolni z omenjenimi športi, ki so poleg "leskov-ških" tudi v samem slovenskem vrhu. To so športi, ki vključujejo pretežno domače športnike in ne najemajo tujcev tako kot Inte-rier. Bolj bi morali podpirati domače tekmovalce.
Na razpravo sta se odzvala načelnik Glinšek in tajnik občine Bah. Prvi je povedal, da gre v primeru šolskega centra za investicijo države, v primeru športne dvorane pa za sovlaganje države in občine. Tajnik Bah pa je povedal, da se bodo drugi športi reševali v okviru športnega centra, ki bo prišel na vrsto kasneje. Lokacija je znana. Center se bo gradil ob stadionu Matije Gubca.
Prisotni svetniki so soglasno podprli izgradnjo večnamenske dvorane, ob tem pa spremenili 4. alinejo sklepa tako, da mora župan pred podpisom pogodbe pridobiti soglasje OS za višino deleža, ki ga prispeva občina Krško. (Toni)
Otroška parlamenta v Krškem m Sevnici
Mnogi mladi znajo reci "Ne, hvala!**
V tednu otroka, ki poteka od 2. do 8. oktobra, so občinske zveze prijateljev maldine pripravile več prireditev. Med njimi sta bila tudi otroška parlamenta v Krškem in Sevnici na temo ... da bi zmogel reči "Ne, hvala!". Mladi parlamentarci so spregovorili o stvareh, ki bi morale biti boljše in drugačne, da mladi v sebi našli dovolj moči in samozavesti v kritičnih trenutkih.
Mnogi mladi iz posavskih osnovnih šol so prepričani, da ni tako težko reči "Ne, hvala!" ponujeni cigareti, alkoholu, drogi... Vendar pa jih pri vsem tem moti, da mnogi mediji propagirajo tako tobak kot alkohol, kljub temu, da vsa družba osvešča mlade o njunih škodljivostih. Ve-
liko je bilo govora tudi o poživilih, kot na primer Red buli, ki ga je mogoče dobiti že na vsaki bencinski črpalki.
Mladi parlamentarci so prepričani, da bi z osveščanjem tako otrok kot mladostnikov o škodljivosti vseh vrst poživil na vseh področjih življenja lahko mnogim prepričili srečanje s ponujeno cigareto, alkoholom, drogo...
Tako sevniški kot krški otroški parlament sta uspela v vseh pogledih. Pokazalo se je, da je med mladimi vedno bolj prisotno prepričanje, da je zdravje osnova vsakega življenja in da ga je potrebno varovati. Žal pa je še vedno veliko takšnih, ki se bodo težko uprli skušnjavi in tako bo njihova življenjska pot vse prej kot rožnata. (Galex)
PCPI Krško
Očitki so povsem neupravičeni
Krško, oktobra - V začetku meseca oktobra so se odprla tudi univerzitetna vrata, prav tako pa so tudi študijski centri po Sloveniji ponovno zaživeli. Posavski center za permanentno izobraževanje v Krškem, ki pokriva širše posavsko območje, je že septembra svojim slušateljem razposlal obvestila za šolanje v naslednjem šolskem letu.
Vendar se je že na začetku nekoliko zalomilo oz. slušateljem povzročilo nekaj hude krvi. PCPI je slušateljem prvega letnika VUŠ-a poslal obvestilo, s katerim jih obvešča, da bodo nekatera predavanja zaradi premajhnega števila evidenčno vpisanih slušateljev v študijskem centru Krško potekala v Novem mestu (Razvojno-izobraževalni center). Priložen je bil tudi zemljevid mesta, za lažjo orientacijo.
Vseeno pa nekateri slušatelji tej potezi glasno nasprotujejo. Zakaj moramo v Novo mesto? Odgovor na to in še vrsto vprašanj smo poiskali pri direktorici
PCPI Krško Moniki Novšak; "Matična šola, v tem primeru VUŠ Ljubljana, opravlja predavanja v študijskem centru, ki ima vpisanih najmanj 60 kandidatov. V našem primeru pa je evidenčno vpisanih le 45 slušateljev. Zato smo se odločili, da slušatelje namesto v Ljubljano usmerimo v bližnje Novo mesto, kjer bo potekal del predavanj. Če pa očitki letijo na izvedbo predavanj, pa so zato odgovorni v novomeškem RIC-u oz. direktorica Vesna Dular. Njihova naloga je poskrbeti za nemoteno vključitev krških slušateljev v svojo skupino. Poudariti pa je potrebno, da je bilo že pri vpisu povedano, da se izobraževanje zagotavlja samo za eno šolsko leto in zato so očitki z vidika našega centra povsem neupravičeni."
Število slušateljev prvega letnika VUŠ-a se je od vpisa do danes že močno zmanjšalo, upati je le, da predavanja v Novem mestu tega števila ne bodo še okrnila. (Galex)                       ^
Brežicam bodo    ,
nadaljevali z delom
'i*
Tudi brežiški občinski svetniki bodo ta teden kar delavni, saj bodo nadaljevali 10. sejo občinskega sveta. Na dnevnem redu so ostala še vprašanja, pobude in predlogi svetnikov ter predlog sklepa o določitvi najnižjega prispevka k oskrbnini, ki jo starši ali skrbniki plačujejo v vrtcih, in predlog odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave. (Galex)
ODGRNJENA ZAVESA
Koliko sejnine si obračunavajo svetniki iz Brežic, Krškega in Sevnice? Menda kar precej, pa čeprav so takoj po volitvah vsi zatrjevali, da bodo denar, ki bi jim morebiti zaradi tega res pripadal, namenili v dobrodelne namene. Seveda vsak v svoji občini. Od velikih besed danes ni nič. Žal. Svetniki pravijo, da je kar zahtevno udeleževati se sej občinskih svetov, nekateri trdijo celo, da niso vedeli, da bo to tako naporno in da ni takega denarja, zaradi katerega bi se ponovno odločili kandidirati. Vendar, kot povsod, so tudi med svetniki izjeme. Eden izmed sevniških svetnikov nikakor noče sejnine in vztraja, naj denar nakazujejo v invalidske delavnice ali pa kam drugam, kjer ga bolj potrebujejo. To pa nikakor ni tako lahko. Možakar mora pri sekretarki sveta dvigniti denar, ki mu pripada, potem pa ga lahko da, komur pač hoče. Ponavadi prvemu, ki pride mimo. Pa če ga potrebuje ali ne.
Oddelek za okolje in prostor v Sevnici je v zvezi s problematiko preobremenjenosti ceste in oviranja prometa težjih vozil - tovornjakov s priklopniki, ki dpvažajo robo v objekt blagovnih rezerv na Blanci, sklical obravnavo z vsemi pristojnimi na kraju samem v naslednjih dneh. Direkcijo za blagovne rezerve RS v Ljubljani so pisno opozorili na dejanske razmere, ki nastajajo pri tovrstnem načinu dostave robe v njihove objekte ter jih pozvali, da o tem obvestijo tudi svoje prevoznike. Kako bodo zadevo uredili, natanko še ne vedo. Krajani bi radi imeli mir, država pa polno skladišče. Morda pa se le lahko nekako dogovorijo, saj veste, roka roko umije. Tudi na Blanci.
Sevniški radio bodo posodobili. Tako so sklenili svetniki na zadnji seji občinskega sveta, ko je direktorica Branka Dernovšek podala poročilo o polletnem poslovanju in trenutnem stanju v Javnem zavodu Radio Sevnica. Posodobitev bi pomenila, da bo radio prešel s popoldanskega predvajanja na celodnevno predvajanje, in sicer od 8. zjutraj do 19. zvečer. Za to pa bo potrebno povečati ekipo, posodobiti opremo, spremeniti dosedanji način dela, postaviti program, ki bo aktualen in živ, s poudarkom na lokalnih zanimivostih ter pomembnejših vesteh iz domovine in tujine. Kako jim bo to uspelo, se še ne ve. Kljub temu, da je pri vseh zainteresiranih opaziti voljo, da zadevo spremenijo na boljše, pa se da na terenu opaziti in ugotoviti nekaj povsem drugega. Zato bo prej kot vse drugo potrebno oddajnik prestaviti na primernejše mesto, morda res na Lisco, vendar to še ni...
Če v sevniškem občinskem svetu ne bi bilo Branka Kelemine, bi mnogi veliko lažje in bolje spali. Pa temu ni tako. Pri mnogih že kar rednih opozarjanjih na nepravilnosti pri poslovanju katere od strokovnih služb občinske uprave se odgovorni izmikajo in poskušajo zadevo prikazati, kot da je urejena in korektna. Na zadnji seji je Kelemina ponovno opozarjal na nepravilnosti poslovanja strokovne službe za ceste in promet občine Sevnica, ko je med ostalim navedel, da so ogled lokalnih cest, primernih za preplastitev, opravili nepravi in neoklicani ljudje. Ceste bi morali pregledati člani odbora za komunalno dejavnost, ne pa nekdo, ki poškodb na cestah ne more ocenjevati, saj mnenje takih nima posebne teže. Še posebno ne, če bi bilo kaj narobe. Takrat bi bilo bolje, da se sploh ne zve, kdo si je ceste v občini ogledoval. Napaka je še popravljiva.
Prebivalci Drožanjske ceste in zaledja ugotavljajo, da je izredno obremenjen vhod in izhod iz Drožanjske ulice na Kvedrovo cesto pri hiši Mlakarjevih. Vsak dan se na tej cesti vključujejo v promet številni avtobusi, dostavni tovornjaki, kombiji, traktorji in številna osebna vozila. Ves promet se znatno poveča ob sobotah, ko je v ulici oz. na sejmišču živinski sejem. Do izrednih razmer pa pride ob poplavah, ker se ves promet z Blance odvija preko Florjanske in Drožanjske ulice. Prebivalci omenjenih ulic in ostali predlagajo, da ustrezni iz občinskega sveta proučijo situacijo in skušajo na najboljši način priti do ustrezne rešitve. To pa pomeni, da ima potrpežljivost svoje meje. če se zadeva v kratkem ne uredi, bodo Drožanjčani stvar vzeli kar sami v roke. Le tako se bo nekaj premaknilo.
V Gabrijelah je bilo minuli petek res živo. V obnovljeni in nekoliko povečani diskoteki Bruno se je zbrala vsa mlada Dolenjska, tista, kar je je okrog Mirne, Trebnjega, pa seveda Krmelja in Mokronoga. V Gabrijele pa radi zahajajo tudi Sevničani, čeprav se jim to včasih zdi prav nevarno. Zakaj? Po Dolenjskem namreč že nekaj časa krožijo fantje, ki pregledujejo "potne liste" oz. rodovniško poreklo naključnih skozi vozečih, vendar ne ta plave, ampak tiste, ki povedo, kdo si, od kod prihajaš in kam greš. Tako so ustavili tudi veselo družbo iz Sevnice, kr se je v petek odpravila v gabrijelsko diskoteko. Ko so preverili, kdo in od kod so, je vodja dejal: "Fantje, vse je lepo in prav. Kar poveselite se v tem našem lepem koncu. Pa ne zamerit, z vaše strani pridejo včasih k nam tudi takšni brez rodovnika. Teh pri nas ne maramo in jim ne zaupamo. Raje vidimo, da jih ni. Če pa se morda kje pojavijo, pa jih povsod spremlja naše budno oko!"
Predvsem v Sevnici se nekateri sprašujejo, zakaj Naš glas ne pokriva več radeške občine. Zelo so jim bili všeč zapisi o predsedniku radeškega občinskega sveta Matjažu Hanu, češ, kako zanimiv mora biti človek, ki tako posrečeno vodi seje občinskega sveta. "Pa se res v Našem glasu ne bo več dalo prebrati "dejmo rokice, dejmo gor", besede, ki jih je tako rad izrekel Matjaž Han?" Najbrž ne. Povedati pa je treba, da je bilo tudi mnogim Radečanom všeč, da so lahko prebrali kakšno podrobnost, ki bi drugače šla mimo njih. Kakorkoli že, Naš glas je v Radečah samo še občasno. Menda zaradi tega, ker ga "Radečani" ne potrebujejo.
d
GOSPODARSTVO
NAŠ GLAS 33, 11. OKTOBER 1995
J
Uspešno polletno poslovanje ne le za Terme, saj                  ^f~\
Mnogi pozabljajo, da smo jim mi QJ LL*SSS?ja
«6
pripeljali ljudi*«
"in jim omogočili zaslužek, zato vse obtožbe o nesodelovanju in zapiranju Term označujem kot zlonamerne
in neresnične," pravi direktor Borut Mokrovič.
Čatež, 5. oktobra - Ing. Borut Mokrovič vodi podjetje, ki je med petimi ali desetimi najuspešnejšimi v Sloveniji, in o Termah pravi: "Naša uspešnost se bo šele pokazala, saj so na isto lestvico uvrstili Čatež s tristo in Petrol, Krko ali še kako podjetje z nekaj tisoč zaposlenimi." O polletnem poslovanju Term pravi, da je bilo izredno uspešno, da so povečali prihodek nad dvajset odstotkov in da so s tem dosegli vse plansko zastavljene cilje. Glede na zaključen krog naložb (zabavišče Termopolis z restavracijo, bazen z valovi...) pričakujejo še povečan prihodek, dolgoročno zastavljena strategija pa je prinesla zmanjšanje stroškov in omogočila povečanje dobička. V prvem polletju so ga, glede na lani, povečali za okrog 50 odstotkov - kljub slabemu vremenu.
Za uspeh seveda ne zadostuje samo delo v podjetju in Borut Mokrovič ima poleg direktorstva "za sproti" še vrsto zadolžitev. Glede na to, da je pred kratkim postal predsednik Združenja za turizem in gostinstvo Slovenije pri Gospodarski zbornici ter da je tudi predsednik poslovodnega odbora Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, smo se v razgovoru omejili samo na ti dve. Zdravilišča po Mokrovičevih besedah uresničujejo več kot tretjino vseh nočitev v Sloveniji in tudi sicer v turizmu uspešneje poslujejo kot ostale panoge, o združevanju pa: "Organiziramo se zato, da lažje in ceneje dosegamo skupne cilje. Skupaj nastopamo na promocijah in sejmih izven Slovenije, lažje uveljavljamo svoje interese. Včasih smo se bolj posvečali odnosom do zdravstvenega in socialnega zavarovanja in čeprav se danes ti sistemi menjajo, zdravstvo še vedno ostaja naš pomemben partner. Bistveno pa je predvsem, da racionaliziramo svoje stroške, zato je sedaj tudi v teku proces preoblikovanja v gospodarsko interesno združenje. Na ta način bomo lahko še bolj učinkoviti. Naša uspešnost gotovo izhaja iz tega, da smo se začeli združevati in organizirati prej kot ostali. Naš cilj so seveda najprej potencialni gostje iz sosednih držav, bližnjih in daljnjih, a stroške je vsekakor treba racionalizirati. Vedno pravim, da Čatež ne more (npr.) v Nemčiji raztopiti ledene gore strahu pred Slovenijo in njeno bližino Balka-
na. To mora narediti država in dopovedati ljudem, da smo neizpodbitno varna, prijetna država."
Ob Združenju za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici beseda steče o načinih organiziranja, ki jih je veliko, o Nacionalnem turističnem združenju in njegovih akcijah, kakršno je bilo npr. srečanje srednjeevropskih mest, o Turistični zvezi, komisijah in ocenjevanju: "Vse to je za Slovenijo in njen turizem koristno. Komisije lahko naredijo veliko, je pa treba postaviti določene objektivne kriterije. Mi vemo, da hotele ocenjujemo po kakovosti s tremi do petimi zvezdicami, dogovoriti se pa še moramo, kaj pomenujo tri in kaj gostu zagotavlja pet zvezdic. Turistična zveza je društvo, po raznih krajih je različno opredeljena, že ob njeni devetdeseti obletnici pa sem povedal, da je naloga Turistične zveze in njenih komisij, da animirajo vse državljane, da jim povedo, kaj turizem je in kaj za Slovenijo pomeni. Kakovost turizma, ki jo razvijamo na Čatežu, ni samo naša urejenost, ampak pomeni, da mora biti urejena vsa okolica, vsa dvorišča, železniške in avtobusne postaje, naselja... Tudi podobna komisija na ravni občine Brežice naj bi to dosegla in ker je to v našem interesu, jo pač podpiramo. Njeno delo financiramo v celoti, skozi turistično takso in normalno je, da želimo tudi z delnim usmerjanjem doseči, da bi bilo rezultatov čim več. Dejstvo je, da je samo Čatež pripeljal v občino in Posavje milijon turistov na leto in da je to možnost zaslužka tudi za druge, ne samo za nas."
Želeli smo nekoliko natančnejšo opredelitev tistega o možnosti zaslužka, saj je včasih ravno na račun Čateža slišati obtožbe, da skuša svojim gostom preprečiti, da bi karkoli potrošili izven njegovega kroga. Mokrovič je ogorčen: "To preprosto ni res. Moja izkušnja pravi, da vsak izmed naših gostov med svojim bivanjem vsaj enkrat obišče okoliške kraje. Dokler mi v dobovskem AFP-ju zagotavljajo, da naši gostje hodijo k njim, je jasno tudi, da hodijo na Mo-stec. Glede na to, da je očitek letel na tukajšnji splav, moram povedati, da ga smatramo za okoliško atrakcijo, je pa res, da mora delovati po zakonitostih ekonomike. \o mora, konec koncev, zagotoviti celo naše teniško igrišče. Nekoč je bilo problematično, a smo zagotovili, da več ne dela z izgubo. Zakaj potem ne bi bilo tako tudi drugje? Dejstvo je, da smo okoliškim krajem, torej tudi ali še posebej Mostecu, pomagali povsod, kjer je bilo treba. Res pa je tudi, da smo z deljenjem denarja relativno škrti, saj drugače ne more biti. Dokler je gostja v toaleti na našem parkirišču morala stopiti v blato in prah, smo
Uvajanje standardov kakovosti
V petek, 6. novembra, je bilo v okviru Združenja podjetnikov Posavja organizirana "prva delavnica" za pridobitev poslovnika kakovosti po standardu ISO 9000. Kot je znano, si mbrajo določene družbe, ki so izvozno usmerjene in imajo tuje kupce, pridobiti certifikat o poslovniku kakovosti. S tem si omogočajo lažji vstop pri ponudbi svojih izdelkov na najzahtevnejša tržišča in pri najzahtevnejših odjemalcih.
Celotna aktivnost bo kontinuirano potekala predvidoma eno leto. K prvi delavnici so iz Posavja pristopile naslednje družbe: Alpves - Raka, Form tehnik - Slovenska vas, Ines - Sevnica, Regulator - Brežice, Tips - Leskovec in Zagorec - Sevnica.
Prcdvanja in izobraževanje
Na OGZ Posavja predvidevajo in pripravljajo naslednje programe:
1.   Izobraževalno delavnico na temo nove carinske zakonodaje. Kot je znano se s 1.1.1996 uvaja nova carinska zakonodaja. Izobraževalno delavnico bodo vodili strokovnjaki iz Carinarnice in GZS.
2.   V GZS je organizirano poslovno-informacijsko središče IN-FOLINK, kjer imajo koristniki možnost pridobiti določene informacije neposredno pri strokovnih službah na območni zbornici, na GZS ali pa neposredno preko modemske povezave računalnika. Prezentacijo koristnosti in praktičnosti tega pripravljajo še v tem mesecu v Krškem.
3.   Za trgovsko dejavnost obstajajo možnosti za pridobitev določenih usposobljenosti oz. dodatno izobraževanje za:
-  pridobitev strokovne usposobljenosti za trgovskega poslovodjo za kandidate, ki imajo V. stopnjo izobrazbe,
-  prekvalifikacijo v prodajalca za kandidate, ki imajo IV. stopnjo izobrazbe, in
-trgovski poslovodja s končano IV. stopnjo izobrazbe, smer prodajalec in z dvema letoma delovnih izkušenj. Interesenti naj se javijo na Območni gospodarski zbornici, kjer bodo dobili dodatna navodila in informacije.
pač morali najprej urejati tu. Sedaj je lažje. Čatež je preprosto ustvaril številne možnosti s tem, da je v kraj pripeljal toliko in toliko ljudi. Dopuščamo celo, da se vsakdo reklamira pri nas, res pa je, da si prizadevamo, da bi od vsake dejavnosti občina in Čatež nekaj zaslužila. Končno so zaradi vsega, česar ne zaslužimo, prizadeti ljudje, ki tukaj živijo in so tu zaposleni.   Vprašajte   gostilničarje   in trgovce v okolici, ali prihajajo k njim naši gostje, poglejte turistični vlak ali konjeniško kmetijo v bližini, skoraj redno najdem na parkiranem avtu listek z reklamnim sporočilom pa še bi lahko našteval. Vse to je možno zato, ker smo pritegnili maso ljudi, a tega nam nihče ne priznava. Vsa ta natolcevanja so zlonamerna in primitivna. To bomo dokazali. Čatež je kot delniška družba sposoben na leto ustanoviti pet novih podjetij in to bomo tudi počeli. Trenutno smo dali ponudbo, da bi naredili termalno riviero v Rogaški, delali bomo tudi v Zagrebu, naš dolgoročni interes pa je zaposlovanje ljudi v Posavju. To je seveda finančni rezultat sinergije in ne samo tistega, kar prinese natakar na mizo. (Ika)
IGM Sava in Marbeton odslej shupaj
Slovenija je primerna za oporišče, od koder naj bi
se nemški partnerji vključevali tudi na hrvaški in
bosanski trg
Krško, 9. oktobra - IGM Sava iz Krškega in Marbe-ton iz Altracha v Nemčiji sta partnerja že nekaj časa, sedaj pa so se v obeh podjetjih odločili za predstavitev skupne ponudbe sanitarnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov za velike uporabnike.
"Podjetje Marbeton iz Altracha (Memmingen) v Nemčiji, se je razvilo na prvovrstnih nahajališčih gramoza. Že petdeset let proizvajamo kakovostne betonske montažne dele. Naši energetski objekti so nezahtevni za postavitev   in   gospodarni  za
vzdrževanje," je na uradni predstavitvi med drugim povedal direktor Marbetona Ar-nulf Paul.
Direktor IGM Sava Krško Mihael Kežman pa je zbranim zatrdil, da se bodo v podjetju še naprej trudili in izdelovali kakovostne infrastruk-turne objekte in se nemškemu partnerju zahvalil za zaupanje in sodelovanje.
Na sedežu podjetja v Veliki vasi bodo imeli v sredo, 11. oktobra od 9. do 17. ure oglede razstavljenih eksponatov in poslovne razgovore za vse možne interesente in partnerje. Več o novostih podjetja IGM Sava v naslednji Številki, (dama)
Nadaljevanje s 1. strani.
Alufinal in Hipotekama banka v novem objektu
Predsednik RS Milan Kučan je v svojem pozdravnem brzoja-vu zapisal, da je današnji Alufi-nalov korak v časih velike brezposelnosti pomemben vsaj za domači kraj. V novi Alufinalovi zgradbi, ob vhodu v Krško, kjer nastaja nova podjetniška cona, bo osemnajst novih delovnih mest, v njej pa bo tudi poslovalnica Hipotekarne banke Brežice. Goste je ob otvoritvi pozdravil direktor mag. Marjan Kopač. Zgradba je, s svojo fasado iz kombinacije aluminija in stekla, najučinkovitejša referenca lepote in kakovosti izdelkov Alufina-la. Dušan Peterkovič je nasledil obrt od očeta Vlada, poiskal je novo tržno nišo in se uspešno povezal s tujimi proizajalci ter naročniki. Njegovi referenčni objekti stojijo tako v Ljubljani (Borza) kot v Rusiji in drugje. Od
preselitve v nove prostore pa si obeta še kakovostnejše delo. Predsednik krške obrtne zbornice Ivan Molan je čestitkam ob
Sestanek sekretarjev
Na Obrtni zbornici Slovenije je bil v torek, 3. oktobra 1995, sestanek sekretarjev območnih obrtnih zbornic in pooblaščenih delavcev za vodenje postopkov po obrtnem zakonu. Tudi tokrat je tekla razprava o izvajanju obrtnega zakona oziroma težavah, s katerimi se v območnih zbornicah še srečujemo, ter o drugih aktualnih nalogah.
COST TUR '95
Gostince obveščamo, da bo v Mariboru v dneh od 11. do 15. oktobra 1995 potekal III. Mednarodni sejem gostinstva in turizma GOST-TUR '95.
V  času sejma bodo organizirane spremljevalne prireditve. V programu spremljevalnih prireditev GOST-TUR-a organizira sekcija gostincev pri Območni obrtni zbornici Maribor posvet gostinskih sekcij območnih obrtnih zbornic Slovenije. Na posvetu po potekala razprava o novi gostinski zakonodaji ter o problemih vodenja knjigovodstva v gostinstvu.
Vse dodatne informacije o posvetu in drugih spremljevalnih prireditvah prejmete na območnih obrtnih zbornicah.
Tečaji
Kot smo že obveščali, sta na osnovi razpisa za različne oblike izobraževanja Območna obrtna zbornica Brežice in Sklad za izobraževanje delavcev Brežice prejela zadostno število prijav za organizacijo tečaja iz higienskega minimuma. Tečaj bo potekal v prostorih Doma obrtnikov od 23. do vključno 25. oktobra 1995 in z izpitom 27. oktobra 1995. Na tečaj se lahko prijavite na Območni obrtni zbornici Brežice vsi, ki želite opravljati začetni tečaj higienskega minimuma ali preizkus znanja. V odvisnosti od tečaja je potrebno obiskovati predavanja dva oziroma tri dni.
Prav tako bomo organizirali tečaj varstva pri delu s preizkusom, ki bo tudi potekal v Domu obrtnikov od 6. do 10. novembra 1995, in sicer v popoldanskem času.
Poleg tega bomo organizirali še 20-urni tečaj računalništva v predvidenem terminu od 13. do 16. novembra ter tečaj nemškega jezika po sodobni metodi s pričetkom predvidoma 17. novembra 1995.
V  primeru zadostnega števila naknadnih prijav obstaja tudi možnost organiziranja tečaja angleškega in italijanskega jezika, prav tako po najsodobnejših sprostitvenih metodah.
Katalog "Ponudba slovenske obrti*'
Kot ste najbrž že opazili v Obrtniku ali na MOS-u, namerava revija Obrtnik izdati dvojezični (slovensko-nemški) katalog z naslovom "Ponudba slovenske obrti". Izšel naj bi spomladi prihodnje leto v nakladi 12.000 izvodov. Razposlali ga bodo na naslove slovenskih tehničnih in drugih trgovin, tujih zbornic in gospodarskih predstavništev, obrtna zbornica pa ga bo uporabljala na sejmih doma in na tujem (IHM Munchen...). Česa podobnega, kot veste, slovenska obrt še nima.
V  katalog se lahko vpišejo vsi obrtniki (imetniki obrtnih dovoljenj). Cena je glede na visoko naklado zelo ugodna; najosnovnejši vpis (slika plus nekaj vrstic teksta) stane le 100 DEM, cel stolpec pa le 150 DEM. Glede na možnost predstavitve na širokem področju menimo, da bo vpis v katalog prinesel učinkovito reklamo, zato vam tovrstno predstavitev toplo priporočamo, še posebej zato, ker je cena ugodna. Doslej se je v katalog "Ponudba slovenske obrti" vpisalo že okoli sto obrtnikov, čeprav se je akcija šele začela - zato pohitite!
Vse ostale informacije glede vpisa v katalog "Ponudba slovenske obrti" lahko dobite v pisarni obrtne zbornice Brežice.
delovnemu uspehu Peterkovi-čeve družine dodal še nekaj razmišljanj o potrebah krškega gospodarstva, ki se je dokaj na hitro skrčilo na najmočnejše zasebne podjetnike in obrtnike: "Obrtna zbornica Krško danes zaposluje 920 ljudi, ustvarja 19 odstotkov družbenega proizvoda, medtem ko narašča delež akumulacije in prihodka. Zadnja leta število obratovalnic in zaposlenih raste hitreje kot drugje. Zavedamo se, da je nekaj tega
zaposlovanja posledica propadanja industrije, ki je bila pred leti še zelo močna. Če hočemo obdržati rast in razvoj obrti v posavskem prostoru, ki je ekološko zelo vprašljiv, moramo ponuditi tistim, ki so v ta prostor pripravljeni investirati, zlasti v proizvodne dejavnosti, nekaj več kot drag gradbeni kvadratni meter. Občinske strukture bi morale odločneje ukrepati in ponuditi tisoče kvadratnih metrov opremljenih prostorov, ki samevajo in propadajo, domačemu obrtniku in podjetniku. Tako bi ta lahko svoj kapital namenil v opremo in ne v parcele ali gradnjo." (Ika)
Tone Rop, Vlado Peterkovič, direktor Alufinala Dušan Peterkovič z ženo in mag. Marjan Kopač, direktor Hipotekama banke Brežice.
,AU?0\
UPRAVA in TRGOVINA B. Milavcev 3. Brežice Tel /Fax: 0608 61-629
RAČUNALNIŠKI TEČAJI
Windows 95
Windows 3.1 x
MS Office 95
MS Office
C
NAŠ GLAS 33,  11. OKTOBER 1995
KMETIJSTVO
D
Vrtnar/Jat ki Jo opaziš
Obiskali smo
VCT Fric-Ramovš v Sevnici ponuja veliko in še več   Kmečki turizem Rozman
Sevnica, 7. oktobra - V prednovemb-rskem času je v vrtnarijah veliko dela. Tudi v VCT (vrtnarstvo, cvetličarstvo, termo-tehnika) Fric-Ramovš v Sevnici se pripravljajo na predstavitev programov jesen-sko-zimske ponudbe iz lastne proizvodnje. Velik izbor med različnimi in kvalitetnimi vrstami cvetlic najrazličnejših barv.
Iz lastne proizvodnje nudijo pester izbor mačeh posebne
kvalitete, v najrazličnejših barvah, primerne za sajenje na grobovih in gredicah. Poleg tega ponujajo tudi marjetice, mah, brin, bršljan in še kaj. Posebna ponudba je tudi kakovostna prst in okrasni pesek za grobove, po 1. novembru pa bodo pripravljali tudi božično zvezdo in trobenti-co v več barvah. Več lahko izveste ali pa vidite v cvetličarni na Prešernovi v Sevnici, lahko pa tudi v vrtnariji v Šmarju.
V cvetličarni poleg daril, zlate-
Generatorji toplega zraka
Ogrevanje prostorov s toplim zrakom
rm
Ogrevanj pozimi
Prezračevanje poleti
Učinkovit način ogrevanja, kje! je sobna temperatura dosežena že po neKaj minutah delovanja peči!
Ugodna rešitev ogrevanja za delavnice, skladišča, rastlinjake, gradbišča, iportne dvorane ...
Na Malem Vrhu (Globoko) stoji Rozmanova domačija, v kateri je sedež podjetja Lipa d.o.o., ki se ukvarja s prevozniškimi uslugami, v zadnjih letih pa tudi z gostinstvom.
Kmečki turizem Rozman nudi prostor za zaključene družbe, svatbe in podobna srečanja ob domači hrani in pijači ter dobri glasbi. Poskrbljeno je tudi za rekreacijo - ježo.
Pri njih se je potrebnb le najaviti osebno ali po telefonu, za ostalo poskrbijo sami. Jamčijo za kvalitetno postrežbo in dobro razpoloženje.
ga in srebrnega nakita dobite tudi vse vrste okrasnih rož in dreves, paleto čebulic tulipanov, narcis, hiacint, irisov in ostalih jesenskih čebulic za nizke nasade. Aranžirajo in prodajajo različna darila, okrasne lonce...
Iz programa termotehnika pa v VCT-ju nudijo generatorje toplega zraka za ogrevanje rastlinjakov, delavnic, skladišč, gradbišč, sušilnic sadja in lesa, v velikosti toplotne moči od 18 kW do 150 kW. (dama)
na^t^m		
direktor:                                    ^^ silva mic		^^s     kyy
		ng. igr.
- VRTNARSTVO - CVETLIČARNA "SILVA" -TERMOTEHNIKA		Ribniki   38 68290   SEVNICA tel. (0608) 81 - 365 , 81 - 320 fu. (0608) 81 - 365
SE
PRI PO RO CA HO!
OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU
Delavci KSP Kostak Krško ponovno najboljši v Sloveniji - tokrat v snagi
Ljubljana, 22. in 23. septembra - Pod naslovom Komunala 95 je letos potekalo 11. srečanje izvajalcev javnih služb in stanovanjskih podjetij, in sicer v športnem parku Kodeljevo. Delovna tekmovanja pa so se odvijala kar pred parlamentom. Srečanje sta organizirala Javno podjetje Vodovod - kanalizacija d.o.o. Ljubljana in Zbornica gospodaskih javnih služb, pripravila pa sta strokovne posvete, razstavo opreme in materiala za izvajanje komunalnih dejavnosti ter de-lovno-športna tekmovanja delavcev komunalnih in stanovanjskih podjetij.
V delovno-športnem delu se je zbralo okoli 1.200 delavcev podjetij iz vse Slovenije, iz krškega Kostaka 25. Najpomembnejši del so bila delovna tekmovanja s področja vodovoda, kanalizacije in snage. Treba je bilo sestaviti vodovodni in kanalizacijski hišni priključek ter na postavljeni progi izvesti odvoz odpadkov. Ocenjevali so doseženi čas in kvaliteto opravljenega dela. Delavci Kostaka so branili lanskoletne odlične dosežke; v vodovodu so bili prvi, skupno pa drugi. Tudi letos so sodelovali v vseh treh disciplinah.
Ekipa   za   odvoz   odpadkov
(Vlado Vizler, Jože Gorenc in Miran Požun) je z najboljšim časom in brez kazenskih točk dosegla prvo mesto. S tem so domačinom prekinili zmagovito tradicijo. Ekipa kanalizacije (Marjan Arh, Jože Zorenč in Franc Ale-gro) je letos prvič sestavljala hišni priključek iz plastičnih namesto betonskih cevi in dosegla odlično četrto mesto. Delo je zajelo postavitev dveh revizijskih jaškov in dvoriščnega lovilca olj s peskolovom. Jaški so bili iz armiranega poliestra, povezovalne cevi in fazonski kosi pa iz PVC-ja, materialov, ki jih Kostak v te namene še ne uporablja. Ekipa vodovoda (Pavel Levičar in Peter Levičar) je izvajala hišni vodovodni priključek; na vodovodno cev pod pritiskom je bilo treba montirati navrtni zasun za RE cev, priključno cev in vodomer. Orodje in materiali so bili povsem novi, saj je bilo tekmovanje istočasno tudi prikaz materiala avstrijskega proizvajalca. Kljub majhni smoli se je ekipa uvrstila na lepo štirinajsto mesto. V seštevku točk v delovnih disciplinah so tako ekipe Kostaka dosegle DRUGO mesto med ekipami 41 slovenskih podjetij. Športna tekmovanja so tekla v malem nogometu, namiznem tenisu, kegljanju, šahu in strelja-
nju z zračno puško. Delavci Kostaka so tekmovali le v streljanju in malem nogometu, v katerem so zasedli drugo mesto. V skupni razvrstitvi je Kostakovo mo-
štvo med 51 ekipami iz vse Slovenije zasedlo peto mesto, k čemur so gotovo pripomogli tudi njihovi navijači, (nic)
Ekipa krškega Kostaka.
Ekipa najboljših smetarjav v Sloveniji je iz Kostaka.
Tel.: 0608/41-110, 41-370 Fax: 0608/41-110
GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA, Trg svobode l
NOVO! NOVO! NOVO!
Osem sob, vključno z recepcijo in stopniščem, v celoti prenovljenih v višji standard, s šestnajstimi ležišči, apartmajem, prho, kadjo, kabelsko TV (30 programov), hladilnikom, konferenčnim salonom z do 25 sedežev, restavracijo z bogato ponudbo in posebno sobo z do 15 sedeži.
Zaposleni bomo poskrbeli, da se bodo g stje (tudi Vaši poslovni partnerji) pri n počutili prijetno. Cene so zelo konkurenčne.
M svidenje v hotelu Ajdovec.
Poskrbljeno je tudi za ježo (4 kobile in poni) na turizmu ali pa po za to pripravljeni stezi.
P  banka celje
Banka Celje d.d. ¦ Vodnikova 2 - 63000 Celje
Obvestilo za Javnost
Brei provizij na pošti tudi za banko Celje
Banka Celje in Pošta Slovenije sta dne 6.10.1995 podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju, po kateri lahko varčevalci Banke Celje poslujejo s čeki ter hranilnimi knjižicami brez provizije. Poslovanje brez provizije je možno na vseh enotah Pošte Slovenije.
Pogodbo bo varčevalcem Banke Celje olajšala poslovanje, saj je možen brezplačen dvig gotovine s čeki in poslovanje z vpoglednimi hranilnimi vlogami na vseh 508 poštah Slovenije. Najvišji znesek dviga s čekom ali s hranilne knjižice je 15.000 SIT.
Direktorica splošnih poslov Irena Muzič
S TRŽNIC
	BREŽICE	KRŠKO	SEVNICA
JAJCA	it	14	16
JABOLKA	60	35	60
hruSkp	260	250	260
GROZDJE	240	250	260
KM	no	600	560
BANANE	120	120	110
UMONE	220	220	210
POMARANČE	230	220	200
PARADIŽNIK	240	250	230
PAPRIKA	240	250	250
PETERSlU	350	400	370
OHROVT	»    in	150	190
SOLATA	*    200	220	220
KROMPIR	35	30	30
KORENJE	170	1(0	IM
POR	240	250	260
ČEBULA	tO	70	60
ČESEN	320	300	no
FIŽOL (ZRN)	2(0	300	300
SVEŽE ZELJE	40	30	50
CVETAČA	300	350	330
OREH	1,100	1.200	1.000
OPOMBA VZETE SO NAJNIŽJE CENE, KOLIČINE SO IZRAŽENE V KJLOGRAMTH
Brežice, 7. oktobra - Na redni tedenski prašičji sejem v Brežicah so tokrat pripeljali 200 prašičkov mlajših od treh mesecev in jih po ceni 310-360 SIT/kg žive teže prodali 145. Njihova ponudba je zajemala tudi 60 malo starejših prašičkov. Za kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti 210-240 SIT.
d
RAZVEDRILO
NAŠ GLAS 33,  11. OKTOBER 1995
J
		
PROGRAM V CLUBU TERMOPOLIS		
OD SREDE, II.,	DO PONEDEUKA, 10. OKTOBRA s	
SREDA, 11.10.	Plesna glasba Vstopnine NI	22.00-01.00 ure
ČETRTEK, 12.10.	Evergreen party Vstopnina: 200 SIT	21.00-01.00 ure
PETEK, 13.10	DJ. PEPI Vstopnina: 500 SIT	22.00-05.00 ure
SOBOTA, 14.10.	JASMIN STAVROS Vstopnina: 1.000 SIT	22.00-05.00 ure
NEDEUA, 15.10.	Termopolis party time Glasba po Vaših željah Vstopnine NI	22.00-01.00 ure
PONEDELJEK, 16.10.	Glasba s kaset Vstopnine NI	22.00-01.00 ure
ODPIRALNI ČAS SALONA IGRALNIH AVTOMATOV:		
PONEDEUEK-CETRTEK		17.00-01.00 ure
PETEK		17.00-04.00 ure
SOBOTA		12.00-04.00 ure
NEDEUA		12.00-01.00 ure
JACK POT - 250.000 SIT		
ID Z.
OVEN 21.3.-21.4.
DVOJČKA 21.5.-21.6.
RAK 22.6.-22.7
sa
LEV 23.7.-23.8.
ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA ORDORJE NED II. IN 17. IO. IOOS
Še bolj kot ponavadi boste nagnjeni k pretiravanju in zgodili se bodo nenadni izbruhi vaših čustev, predvsem jeze. Nič ni slabega v tem, narobe, slabo je le, ker skuša ves svet, z vami vred, vsa čustva potiskati, posledica tega pa so nevroze in nesreče.
Preobremenjenost s samim sabo se bo slabo izkazala. Iščite v sebi in našli boste prav vse odgovore na vsa vprašanja. Spremembe bodo delovale na vaš odnos s partnerjem, ki se utegne poglobiti, bolj ga boste razumeli in morda boste dojeli tudi smisel dajanja svobode kot najvišji izraz ljubezni.
Kar dobro se boste počutili, čeprav vas generalno gledano spremembe ne bodo obšle. Imate srečo, da ste večinoma optimistični in da si energijo nabirate v družbi, ki vas veseli. Tako bo tudi tokrat. Spoznali boste nove ljudi, zato pa boste s partnerjem nazadovali.
Raki niso znani kot kaki posebni garači - niti pri delu niti pri športu, raje lagodno živijo in - jejo. To se vam utegne maščevati in mnogim se žeje. Dejstvo je, da ste zelo občutljivi, ljudje zlahka manipulirajo z vami, vi pa edini izhod najdete v hrani in pijači.
Zelo hitro boste padali iz stanja v stanje, iz ljubezni v posesivnost (to je čisto nasprotje) in še sami ne boste vedeli, zakaj se tako vedete. Radi boste sami in še posebno vas bodo motili tisti, ki radi vlečejo iz vas vaša občutja. Želeli si boste samopotrjevanja.
S partnerjem se bosta več pogovarjala kot običajno in skozi tako izmenjavo mnenj se bosta lahko približala drug drugemu. Dobro je, če poleg pogovora tudi delata kaj lepega, na primer uživata v nežnem božanju in krasnem orgazmu. Dober seks je najboljše zdravilo za vse težave.
2 vami je vse v najboljšem redu, če odštejemo muhaste misli in padanje v depresije, zaradi katerih res lahko zbolite. Moderna psihologija trdi, da so vse bolezni le umik pred nečim. Zakaj tega ne poiščete? No, morda pa ste vseeno raje bolni? To je vaša odločitev.
Ste v intenzivnem obdobju, ki vam nikakor ne ustreza, saj je vse preveč napetosti, težav, neprijetnosti. Poglejte, za vse, kar se vam dogaja, ste krivi le sami, saj vse, kar daste, tudi dobite nazaj. Torej, začnite dajati kaj boljšega, ne da bi zahtevali povračila. Boste videli!
Zelo se boste ukvarjali s sabo, razmišljali boste o nekaterih svojih prepričanjih, ki niso več tako trdna kot nekoč, saj ste lahko medtem spoznali, da stvari niso več tako enostavne in enostranske, kot jih vi vidite. In potem se počutite ogrožene. Le zakaj? Sprejemajte druge.
Vaša slaba kondicija in pomanjkanje volje se nadaljuje, kar lahko pripišete le svoji trmi. Prav, to je vaša stvar. Neka stvar vam ne bo šla od rok, zaradi česar boste dodatno razočarani in že to je dovolj, da človek zboli, kar pa je samo umik ali beg pred resničnostjo.
Vaše zdravje in kondicija bosta na visokem nivoju, res pa je, da boste morda to energijo uporabljali preveč neusmerjeno in zato se bo pač zgubila. S partnerjem sta pred pomembno odločitvijo: ali on ali kdo drug. To je seveda vaša stvar, kaj boste storili.
Tudi danes vam ne morem povedati nič boljšega kot prej. Še vedno ste v čudnem obdobju, ki pa ni tako brezizhodno kot morda mislite. Vse, kar je potrebno, je, da delate po svoji volji in da ne dovolite, da vam drugi solijo pamet. Začne se pri starših, nadaljuje pri partnerju. Saj veste, kaj mislim.
Bono Baršek
ŠKORPIJON 24.10.-22.11.
oŠ
3
m
KOZOROG 23.12.-20.1.
-4^
r
Farmacevtov nasvet
Kaj so zdravilni pripravki
Če ste pozorno brali Naš glas, ste v farmacevtovih nasvetih spoznali nekaj zdravilnih oblik in njihovo pravilno uporabo.
Večkrat se zgodi, da vam v lekarni farmacevt izda paralelno zdravilo, ker zdravila, ki ga je zapisal zdravnik, ni. Tokrat bi rada odgovorila na vprašanje, zakaj se dva zdravilna pripravka z isto učinkovino lahko tudi resnično med seboj razlikujeta. Razlika lahko pri posamezniku nastane zaradi različnih pomožnih snovi, ki so nosilci učinkovine. To je tovarniška "skrivnost" oziroma posebnost zdravilnega pripravka.
Učinkovine so terapevtsko učinkovite snovi ali njihove zmesi, ki imajo dokazan farmakološki - zdravilni učinek. Pomožne snovi pa so nosilci fizikalnih lastnosti zdravilnih pripravkov in lahko tudi podpirajo terapevtski učinek zdravila oziroma prispevajo k njegovemu boljšemu prenašanju.
Pomožne snovi so snovi za razredče vanje, raztapljanje, vezanje, drsenje, nabrekanje, korigiranje okusa, barvanje, oblaganje in stabiliziranje posameznih zdravilnih oblik.
Vse uporabljene pomožne snovi v uporabljeni količini ne smejo biti škodljive, ne smejo škodljivo vplivati na terapevtski učinek zdravila in ne smejo biti tnkompatibilne z zdravilno učinkovino.
Ker pa si dva organizma nista enaka in tudi v dani situaciji ne reagirata enako, lahko pride do manjših odklonov od povprečja in se lahko pokažejo različni občutki ob jemanju zdravilnega pripravka.
Zato mora farmacevt pri svojem zahtevnem, natančnem in odgovornem delu upoštevati vse uradne predpise, obenem pa prisluhniti posameznemu pacientu in njegovim željam. Zdravnik, pacient in farmacevt se morajo skupno odločiti za posamezno zdravilo.
Nasvet: Zaupajte svojemu farmacevtu in veliko težav bo olajšanih.
Breda Drenek-Sotošek mr.ph.spec. informatike, zasebni lekarnar
Vibrofon
Pihalni orkester Videm
Priprave na Rogli odlično uspele
V okviru priprav na tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije v koncertni skupini je bil Pihalni orkester Videm od 5. do 8. oktobra na intenzivnih pripravah na Rogli. Priprave so bile resnično intenzivne, saj so bile prve vaje takoj po prihodu, v naslednjih dneh pa so potekale sedem ur dnevno. Čeprav je bila to velika obremenitev za glasbenike, je bilo razpoloženje ves čas na visokem nivoju, kar se je odrazilo tudi na rezultatih priprav.
Pihalni orkester Videm vabi vse ljubitelje glasbe na javno generalko, ki bo v soboto, 14. oktobra, ob 19. uri v veliki dvorani Kulturnega doma Krško. Predstavili vam bodo program, s katerim bodo nastopili na tekmovanju pihalnih orkestrov v koncertni skupini.
Še enkrat: javna generalka bo v soboto in ne v nedeljo, kot je bilo napisano na prvih plakatih in letakih. Vabljeni!
AVTOKLEPARSKO  PODJETJE A W@B©M SENOVO *.o.o
PARTIZANSKA CESTA 13 ¦ 68281 SENOVO Telefon: 0608/70-150
Prodaja vozil DAEW00 in MITSUBISHI
Možnost nakupa staro za novo. Nakup na kredit do 4 leta
Vsak redni spremljevalec glasbenega dogajanja na domačem polju se ob omembi benda 2227 spomni na val hardcora pri nas v drugi polovici osemdesetih in nastopov glasbene skupine z enakim imenom na Novem rocku 86, kot predskupine nemških Infemo ter ameriških Government Issue in drugih. Vendar bi težko rekli, da je to ista skupina, od prvotnih članov sta ostala le še basist in kitarist, ki se jima je pridružil bivši bobnar skupine Komakino. Prav ta je odločilno vplivala na izoblikovanje identitete in zvočnega izraza skupine, kakršnemu smo bili priča na njihovih dosedanjih nastopih. V tej postavi, kot instrumentalni trio, so se konec 1991 prvič pojavili kot predskupina Regoč. Dinamična glasba s kompleksnimi harmonijami, spreminjajočo se ritmiko ter originalnimi solističnimi dialogi med kitaro in basom je bil zaščitni znak tria 2227.
Novo obdobje pa se je pravzaprav začelo s pridružitvijo violinista Vuka Krakoviča. Novi element (violina) je prinesel svežino in dodal še eno dimenzijo glasbi skupine 2227. Ni le popestril zvočne slike, temveč je s svojo izredno izvedbo in odlično vključitvijo v početje skupine navdušil obiskovalce živih nastopov. Glasbi je dodana doza balkanskega patosa, ki ježi kožo poslušalca. Po nastopu na Novem rocku 93 se je skupini pridružil bobnar Igor Jovo Brvar (ex Hovvitzer), prejšnji bobnar pa prevzel vlogo pevca, ki mu je pisana na kožo.
3W
Novembra 93 so se 2227 s komadom The Big Blues uvrstili na komp. CD No Border Jam No.2, decembra pa je. Strip Core izdal njihov CD z naslovom Stripcore, ki ga je spremljal videospot "l've Seen That... Like It Is". Drugi CD z naslovom No Brains No Tumors pa je izšel letos marca in je zares vrhunsko delo pravih glasbenih mojstrov novega časa. (Mr.Jozo)
Odlični rezultati Rolcra
Poročali smo že, da je v začetku oktobra v Ajdovščini potekal prvi kvalifikacijski plesni turnir v standardnih in latinskoamehških plesih, ki sta se ga udeležila tudi dva para plesne šole Bolero, ki ima svojo podružnico v Leskovcu pri Krškem. Dosegla sta naslednje uvrstitve: pionirski par Mitja Stanič - Anja Žvab sta zasedla 2. mesto v ST in 13. mesto v LA plesih. Med mlajšimi maldinci sta Mitja Prah in Mateja Gane osvoila 6. mesto v ST in 7. v LA plesih. (Galex)
STUDIO
ea
ilvi
via
CESTA KRŠKIH ŽRTEV 58
0827O KRŠKO
TEL.: OflOS/2 1-781
-  FITNESS                  - TURŠKA KOPEL
- SOLARIJ                  - TETOVAŽA KOZMETIČNI SALON ZA OBRAZ IN TELO
PON.-PET. 9-21 URE, SOB. 9-13 URE.
Se vedno brez naslova
nedelja, 1.10.
Prvi oktobrski dan in po dolgem času sem si zaželel ogled filma v Kino servisu Brežice. Do vrat sem prišel, za kaj več pa nisem imel... kaj... mislim, da "feelin-
ga".
Dejansko moraš tudi za ogled filma biti nekako razpoložen oziroma biti zanj pripravljen.
ponedeljek, 2.10.
Klasičen ponedeljek; v Samobor po Balkija in nato v Novo mesto na oddajo. Še dobro, da lahko na mejnem prehodu srečaš tudi kakšnega bistroumnega carinika, ki ti popestri dan. Premetal je cel avto, pretipal sedeže, odpiral vse možne predale in temu nekaj podobnega, pregledal tor-
bico od Balkija, skorajda slekel
avtoprevleke...
"O.K., vse je v redu, to mu je
delo, za to je plačan in prav je
tako, red mora bit," tako sem si
mislil in bil tiho.
Takrat je iz njegovih ust izletela
bistroumnost celega sveta:
"Vi pišete v Naš glas?" "Da, drugi teden boste lahko brali o sebi", sem mu odvrnil že malce nervozen, ker sem takoj dobil občutek, da le ni šlo za rutinski pregled. "Aa ne, ni treba nič pisat... ja, sem bral vaš dnevnik in prebral, da imate nekakšen kanal za hrvaško glasbo."
Takrat mi je počil film; cel avto je prešlatal, ker je v dnevniku prebral, da iz Hrvaške dobivam promocijske CD-je? Izgleda, da je hitro povezal vse niti in ugotovil, da bi lahko CD-je tudi švercal, in seveda je bil prepričan, da sem jaz tako neumen, da bom v dnevnik (fctpisal, kaj
švercam. Mislim, da je bil malo razočaran, ker nisem napisal, kje kaj skrivam. Saj ne morem verjet. Ko sem isti večer povedal zgodbo Ivanu, mi je ta dal idealno idejo, ki jo bom ta trenutek tudi izvedel: DOMA NA VRTU IMAM SKRITO ŠVERCANO ROBO. Mogoče bo kdo prišel; četudi bo preštihal samo eno vrsto... je mojemu očetu ne bo treba.
torek, 3.10.
Pot me je zanesla v Maribor, malo nostalgije po študentskih letih ne škodi.
četrtek, 5.10.
Z oddajo na Gami se razpleta, tako da bodo od sedaj četrtki namenjeni Ljubljani in tistemu, kar se tam gogaja. Mama je že naročila nekaj voženj za nakupe in obiske k sorodnikom. Prvič da ima neposredne koristi od mojega gobcanja na radiu. Danes sem obiskal sejem elektronike ali nekaj podobnega. Po
dolgem času sem se slišal tudi s Tomažem. Bolj točno, slišala sva se že, vendar sva po dolgem času besedo rekla tudi o kakšnem novem komadu, ki bi ga morala posnet, da ne bi "Street-ball is my name" dobil trojnega pomena; prvega, zadnjega in edinega.
sobota, 7.10.
Alufinalova "Bela hiša" je zagledala luč sveta. Mislim pa, da se Dušanu ne da preveč; še otvoritveni trak mu je prerezal oče s pomočjo vnuka in vnukinje. Vrata "Bele hiše" so se torej odprla in na otvoritvi je bilo kar nekaj ljudi, s katerimi si je dobro biti dober. Tako močnih predstavnikov gospodarstva in bančništva v tem koncu Slovenije ne bomo zopet kmalu videli. Sem se hotel malo prištulit, vendar me je onemogočila "nadnaravna sila". Moram Dušana prepričat, da naredi še kakšno otvoritev. (Edi)
C
NAŠ GLAS 33, 11. OKTOBER 1995
TOKRAT O GIMNAZIJI
D
PA SE SLIŠI.
Edi Štravs. Na otroškem parlamentu so mladi parlamentarci omenili ime, ki v posavskem medijskem prostoru ni neznanka. Gre za mladeniča, ki je reklamiral akcijo Streetball Slovenija z geslom "Najboljša droga je žoga". Glede na to, da je bila tema parlamenta ...da bi zmogel reči: "Ne, hvala!" ponujeni cigareti, alkoholu, drogi... so slogan streetballa sprejeli z navdušenjem. Vendar pa mnogi mladi Ediju očitajo, da reklamira mnoge diskoteke, v katerih se prav ponujajo stvari, katerim je težko reči ne, hvala. Zato se mladi parlamentarci čudijo, kako se je omenjeni gospodič lotil dveh povsem različnih skrajnosti, ki pestijo naše življenje.
OMV Istra. Bencinske črpalke rastejo kot gobe po dežju. Tudi v posavskem prostoru. Konkurenca med posameznimi podjetji je prisotna in z vidika potrošnika tudi nujno potrebna. Vendar pa smo bili preteklo soboto priča nič kaj konkurenčni potezi na krški bencinski črpalki OMV. Za 650 tolarjev so ti še pred dnevi avto oprali, v ceno je bilo všteto tudi predpranje. V soboto pa si lahko za isti denar vozilo zapeljal kar v pralnico, na predpranje pa pozabil. To je bila poteza, ki bo zagotovo privabila še ogromno strank?!
Župan Sotler. Na otvoritvi mesnice in okrepčevalnice Bobič so krški občani dobili novega župana - Sotlerja. Tako je bil preimenovan župan Siter. Vendar pa je kazen hitro sledila. Krški kanonik Zorko je lastnika mesnice preimenoval kar v gospoda Božiča (Bobič). Do napake zanesljivo ni prišlo namenoma. Hec mora biti.
Novo za novo. Ob postavitvi temeljnega kamna za novo srednjo ekonomsko šolo v Brežicah smo opazili, da se za novo šolo uporablja vse novo. Zastava na drogu, ki je plapolala, je bila prvič razvita. Tudi orodje za postavitev temeljnega kamna je bilo novo. Ne da je bilo samo čisto in še neuporabljeno, celo ceno je bilo mogoče videti. Če je bila "kela" kupljena v zadnjih dneh, je njena vrednost natanko 2.040 tolarjev. Naj bo še malo reklame.
Gimnazija Brežice
Prvih petdeset let vzponov in padcev
Petdeseta obletnica giman-zije je častitiljiv jubilej, ki ga kot sestavni del Srednje šole Brežice slavi gimnazija, ki je ponosna na svoje vzgojno-izobraževalno in kuturno poslanstvo najstarejše srednje šole v Posavju. Ustanovljena je bila kot izraz potreb po koncu druge svetovne vojne in postavljena v prostore frančiškanskega samostana, ki so ga med vojno Nemci preuredili in leta 1943 v njem organizirali osemrazredno nemško gimnazijo.
Prvi pomemben mejnik v njeni zgodovini predstavlja leto 1966, ko so bila po dolgotrajnih naporih končno zagotovljena sredstva in izvedena adaptacija starega dela šole, hkrati pa dograjen tudi nov prizidek s trinajstimi učilnicami. Neprecenljivo vlogo pri zagotavljanju pogojev za izgradnjo in tudi pri vodenju šole po obnovi in dograditvi je odigral takratni ravnatelj Marjan Grego-rič, ki je pred dobrim tednom sklenil svojo življenjsko pot.
Šola se je v naslednjih nekaj letih hitro razvijala in doživela tudi svoj prvi pravi razcvet, saj so novi prostori in sodobna oprema skupaj z ustrezno struk-
turo profesorskega kadra zagotavljali kvalitetno pedagoško delo. Leta 1972 pride tako do združitve takratne gimnazije s Šolo za kadre v blagovnem prometu in Dijaškim domom v Šolski center Brežice. Za gimnazijo se kmalu potem prične krizno obdobje, saj njen sloves kvalitetne in vsestranske šole načne reforma usmerjenega izobraževanja, ki skuša vpeljati poklicno izobrazbo v višje razrede šole. S tem je bila splošna usmeritev Gimnazije izgubljena, glede na takratne potrebe in splošen primanjkljaj pedagoških kadrov pa so se formirali pedagoški oddelki kot prva stopnja izobraževanja bodočih učiteljev in konec sedemdesetih let še oddelki izobraževanja bodočih ekonomsko-ko-mercialnih tehnikov.
Šola danes obsega 18 gimnazijskih oddelkov in 26 oddelkov trgovskega programa in programa ekonomsko-komercialni tehnik. Takšna struktura presega prostorske zmogljivosti in prav zato je neizogibna ločitev šole na dve popolnoma samostojni šoli. Za ta korak so danes zagotovljeni vsi potrebni pogoji - ekonomska šola bo dobila svojo novo stavbo. (Galex)
Ob visokem Jubileju izšel
Zbornik SO let Gimanzije Brežice
V sklopu praznovanja 50. obletnice gimnazije je izšel tudi zbornik, v katerem so tako bivši kot sedanji dijaki, profesorji in ravnatelji zapisali svoje izkušnje, videnja in spomine na brežiško gimnazijo.
Zbornik je izšel v nakladi 2.500 izvodov, izdala in založila ga je Gimnazija Brežice, glavni in odgovorni urednik je bil prof. Anton Tasič, ki je tudi med najzaslužnejšimi za izid omenjene publikacije, saj je z izredno vztrajnostjo in potrpežljivostjo spodbujal vse ostale avtorje.
Avtor uvodnega referata je ravnatelj Jože Antolovič, ki poudarja pomen visokega jubileja tako za gimnazijo kot za Posavje. Zbornik sestavlja pet tematskih sklopov, in sicer Posavje, kjer so jutra bližja soncu. Besede, ki so spomin, Generacije v petdesetih letih, Izkušnje in strokovno delo ter Delavci šole.
Po besedah uredništva je v zborniku nekaj napak in pomanjkljivosti, za kar se opravičujejo. Prepričani pa so, da bo zbornik ob 100-letnici gimnazije zagotovo boljši. (Gaiex)
Gimnazija, na katero smo ponosni
Profesor Elsner je v Brežicah začel
z rokometom
Petdeseta obletnica, ki jo praznuje brežiška gimnazija, je tudi priložnost za obujanje spominov in dajanje ocen. Nismo stikali za spomini o bezanju s pouka, dijaških potegavščinah in kar je še takega, ker so to večne teme in bo zanje še priložnost. Poiskali smo maturante, ki so po splošno priznanih merilih uspeli v poklicu. Brez ambicije, da bi bil kdorkoli med izbranimi ali neizbranimi najpomembnejši ali kakorkoli vrednejši od drugih. K besedi smo povabili ljudi, ki smo jih pač dosegli.
Borut Mokrovič, direktor Term v Čatežu: "Vedno sem bil ponosen na to, da sem končal gimnazijo. Brežiška gimnazuija je v času, ko sem jo obiskoval, imela dober ugled. Osebno mislim, da je dokaz kakovosti programa tudi to, da smo že takrat imeli maturo in danes se je šolstvo vrnilo k prejšnjemu programu - in k maturi. Mislim, da gimnazija daje kompleksno znanje, ki ga menedžer ali kdorkoli drug v življenju potrebuje. Verjetno se imam zahvaliti gimnaziji, da sem lahko uspešno nadaljeval in zaključil svoj študij. Brez gimnazije si ne predstavljam uspešnega šolstva in nadaljnjega usposabljanja strokovnjakov. Vem pa, da danes s končano fakulteto še ne postaneš menedžer, ampak je potrebnih vsaj še 3-5 let, da obvladaš vsa tista znanja, ki jih človek potrebuje v poklicu."
M '0 &¦% ™ Anton Podgoršek, načelnik enote državne uprave v Krškem: "Sem zelo ponosen, da sem obiskoval brežiško gimnazijo. Vem, da je zelo kakovostna ustanova, še posebej, če jo primerjamo z drugimi. Mislim na rezultat, ki so ga pokazale mature: Brežičani so bili po rezultatih četrti v slovenskem prostoru. Ocenjujem, da mi je brežiška gimnazija dala dobro osnovo za študij in dosti splošnega znanja, razgledanosti za življenje in delo danes. Še nekaj bi rekel: v osebno zadovoljstvo mi je, da sem, še kot sekretar za družbene dejavnosti, v Brežicah od samega začetka sodeloval pri pripravah za pričetek gradnje nove srednje ekonomske šole."
Karel Recer, direktor Vina v Brežicah: "O današnji srednji šoli ne bi upal reči ničesar, ker je ne poznam dovolj. Lahko pa obudim nekaj spo-;| minov. Maturiral sem leta 1955. Že ¦H' '&t|§f§       »M takrat in tudi po odhodu z gimnazije K   ILjH          I sem imel občutek, da |e bila brežiška
wt^B   HH 9'rnnaziJa izjemna, da je nam vsem ^ByP|f'a| nudila nekaj več. Imeli smo odlične J Pec|agoge in profesorje, ki so se zelo IH                    II trudili. Lahko bi tudi poimensko na-
Hf ':^wMmkim štel nekatere, ki so nam hoteli dati popotnico za življenje. Če jih ne bi bilo, bi odšli vanj veliko bolj bosi in nebogljeni. Starejši so bili polni znanja, včasih smo celo mislili, da jim ni mesto v Brežicah. To so bili recimo profesorji Jesenovec, Zobec, Čuk, Sunčič ... gotovo sem jih nekaj izpustil, vendar ne bi rad nikomur naredil krivice. Prihajali pa so tudi mladi, recimo prof. Ogorevčeva ali Poljanšek, ki so nas opozarjali na drugo, praktično plat znanja, za katero so vedeli, da nam manjka. Vedeli so, da živimo v provinci in hoteli so nas pripraviti na spopad z mestom. Takrat je bila ta razlika veliko večja kot danes. Zdi se mi, da današnji zbornik ne odseva tistega, kar nam je gimnazija dala. Nočem kritizirati, a pogrešam vse tiste profesorje, ki so delovali med ustanovitvijo gimnazije in današnjim jubilejem.
Tudi med dijaki je vladal entuziazem. Ravno naša generacija se je v šestem razredu srečala s prof. Elsnerjem, današnjim doktorjem nogometa. Vsak vikend je hodil igrat nogomet za Maribor, bil pa je tudi navdušen nad rokometom in ga je začel v Brežicah razvijati. Naš razred je bil v bistvu brežiška reprezentanca v slovenski ligi, imeli smo le enega ali dva člana od zunaj. V enem letu nas je premagal samo Slovan, za nas je navijal ves razred, z njim vsa gimnazija in seveda vse Brežice."
Izžrebane križanke KOPITARNE SEVNICA
Rešitve križanke iz enaintridesete številke - Geslo: COPATI KOPITARNE. Po vodoravnih vrstah: RAKAR, ENARE, TALES, COPATI, KARABIN, SALOMON, RNA, IZOTOP, OLIO, CU, OLI, KEJ, ILIR, TRASANT, LED, AERO, AL, IJAR, RA, NENA, JO-HANN, SILAK, ASO, NE, ETIKA.                                               i}
Za pravilno rešeno križanko Kopitarna Sevnica podarjaj tri nagrade: 1. Viktor SUNČIČ, Milavčeva 19, Brežice (obutejj iz programa GALLA); 2. Marija KOPRIVNIK-SOTLAR, Cesta 4. julija 48, Krško (obutev iz programa SUMMER TIME); 3. Anica DRENEK, Drožanjska 66, Sevnica (copati).
Nagrajenci lahko nagrade dvignejo v industrijski prodajalni Kopitarne Sevnica, Prvomajska 8, Sevnica.
Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije: "50 let je dolga doba in najbrž ga ni človeka, ki bi znal popisati vse osebne usode, ki so se v tem času izpolnile, vsa življenja, ki so se morebiti iztekla, vsa upanja, ki so se uresničila, in vse načrte, ki so se izpeljali. Gimnazija je bila drugi dom rodovom, ki so te svoje načrte utrjevali na isti točki, ko so se vpisovali vanjo. Ti načrti so bili realni in imeli so enake možnosti, da se uresničijo. Ljudje so bili mladi, pred njimi je bilo še celo življenje, imeli so pravico od tega življenja pričakovati veliko in predvsem so imeli pravico verjeti, da so oni poklicani, da spreminjajo svet. Spoznanje, da je svet težko spreminjati, pride šele kasneje, kajti zato je potrebna življenjska izkušnja, tudi kakšno razočaranje.
V tem trenutku se je potrebno spomniti, da je gimnazija v Brežicah bila ustanovljena v nekem posebnem času, predvsem kot posledica spoznanja, da je za obnovo porušene domovine oziroma graditev lepšega življenja bilo potrebno oblikovati slovensko razumništvo, še posebej, ker ga je zdesetkala druga svetovna vojna. Gimnazija je bila poklicana, da je utrjevala narodno zavest in mlade ljudi usmerjala v njihovem poznavanju vsega tistega, kar danes obvladuje človeštvo in brez česar se človek v svojih razsežnostih ne rfiore: več uveljaviti.
Sedanja šolska oblast kaže veliko razumevanja za to, da bi bila šola dobra in tudi za to, da bi bila šola lepa in prijazna. Zato želim ministru Gabru veliko uspeha, ko se bo "boksal" za večji delež šolskega denarja v skromnem slovenskem proračunu, dijakom in profesorjem pa želim, da bi v tej gimnaziji in v bodoči novi srednji ekonomski šoli uspešno opravljali svoje delo."
Ob 50-let niči gimnazije so povedali...
Jože Antolovič, ravnatelj Gimnazije Brežice: "V veliko čast in zadovoljstvo nam je, da so se danes, ko praznujemo 50. obletnico naše gimnazije, odzvali našemu povabilu v tako velikem številu tako bivši in sedanji dijaki, profesorji, ravnatelji in ostali gostje. Naša velika želja je, da bi se vsi, ki so kdajkoli gulili klopi brežiške gimnazije, k nam radi vračali, nam prinašali svoje znanje in izkušnje ter nam s svojimi predlogi pomagali šolo narediti še boljšo in kvalitetnejšo. Današnji obisk nam daje upanje, saj smo prepričani, da lahko le združno uresničimo vizijo naše nove gimnazije, ki naj omogoča vsem potencialom njihov popoln razvoj."
Dr. Stane Sunčič, bivši dijak gimnazije: "Veseli me, da lahko letos praznujemo 50-letnico, ki je za takšno šolsko institucijo, kot je brežiška gimnazija, pomemben jubilej. Osebno mi je šolanje v njej izredno pomagalo, saj sem pridobljeno znanje kasneje le še nadgrajeval in tako dosegel določene uspehe. Upam, da bomo s podobnimi oblikami druženja še nadaljevali in s tem dajali zagon in voljo vsem tistim, ki danes obiskujejo gimnazijo ali pa se bodo
vanjo vpisali."
.......                                              i
Domen Petan, bivši dijak gimnazije: "50. obletnica gimnazije predstavlja zagotovo povod za prijetno srečanje vseh generacij dijakov s sedanjimi in bivšimi profesorji. Veseli me, da so prisotni tudi univerzitetni profesorji in ostali pomembni gostje, ki so svoja gimnazijska leta preživeli prav v gimnaziji, ki danes slavi visok jubilej. Zato ob tej priložnosti izrekam vse čestitke profesorjem, ki so vsa ta leta vztrajali in stali ki ob strani dijakom brežiške gimnazi-mm mmmk je."
Toni Koren, direktor Zavoda za zaposlovanje v Sevnici: "Nisem maturant brežiške gimnazije, saj sem srednjo šolo končal v Celju. Poznam pa brežiško gimnazijo kot delavec Zavoda za zaposlovanje oziroma kot dolgoletni poklicni svetovalec mladih pri njihovem izboru nadaljnjega študija oz. poklica. Spoznal sem veliko brežiških maturantov. Spremljal sem nekaj generacij, ki so zapuščale gimnazijo in povem^ lahko, da študentje iz Brežic niso zaostajali, tako po svoji pripravljenosti, kar je vezano na pridobljeno znanje v gimnaziji, kot po splošni razgledanosti, za ostalimi študenti. Konkretni podatki, s katerimi danes razpolagamo, kažejo celo, da so bili mnogi zelo uspešni pri študiju in seveda tudi pri vključitvi v poklic in v življenje."
d
PO NAŠIH KRAJIH
NAŠ GLAS 33,  11. OKTOBER 1995
J
NA KRATKO:
Pohod po okoliSkih krajih
Kostanjevica, 30. septembra - Šolsko športno društvo in tuk^ ristični podmladek osnovne šole Jožeta Gorjupa sta v okviru akcije "Teden športa v Sloveniji" organizirala za vse krajane pohod po poteh turističnega podmladka. Zbor pohodnikov je bil pri osnovni šoli in tako so jo potem ubrali čez Slinovce, Zavode, Mohor, Oštrc, Dolžce, Orehovec, Grič in potem za gradom nazaj do šole. Vodili so turistični podmladkarji, ki so bili razočarani nad skromno udeležbo krajanov. Kljub temu menijo, da je bil pohod za vse pohod-nike prijeten, saj hoja ni bila naporna, vreme pa je bilo lepo. Turistični podmladek ima letos veliko novih članov in že so se odločili, da bodo tudi letos sodelovali na tekmovanju "Turizmu pomaga lastna glava". (Lea)
Sestanek aktiva kmečkih žena pod Gorjanci1
Kostanjevica, 5. oktobra - Res aktivne članice aktiva kmečkih žena pod Gorjanci, ki združuje žene iz Kostanjevice in Podbočja, so se zbrale na kratkem sestanku, kjer so se pogovarjale o delih, ki so pred vrati; o bližajočem se krajevnem prazniku, pogostitvi jamarjev ob prikazu njihovega dela, pogostitvi udeležencev ob nastopu Harlekink... Odločile so se, da bodo organizirale tečaj nemškega jezika, za kar je med njimi pa tudi v okolju kar veliko zanimanja. Njihova ideja, da bi se prihonje leto, ko naj bi izšel Turistični vodnik Slovenije, vključile vanj s posebno prireditvijo kresne noči s kmečkimi igrami, je prav gotovo dobrodošla. (Lea)
Skupinsko preverjanje znanja
Sevnica, 6. oktobra - Skupinsko preverjanje znanja, ki se izvaja na osnovnih šolah, je namenjeno le tistim učencem 8. razredov, ki kandidirajo za vpis na srednje šole, ki za posamezne programe oziroma poklice zaradi prevelikega števila prijavljenih učencev omejujejo vpis. Eden od kriterijev v izbirnem postopku za vpis je tudi dosežek učencev na skupinskem preverjanju znanja. Rezultati takih skupinskih preverjanj znanja nekaterih učencev osmih razredov med seboj niso primerljivi. Primerjave dosežkov učencev pri skupinskem preverjanju dveh ali več šol ne bi bile strokovno korektne, zato jih Zavod RS za šolstvo tudi ne dela. Torej, rezultatov iz sevniške osnovne šole se ne bo dalo primerjati z rezultati preverjanj učencev iz katere druge osnovne šole v državi, (dama)
Male sive celice v Novem mestu
Novo mesto, 1. oktobra - Prejšnji ponedeljek so na grmski osnovni šoli pripravili tekmovanje Male sive celice, ki se ga je udeležilo 23 ekip s 17 osnovnih šol iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine. Na tekmovanju so sodelovale tudi ekipe osnovnih šol z Rake, iz Leskovca in Krškega, ki so jih spremljali navijači, razredničarke in socialne delavke šol. Na tekmovanje v Ljubljani bosta odšli ekipi Šmarjete in Metlike, (nic)
Likovna zgodovina danes
Brežice, 5. oktobra - V prostorih posavskega muzeja so odprli didaktično razstavo dijakov brežiške gimnazije, ki so jo pripravljali dobro leto, zajema pa delo gimnazijcev v šolskih letih 89/90-94/94. Pobudnik razstave, prof. Alojz Konec, je zasnoval tudi katalog razstave - pregled umetnostnih obdobij in smeri, ki ga morda čaka prihodnost pripomočka za pouk umetnostne vzgoje. Razstavljene slike je označil kot suverena dela in osebne izpovedi, hkrati pa tudi opazovanje vrednot z različnih gledišč skozi zgodovino človeštva. Dela dijakov bodo na ogled do konca oktobra, veljalo pa bi jim nameniti tudi stalno mesto, (nic)
Pobudnik razstave Alojz Konec, direktor muzeja Tomaž Te-ropšič in ravnatelj Gimnazije Jože Antolovič
Likovna kolonija z Vinom Brežice
Brežice, 6. oktobra - V prostorih Vina Brežice so pripravili del zaključka otroške likovne kolonije v organizaciji OŠ Bistrica ob Sotli, ki obhaja že petnajst let, zadnjih pet let pa s šolo intenzivno sodeluje tudi Vino. Okoli štirideset otrok s širšega Kozjanskega je med Bizeljskim in Brežicami slikalo na temo "trgatev". Zaključek so imeli deloma v bistriški šoli, deloma pa v prostorih Vina Brežice. Javno razstavo ustvarjenega bodo odprli 24. oktobra v prostorih brežiškega muzeja, zatem pa bo potovala po več krajih. Zbrane otroke in mentorje je pozdravil direktor Vina Brežice Karel Recer z besedami, da sodelovanje v tako plemeniti stvari povzdiguje duha, da pa nameravajo dosežke otrok tudi uporabiti pri svojem delu. (nic)
Staro se umika novemu
Elektrarna Brestanica dobiva novo vlogo
Brestanica, 6. oktobra -Nova energetska strategija predvideva kar velika vlaganja na področju energetike v bližnji bodočnosti. Tudi Elektrarna Brestanica v tej strategiji dobiva še bolj pomembno vlogo rezerve, ob tem pa -bo deležna tudi znatnih vla ganj, s katerimi bodo povečali njeno moč, da bo sposobna uresničiti zastavljeno nalogo.
Do sedaj je imela elektrarna interventno vlogo, saj seje vključevala samo ob izpadih drugih elektrarn in ob večih konicah porabe. V omrežje se je lahko vključila že po 20 minutah dela. Strategija vključevanja v Evropo pa od države zahteva tudi dol oceno rezervo, ki smo jo dosedaj delno imeli v tej elektrarni, manjkajočo energijo pa smo imeli v zakupu. To je kljub neuporabe
imelo svoje stroške. Nova razvojna strategija predvideva občutno povečanje moči elektrarne in v kontekstu tega tudi nakup dveh najsodobnejših turbin na plin z močjo med 70 in 125 megavati. Vlaganja bodo težka približno 180 mio. DEM.
Nove turbine bodo namestili v obnovljene prostore stare, leta 1943 zgrajene strojnice. Ravno v tem trenutku poteka razrez neuporabnih starih parnih turbin in druge opreme. Dela v stavbi ostajajo krajanom skrita, vsi pa z zanimanjem zrejo v stari zidani dimnik, ki vidno izginja. Skupina petih alpinistov iz Ilirske Bistrice pospešeno ruši omenjeni dimnik. Dva in šesdeset metrov visok dimnik rušijo ročno, saj zaradi bližine plinskega cevovoda drugi načini niso varni. Alpinisti, ki se na vrh podajo po obstoječi
lestvi in so dvojno varovani z alpinistično tehniko, računajo, da bodo orjaka zrušili v 15 delovnih dneh. Pog led na dimnik pove, da jim gre dobro od rok, saj so opravili približno polovico dela. Denar, ki ga bodo zaslužili bodo uporabili za alpinistične podvige v tujih gorstvih.
Vodja računovodstva mag. Fabjan: "smo v fazi informativnega razpisa na osnovi katerega
bomo izbrali kriterije in možne izvajalce. Po razpisu del pa se bo določilo izvajalca in dobavitelja opreme. Mislim, da se bomo odločili za fazno izgradnjo. Po končani izgradnji bomo zaposlili nekaj dodatnih strokovnih delavcev in tudi tako pomagali, da bo ob bolj čistem zraku tudi nekaj manj brezposenih". (Toni)
Turistični vodnih Brežice
Pomanjkljivosti bo potrebno popraviti
Brežice, septembra - Ob svetovnem dnevu turizma in 90-letnici Turistične zveze Slovenije je Občinska turistična zveza Brežice skupaj s podjetjem TEO d.o.o. iz Ljubljane predstavila pravkar izdani Turistični vodnik občine Brežice, ki postaja velika pridobitev v zbirki reklamnih materialov občine.
Turistični vodnik Brežice je že tretja brošura turističnega vodnika Poti Slovenije, saj sta že izšla vodnik Novo mesto in Kostanjevica na Krki. V vodnikih so zbrane dolgoletne izkušnje avtorja, pridobljene na mnogih osebnih potovanjih, pri pisanju podobnih izdelkov v preteklosti ter v razgovorih s turističnimi delavci, prijatelji in povsem naključnimi sogovorniki.
Vodnik je založilo ljubljansko podjetje TEO, pri izdaji pa so izdatno pomagali strokovni sodelavci iz Brežic, in sicer tajnik občinske turistične zveze Vilijem Pavlic, ravnatelj Posavskega muzeja Brežice mag. Tomaž Te-ropšič, pomočnica glavnega direktorja Zdravilišča Čateške Toplice prof. Tina Savnik, strokovni sodelavci Občine Brežice in še kdo.
Brošura, ki je izšla v nakladi 5.000 izvodov v treh jezikih (slovenščini, angleščini in nemščini), obsega 84 strani koristnih informacij priročnega žepnega for-
mata, z množico skic, zemljevidov, naslovov, praktičnih napotkov in seveda temeljnega geografskega, zgodovinskega, kulturnega in umetnostno- zgodovinskega besedila.
Projekt, ki je plod sodelovanja TZ Brežice in podjetja TEO, je končno zagledal luč sveta, vendar pa je bil že na prvi promociji deležen negativne kritike. Nekatere pomanjklivosti, ki so nastale, bo potrebno popraviti v ponatisu in če bo ponatis vsaj tako hiter kot razvoj turizma v brežiški občini, se za popravljen in dopolnjen vodnik ni potrebno bati. (Galex)
y//
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA
mobitel
ŠENTJERNEJ
' Šmarje 13
^ 068/81-118
P.E. NOVO MESTO' Ljubljanska c. 2
068/323-000
Zdravstveneterapevtska kolonija
Krško, 9. oktobra - Center za socialno delo in zdravstveni dom Krško - dispanzer za razvojno motene otroke sta v sodefo-: vanju z Zvezo društev za cerebraino paralizo Slovenije organizirala zdravstvenoterapevtsko kolonijo za otroke s cerebraino paralizo in šolo za starše. Ta se bo odvijala med 9. in 18, oktobrom v Božičih pri Ankaranu. Kolonije se je udeležilo 10 otrok in prav:' toliko staršev. Spremljala jih bo tudi strokovna ekipa - zdravnik specialist pediater, nevrofiztoterapevt, specialni pedagog, psiholog in socialni delavec; za zdravo življenje pa bo skrbel Stane Iskra. Kolonijo financira Zavod za zdravsteno varstvo. (Kati)
Plin v vse več gospodinjstvih
Sevnica, 5. oktobra - Javno podjetje Plinovod Sevnica trenutno nima stalno zaposlenega delavca, ampak je oddalo tehnična opravila podjetju Utrip iz Trzina, knjigovodsko poslovanje pa opravlja Krajevna skupnost Sevnica. Ob zaključku prvega polletja 1995 je bilo med uporabnike plina vključenih še 225 gospodinjstev, tako da je v mreži že čez 400 gospodinjstev, računajo pa, da se bo število tistih, ki se bodo vključili v plinovodno omrežje, v naslednjih letih še povečalo. Prav tako pa v podjetju računajo, da se bodo v naslednjem obdobju na plin priključile tudi ostale kotlovnice v stanovanjskih blokih in nekatera podjetja, ki se za plin še niso odločila. Ob ustrezni količini porabljenega plina bi lahko občina, ki tudi določa ceno, zagotovila rentabilno poslovanje podjetja. (dama)
Trgatev kot promocija na Sremiiu
Sto litrov novinarskega vina
Sremič, Leskovec, 6. oktobra - Krška kmečka zadruga si je letos priborila novinarsko trgatev. Gre za družabni dogodek, ki ga sekcija kmetijskih novinarjev Društva novinarjev Slovenije vsako leto organizira v drugem kraju. Letos se je začelo v leskovški kleti, pod strokovnim vodstvom domačega enologa, ing. Zdravka Mas-tnaka. Na Treh lučkah so obiralce čakali malica (obara z ajdovimi žganci) in škarje. V tekmovalnem delu sta se najbolje odrezala Dolenjca: prvi je bil Janez Pavlin, drugi pa Marjan Legan, oba z Dolenjskega lista.
Janez Pavlin, zmagovalec
Nabrano grozdje je bilo treba seveda tudi sprešati in to so opravili kar v stari vinski kleti ob gostišču Tri lučke. Nateklo se je sto litrov mošta, ki ga gotovo čaka slavna prihodnost, saj je bila končno vsa prireditev namenjena seznanjanju sveta in njegove okolice z uspehi kletarjev v krški kmečki zadrugi. (Ika)
Zdravko Mastnak je odprl tudi      Prvi pri kotlu: predsednik Dru-
nekaj    svojih    dragocenosti:     štva     novinarjev    Slovenije,
stekleničk 0,33 I z jagodnim      Marjan Sedmak. izborom.
Projekt CRPOV za KS Šentjanž
Šentjanž, 5. oktobra - Območje Kal-Kladje-Osredek je zajeto v projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Na osnovi tega projekta izpolnjuje osnovne pogoje za prijavo na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za sofinanciranje izvedbe razvojnih projektov CRPOV. Projektni svet, predstavniki KS in krajani so mnenja, da se lahko na osnovi izdelave prioritete investicij KS Šentjanž prijavi na razpis za modernizacijo ceste Primštal-Osredek z odcepoma Dobovec in Rupa. Na tem območju 110 prebivalcev živi približno v dvajsetih domačijah, preživljajo pa se s kmetovanjem, deloma tudi z zaposlitvijo. Letno pridelajo kot tržni višek približno 100.000 I mleka in 27 ton mesa mladega pitanega goveda in plemenske živine ter tudi nekaj poljskih pridelkov, (dama)
C
NAŠ GLAS 33,  11. OKTOBER 1995
KRONIKA - ŠOLA
D
OŠ Raka
Vsako leto učencem več znanja in informacij
Vsaka šola je svet zase; tako tudi raška. Kolektiv je aktiven in se smelo loteva novosti v poučevanju in projektnega dela. Ravnateljica Justina Mo-lan pravi: "Do poučevanja v tandemih smo prišli na pobudo staršev. Zaradi prostorske stiske smo lani načrtovali pouk v izmenah, s čimer se starši niso strinjali. Soglasje z ministrstva smo dobili takoj in delo je steklo. Ponekod kar uspešno."
"Ko se je pojavilo projektno delo, smo se kmalu lotili razrednih in šolskih projektov. Letos ima tretji razred za sabo že en projekt - Šola nekoč in danes, kar se lepo vključuje z obnovo starega dela šole. Ko so ponudili drugačen način ocenjevanja, se je skupina učiteljev razredne stopnje vključila v projekt opi-
snega ocenjevanja. Zase so tak način ocenjevanja v preteklosti učitelji že uporabljali in so že dlje časa čutili potrebo po spremembi. To je dobra pot, kako staršem predstaviti otrokovo delo v šoli, kajti beseda pove več kot številka. Za ta način dela so morali pedagogi, ki so se zanj odločili, pridobiti dodatno znanje. 'Dela je mnogo več, kljub temu pa se za stari način ocenjevanja ne bi nikoli več odločili,' pravijo praktiki. Lani so v tem projektu soae-lovali štirje oddelki. Prva tako ocenjevana generacija je zdaj v četrtem razredu. V vseh razredih uporabljamo tudi diferencirano obliko pouka ter občasno nivoj-sko delo pri slovenskem jeziku in matematiki, s čimer so bili v sedmem razredu zadovoljni učenci in učitelji. Letos bomo s tem načinom dela nadaljevali v osmem razredu."
Šola na Raki se povezuje tudi z zunanjimi sodelavci. 2e dobro leto sodelujejo s Centrom za socialno delo, s katerim so združili moči v projektu Pomoč otrokom v razvoju in odraščanju, ki ga vodita strokovni delavki Centra. Delo z otroki zajema socialne igre in komunikacijo, med šolarji pa je po besedah ravnateljice precej odziva, (nic)
AU?Q\
UPRAVA in TRGOVINA B Milavcev 3 Brežice Tel./Fax; 0608 61-R29
RAČUNALNIŠKA
TRGOVINA
RAČUNALNIKI
TISKALNIKI
SOFTVVARE
VVindovvs 95 upgrade 17.990,00 SIT
VVindovvs 95 35.990,00 SIT
siiOlicf
Svet bi otrokom moral biti prijaznejši
Ali gledanje TV spodbuja nasilje pri otrocih? Prav gotovo, bi zatrdili mnogi strokovnjaki s področja psihologije, psihiatrije, sociologije in, če hočete, antropologije. Dokazov, da gledanje televizijskih programov, tudi tistih, ki so namenjeni najmlajšim in prikazujejo povsem "nedolžne" risanke, pri otrocih povzroča nemir, razburjenost in agresivnost, ne manjka.
Nadalje se zdi, da vsi, predvsem pa starši, mislijo, da se lahko prepirajo ali celo pretepajo takrat, ko jih ne vidijo ali slišijo sosedje, vseeno pa jim je, če to počnejo pred svojimi otroki. V tistem trenutu bi se morali vsi starši spomniti, da tistega, predvsem slabega, kar otroci doživijo, vidijo ali sami izkusijo, ne bodo nikoli pozabili. Ne bodo pozabili pretepene matere, nesramnega očeta, vinjenega in hudobnega soseda ali kogarkoli, ki mu je uspelo otrokovo domislijo iztrgati iz pravljičnega sveta in jo približati vsakdanjemu življenju. Tako so mnogi otroci prehitro postavljeni v svet odraslih, kjer si uspešen samo, če pozabiš na večtisočletne vrednote nepokvarjenega človeštva.
"Kakšen svet nam boste pustili," vpijoče sprašuje sleherni novorojenček in ne dobi odgo-
vora. In ko se bo šele čez dvajset ali trideset let spomnil, da je o tem enkrat že spraševal, bo vprašanje naslovljeno že tudi njemu. Ali bo odgovoril?
Vdrli v trgovino Kovinotehne
V trgovini Kovinotehna Celje v Prodajnem centru Brežice so 6. oktobra ugotovili, daje neznanec verjetno dan prej uspel na silo odpreti steklena drsna vrata, priti do steklene omarice in iz nje vzeti videokamero Sony in brezžični telefon znamke Samsung. Trgovino je neznanec oškodoval za več kot 210.000 SIT.
Na Osredku zgorela hiša
29. septembra 1995 je bila ob 6.50 PP Sevnica obveščena, da je prišlo do požara v stanovanjski hiši, last P.M. (1952) z Osredka pri Krmelju. Ob ogledu so kriminalisti ugotovili, da je začelo goreti v notranjosti hiše, ki ni naseljena, požar pa je v celoti uničil ostrešje, bivalne prostore in ostrešje sosednjega vikenda. Poleg poslopij je zgorelo tudi razno orodje, brusilka, motorna žaga, dva koša za stiskalnico, 3 m3 desk, 50 m3 ladijskega poda, dve plastični kadi in nekaj manjših predmetov. Vzrok požara je bila napaka na električni napeljavi.
Športni dan, kakor komu ustreza
Teden otroka v Brestanici, na Raki in na Senovem
Čatež, 5. oktobra - Učenci brežiške osnovne šole so imeli športni dan. Nekateri so se posvetili čolnarjenju, drugi konjeniškemu športu, tretji so streljali z zračnimi puškami, tole skupino pa smo našli na vadbišču lokostrelcev. Tako so otroci sicer imeli prijetno in razgibano dopoldne v lepem vremenu, ni bilo dolgega pohoda, neskončnih tekem (na izpadanje) ali česa podobnega. Hkrati pa so spoznali tudi del turističnih in rekreacijskih zmogljivosti v svojem okolju. (Ika)
Cerkljanski pevci zapeli ob jubileju 15 let moškega pevskega zbora iz Cerkelj
Cerklje ob Krki, 7. oktobra - V soboto je bilo v kulturnem domu zares svečano. Domači moški pevski zbor KD "Planina" je praznoval 25-letnico delovanja, ki so jo počastili z jubilejnim koncertom. Sodelovali sta še Dekliška skupina KD "Oton Zupančič" Artiče in Oktet "Kranjci" iz Krške vasi. (Galex)
Brestanica, 2.-9. oktobra -
Tudi letos so v brestaniškem vrtcu pripravili od tednu otroka celo vrsto dejavnosti za najmlajše. Tako so lahko otroci ustvarjali v likovni delavnici, v lutkovni delavnici so se igrali z lutkami in kasneje izdelovali naprstne lutke, v glasbeni delavnici so izdelovali različna glasbila, telovadili v telovadnem krožku, prisluhnili so lahko tudi uri pravljic. Na vse prireditve so bili vabljeni tudi malčki, ki sicer ne obiskujejo vrtca. Drugače pa bodo za vrtičkarje skrbeli celo leto. Tako se bodo lahko tudi to jesen skupaj s starši pozabavali na že tradicionalnem kostanjevem pikniku.
Raka, oktobra - V tednu otroka so na razredni stopnji kot vsako leto organizirali mini šolo v naravi: prvi razred je dva dni taboril v gozdičku blizu šole, tam so se tudi učili. Drugi razred je imel v petek, 6. oktobra, naravo-
slovni uan na Planini nad Pod-bočjem, dva tretja razreda pa sta četrtek in petek preživela na Lisci.
Senovo, 3. oktobra - Ob tednu otroka potekajo v senovškem vrtcu ure pravljic in igranja za otroke, ki ne obiskujejo te vzgojno- varstvene ustanove. Manifestacij se udeležujejo najmlajši, ki tako dobijo prvi stik z novim okoljem. Ugotavljajo, da je takih otrok vsako leto manj. Letošnja udeležba je bila zaradi lepega vremena in del v vinogradu in na polju skromna. Zaposleni starši tako ne morejo pripeljati svojih otrok in jih prikrajšajo za marsikatero novo izkušnjo.
Povsem drugače je v dopoldanskem času, saj aktivnosti potekajo ves teden. Otroci se seznanjajo z namenom tedna otroka, s svojimi pravicami in dolžnostmi. Ob koncu tedna otroka ponavadi pripravijo piknik, tudi letos je bilo tako. (Kati, Toni, Nic)
OTROŠKA ANKETA ¦ TEDEN OTROKA
Moški pevski zbor KD "Planina" Cerklje ob Krki - od leve v prvi vrsti: Stanko Barbič, Anton Horžen, Stanko Molan, Ivan Golob, Franc Pavlovič, Janez Dejak, Anton Ambrožič; od leve v drugi vrsti: Tadej Horžen, Janez Hribar, Jože Grame, Stanko Vegelj, Anton Račič, Štefan Urbane, Franc Urbane
Ana Požun iz vrtca Brestanica, 6 let:
"Takrat sami pečemo kostanj, popoldne pa smo se lahko igrali v vrtcu. Lepo bi bilo, če bi to lahko počeli večkrat."
Kaja Butkovič iz vrtca Brestanica, 6 let: "Ati in mami sta bolj prijazna z mano, tovarišice pa so nam pustile, da smo se lahko igrali v vrtcu tudi popoldne. Lepo bi bilo, da bi to lahko počeli, kadar bi hoteli."
Na sliki: Špela Molan, 3,5 leta, z Brezi-
ne: "Ne vem."
Anja Molan, 6 let, z Brezine: "Ne vem, kaj je teden otroka. Bi se pa rada igrala s prijateljico Špelo."
Za pet ljudi 1S0 DEM
Koliko ljudi se ukvarja z organizacijo ilegalne prehode državne meje, se točno ne ve. S.M. (1963) iz Hrvaške je 3. oktobra 1995 organiziral ilegalni prehod meje petim državljanom BIH. V dogovoru s K. J. (1951) iz Globokega so bosanski državljani na njegovem domu bivali dva dni in za to plačali 350 DEM. Ko jih je 5. oktobra K.J. s svojim osebnim avtomobilom skušal prepeljati na dogovorjeno mesto, so ga v Trebežu zaustavili policisti PP Brežice. V reševanje zadeve so se vključili tudi kriminalisti, nakar sta bila S.M. in K.J. zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja odpeljana v zapor. Zoper njiju je bila podana kazenska ovadba, bosanski državljani pa so bili vrnjeni nazaj na Hrvaško.
Nadlegoval svojo ieno
H.F (1932) iz Senovega je 30. septembra zvečer doma vinjen razgrajal in nadlegoval svojo ženo H.D. (1937). Ko je bilo jav-Ijeno na PP Krško, da H.F. že dolgo razgraja, so se tja odpravili policisti. Po njihovem prihodu je kršitelj še naprej nadlego-
val njih in ženo, zato so ga po krajšem pregovarjanju ob 21.30 odpeljali na PP Krško, kjer so ga pridržali do naslednjega jutra. H.F. se bo zaradi kršitev moral zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
Zavil na nasprotni vozni pas
Na regionalni cesti v Bizelj-skem seje zgodila prometna nesreča, v kateri so tri osebe zado-bile hude telesne poškodbe. V.Z. (1959) s Slogonskega je vozil osebni avtomobil po Bizeljski cesti v smeri Stare vasi. Pri stanovanjski hiši na Bizeljski c. št. 15 je v desnem blagem ovinku, zapeljal levo, preko sredinske črte v trenutku, ko je nasproti, pravilno, po svoji desni strani pripeljala voznica B.D. (1957), z osebnim avtomobilom KK 29-73K. Ko je opazila nasproti vozeče vozilo, se mu je skušala umakniti in je že skoraj ustavila, vendar se je V.Z. kljub temu zaletel v njeno vozilo. V nezgodi se je hudo telesno poškodoval A.A. (1951), ki je bil sopotnik v/ vozilu voznice B.D., poškodova-la pa sta se tudi oba voznika.
Maja Vodopivec z Dob pri Kostanjevici, 5 let: "Kaj bi pa zdaj to blo? Nekaj, kjer so otroci. Imajo igračke, oblekce, knjige, zvezke, puščice, svinčnike, punčke pa imajo prstančke. Bolj veliki otroci se učijo, tisti, ki pa so še manjši, se igrajo. Mene mamica tudi že uči prvih črk in komaj čakam, da bom šla v šolo."
Vita Simončič, malošolarka iz Sevnice: "V tednu otroka imamo v mali šoli igralne dneve, od doma pa lahko prinesemo tudi svoje igrače. Jutri imamo medvedkov dan, pojutrišnjem gremo na izlet, kmalu pa bomo imeli še kostanjev piknik. Meni je lepo, mamica pa ima te dni malo več dela."
Maša Žveglič iz Senovega, štiri leta in pol: "Vsak dan praznujemo. V vrtec pridejo tudi drugi otroci. Tako kot mi se igrajo in poslušajo pravljice, gledajo slikanice in se veselijo. Meni je lepo takrat, ko se igram, ko sem na morju, ko me imajo vsi radi. Vsem otrokom pa ni lepo, saj jih streljajo grdi vojaki. Tu imam veliko prijateljic. Vzgojiteljica nam je povedala, da bomo imeli na koncu piknik. Tega se vsi veselimo.
BREŽIŠKA PORODNIŠNICA
V času od 2. do 9. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile:
Marjana Petrič iz Brežic - Klaro, Mojca Blažič iz Sevnice - Urbana, Nada Lekše iz Velikega Podloga - Katjo, Nevenka Rostohar iz Ponikev - deklico, Štefanija Kržari z Bojsnega - Benjamina in Mar-janca Kljun-Dežnaver iz Krškega - Nežo. Čestitamo!
SLAŠČIČARNA
Q      IVANKA KOŠAK
,'   TRUBARJEVA 3 ŠENTJERNEJ   ^ V    TEL:(068) 81 860                            \j
IZDELUJEMO VSE VRSTE TORT PO NAROČILU, SLAŠČICE, DOMAČ SLADOLED, SADNE KUPE IN OSTALE DOBROTE.
1)11..('AS VSAK DAN 6 19 OB PONEDELJKIH ZAPRTO
SE PRIPOROČAMO!
fJO
ŠPORT IN REKREACIJA
NAŠ GLAS 33,  11. OKTOBER 1995
J
STRELJANJE
RK Interier : RK Prevent 19: 11 (I4:ll)
Spremljali smo izjemno rokometno predstavo enakovrednih ekip. V prvem polčasu so gostitelji dvakrat prepričljivo vodili, toda Slovenjgrajčani so jih' obakrat ujeli (5:5 in 12:12). Krčani so odšli na odmor z golom prednosti, predvsem zaradi odličnih obramb vratarja Imperla. V nadaljevanju so igralci Interierja povsem zaustavili krožnega napadalca Franca in zunanjega igralca Maksiča, ki sta v drugem polčasu dosegla le tri zadetke. Prevent je prvi gol v drugem delu dosegel šele v 10. minuti, drugega pa šest minut kasneje. Po vodstvu Interierja z 18:14 v 46. minuti je bila igra ekip enakovredna, razlika pa je do konca ostala nespremenjena. V odlični predstavi obeh ekip sta bila najboljša vratarja Imperl in Pušnik, za zavzeto igro in dosledno izpolnjevanje taktičnih zamisli trenerja Zovka pa si je domače moštvo zaslužilo viharen aplavz.
RK Interier: Imperl, Špende 3, Keše, Cvijič 7, Iskra 6, Mašič, Bogovič 2, Urbanč 1, Kukavica 6, Škof, Dragar 1, Levičar. (J.A.)
RK AFP Dobova : RK Gorenje II. t.m.     *
A-l SRL						
Kodeljevo	2	2	0	0		41:35             4
Interier Krško	2	1	1	0		49:45             3
Pivovarna Laško	1	1	0	0		26:20             2
AFP Dobova	1	1	0	0		24:20            2
Primorske novice	1	1	0	0		18:15             2
Akripol Trebnje	2	1	0	1		38:37             2
Prevent	2	1	0	1		46:48             2
Rudis Rudar	1	0	1	0		23:23             1
AMCosmosSI.	1	0	0	1		22:24              0
Inženiring Šarbek	2	0	0	2		41:46            0
Gorenje	1	0	0	1		20:26             0
Fructal	2	0	0	2		33:42             0
Pari prihodnjega kola (14. oktobra): Inženiring					Šarbek - Akripol Treb-	
nje, Gorenje - Kodeljevo	Rudis Rudar -			AFP Dobova		Prevent - Pivo-
varna Laško, Primorske	novice Promak			- Interier Krško, Fructal - AM		
Cosmos Slovan.						
RK Lisca - RK Pomurka II: II (ll:lO)
V  prvem kolu druge državne rokometne lige so se rokometaši sevniške Lisce v domači dvorani pomerili z ekipo RK Pomurka iz Murske Sobote. V prvem delu tekme so po začetnem vodstvu gostov pobudo prevzeli domači igralci, tako da se je prvi polčas končal v njihovo korist. V drugem delu tekme se je v prvih minutah razigral Simončič. Sredi drugega dela tekme so domači vodili že za 5 zadetkov in ko so vsi v dvorani že pričakovali zanesljivo zmago domačih, je prišlo do nepričakovanega preobrata. Gostje iz Murske Sobote so zaigrali bolj agresivno v obrambi, tako da domači igralci niso prišli do pravih priložnosti za strel. Pokazalo se je, da v ekipi Lisce ni igralca, ki bi lahko zadel z večje razdalje. Pri domačih igralcih velja pohvaliti za borbeno in odgovorno igro vse igralce, še posebno pa odličnega vratarja Marcolo.
V predtekmi so se kadeti RK Lisca pomerili z vrstniki iz Trbovelj in izgubili z rezultatom 20:18 (10:10). Za domače so nastopili: Medved, Krajnc, Požek 5, Močivnik 2, Krištofič 5, Božič 2, Fele, Krejan, Dernovšek 1, Novak, Mlakar, Mikerevič 3.
RK Lisca: Marcola, Medved, Sečki 5, Mijovič, Lupše 3, Povše, Rantah 2, Plazar 4, Jug 1, Teras, Simončič 3, Sirk 3. (Galex)
RK Brežice - RK Lisca 17 : 11 (8:9)
Članice sevniške Lisce so gostovale v Brežicah in po dobri igri v drugem polačsu prepričljivo zmagale. Pri ekipi Lisce velja za dobro igro v drugem delu pohvaliti Planinčevo, ki je bila štirikrat uspešna. Nastopile so še: Sotošek, Biderman, Držanič 3, Sinkovič 2, Šunta 3, Ernestl, Glas, Halapija, Brestovac 2, Rozman 3, Dražetič 6.
Pionirke so prav tako igrale z ekipo Brežic in zmagale z rezultatom 19:8 (10:3). Za RK Lisco so nastopile: Ninič, Štojs, Glas 5, Selak, Gabrič 3, Klju-čavšek, Bevc, Pozderc 2, Ogorevc, Krošelj 1, Brestovac 8, Vasilič. (Galex)
NK Usnjar - NK Krške 4 : 6 (1:1,1:1)
Šoštanj, 3. oktobra - V tretjem krogu pokala so se krški nogometaši z zmago v Šoštanju uvrstili med 32 najboljših slovenskih ekip. Rezultat v rednem delu je bil neodločen, strelec obeh zadetkov za Krčane je bil Plankar. Pri izvajanju enajstmetrovk so bili uspešni še Rabič, Plankar, Molan V. in Pire.
NK Usnjar - NK Krško O : O (0:0)
Šoštanj, 7. oktobra - Krčani so ponovno gostovali pri ekipi Usnjarja in v derbiju dveh najboljših ekip v ligi upravičili pričakovanja. Prikazali so zelo kvaliteten nogomet in bili zelo blizu zmagi. Po petem krogu prvenstva Usnjar ostaja v vodstvu (13 točk), drugi so Krčani (11), tretji pa Brežičani (9).
Krški starejši in mlajši dečki so v šestem krogu gostili vrstnike iz Rogaške Slatine. Starejši so izgubili z rezultatom 0:2, mlajši pa so goste visoko premagali z rezultatom 3:0.
SD Kanja Leskovec: SD A. Hohkraut Trbovlje 1701:1719
V prvem kolu tekmovanja I. slovenske strelske lige so se strelci leskovške Kanje doma pomerili s ekipo iz Trbovelj. Gostje so bili veliki favoriti, saj so trenutno najboljša ekipa v Sloveniji. Svojo premoč so kronali z zmago, domači strelci pa so dosegli pričakovan rezultat. V prvi ekipi je prvič nastopil Gorazd Zorič, ki mu je ta nastop nudil dobro izkušnjo za naprej.
SD Kanja Leskovec: Župane 574, Grabnar 568, Zorič, 559. (J.A.)
SD Kruno Brežice : SD Ptuj 1904 :1949
Brežičani so kot domačini nastopili v Boštanju pri Sevnici in proti lanskoletnim drugouvrščenim prvoligašem s Ptuja po pričakovanju izgubili. Pri brežiških strelcih s pištolo sta Sabadoš in Krošelj nastopila z novima pištolama, zato sta dosegla slabši rezultat od pričakovanega, kajti na orožje še nista povsem privadila, medtem ko je Robert Ferenčak s 533 krogi dosegel nov občinski mladinski rekord.
SD Kruno Brežice: Sabadoš 540, Ferenčak 533, Krošelj 531. (ES)
SD Kočevje - SD Kanja Leskovec II. 1645:1051
Mladi Leskovčani so v prvem kolu gostovali v Kočevju pri enem od glavnih favoritov za napredovanje v II. strelsko ligo. Domače so presenetili z zmago, kajti Boštjan Arh je prvič na uradni tekmi premagal mejo 540 krogov. Za SD Kanja Leskovec II. so natopili: Arh Š. 549, Arh B. 547, Vrščaj 561. (J.A.)
SD Slovenske Konjice - SD Kruno Brežice 1939 :1479
V  svojem prvem nastopu v III. slovenski strelski ligi v streljanju z zračno puško so Brežičani zaradi nenastopanja Gordane Grame pričakovano izgubili proti razpoloženim domačinom. Za SD Kruno Brežice so nastopili: Fridl 559, Manojlovič 535, Lubej 382. (ES)
ATLETIKA
Brežičani so najboljši mnogoboje!
Poročali smo že, da je pretekli teden na novomeškem stadionu Portovald potekalo državno prvenstvo v mnogoboju, ki so se ga udeležili tudi brežiški atleti in atletinje.
Ker je pri članku v pretekli številki prišlo do pomanjkljivih rezultatov, jih ponovno objavljamo. V pionirskem šesteroboju je Trajkovski osvojil 14. mesto, Erkič pa 16. Med pionirkami je Čepinova zasedla 6. mesto. Pri mlajših mladincih je zmagal Kostevc, 9. mesto je pripadlo Teršeliču in 10. Furerju. Med mlajšimi mladinkami sta 1. oziroma 2. mesto osvojili Planinčeva in Gramčeva. Pri starejših mladinkah je naslov državne prvakinje pripadel Kosovi, 3. mesto lljaševi in 4. Vovkovi. Med članicami je 1. mesto osvojila Lopatičeva, Podvinski pa je med člani zasedel 5. mesto. Na državnem prvenstvu so bili brežiški mnogobojci najboljši tako v moški, ženski kot ekipni konkurenci. (Galex)
NK Krško: stojijo od leve - Pire (predsednik kluba), dr. Pogačar (zdravnik ekipe), Stopar, Molan M., Pire, Rozman, Rabič, Horvat, Budna, Stritar, Šerbec, Matic (trener); stojijo od leve - Petrič, Brdik, Zakšek, Molan V., Plankar, Murn, Kožar, Kranjc.
Jesenski kros krškik osntošolcev
Več kot tisoč učencev OŠ Jurija Dalmatina Krško se je v tednu športa (22.-29. septembra) pomerilo na jesenskem krosu. Nastopili so v osmih starostnih kategorijah in trije najboljši iz vsake skupine se bodo v oktobru pomerili še na občinskem krosu.
Na občinskem krosu bodo nastopili - iz prvih razredov: Pečar, Radeljak, Levičar, Bregar, Andrijaševič, Bizjak; iz drugih razredov: Horvat, Runovec, Džonlič, Križnik, Beuc, Lazar; iz tretjih razredov: Pečnik, Radeljak, Germovšek, Levičar, Jevnik, Rozman; iz četrtih razredov: Šunta, Mavsar, Žičkar, Planine, Peršič, Soldat; iz petih razredov: Dular, Marki, Muherina, Mavsar, Levak, Peterkovič; iz šestih razredov: Zupančič, Vrančič, Kos, Koritnik, Mavsar, Vilic; iz sedmih razredov: Jamšek, Pire, Povhe, Andrijaševič, Pribožič, Smole; iz osmih razredov: Planine, Brili, Kocjan, Runovec, Hojski, Očkerl.
Poleg krosa je OŠ Jurija Dalmatina organizirala tudi športni dan, na katerem so se učenci lahko pomerili v odbojki, košarki, tenisu, plavanju, streetballu ali pa so se udeležili pohoda. Športni razred načrtuje pohod v visokogorje, ki ga zaradi slabega vremena ob koncu tedna še ni mogel izvesti. (T.2.)
Rekorda udeležba na krosu v Brežicah
Na občinskem prvenstvu v krosu je na lepem terenu med Savo in Krko nastopilo več kot tisoč tekačev, od najmlajših iz vrtca pa do članov. Najboljši trije bodo nastopili na jubilejnem 30. krosu občinskih reprezentanc za pokale Dela, ki bo to soboto na Ravnah na Koroškem.
Zmagovalci po kategorijah (dečki/deklice) - WZ: Kos/Rožman; 1.12. razred: OgorevcA/eble; 3./4. razred: Kocman/Oštir; mlajši dečki A 1.83: Žerjav/Gudalo; mlajši dečki B 1.82: Žmavc/lvačič; starejši dečki A 1.81: lljaš/Ogorevc; starejši dečki B I.80: Divjak/Tomažin; mlajši mladinci 1.79: Golob/Krejan; mlajši mladinci l.78:Teršelič/Jerčinovič; starejši mladinci 1.77: Knez/lljaš; člani: Vračko. Ekipno so v konkurenci osnovnih šol zmagali učenci OŠ Brežice. (Galex)
Športne aktivnosti ob 59. letnici gimnazije
Ob visokem jubileju, ki ga letos praznuje brežiška gimnazija, so športni pedagogi srednje šole Brežice organizirali bogat program športnih aktivnosti. V sredo (27. septembra) je potekal celodnevni športni dan z možnostjo bogate izbire športnih dejavnosti. Učenci so se lahko odločili za planinski pohod na Lisco, kolesarjenje, plavanje, ježo, lokostrelstvo, odbojko na mivki, streetball, mali nogomet, badminton ali tenis.
Ob občinskem prvenstvu v krosu je pretekli teden na brežiškem atletskem stadionu potekalo tudi šolsko atletsko prvenstvo.
Povejmo še, da sta obe atletski ekipi (ženska in moška) nastopili na področnem prvenstvu v atletiki, kjer so fantje zmagali, dekleta pa osvojila 2. mesto. Z osvojenimi točkami so se osvojili med 12 najboljših srednješolskih ekip, ki se bodo to sredo pomerili na finalu v Ljubljani.
NK KIV Vransko - NK Brežice 9:1 (9:9)
Brežičani so na gostovanju zabeležili pomembno zmago in tako obdržali korak z vodilnima ekipama v ligi. Strelec zmagovitega zadetka je bil Vračun.
Brežiški kadeti so doma izgubili proti Usnjarju (1:2), mlajši in starejši dečki pa so gostovali v Štorah. Bili so uspešni, saj so mlajši zmagali s 3:0, starejši pa s 3:1.
NK Odred - NK Kovinar 1 :1 (9:9)
Igralci kozjanskega Odreda so na domačem igrišču zasluženo zmagali. Vso tekmo so imeli pobudo na igrišču in si pripravili več priložnosti za zadetek. Uspešna sta bila Kocman in Majerič.
Kozjanski in radeški starejši dečki so se razšli brez zmagovalca z neodločenim rezultatom 0:0. (Pilip)
Aktivno poletje posavskih alpinistov in planincev
Poletje je čas za uresničevanje planinskih in alpinističnih ciljev. Člani PAK-a čez poletje niso mirovali. Plezali so v Kamni-ško-Savinjskih in Julijskih Alpah, Dolomitih in se povzpeli na vrtove v Visokih Turah. V začetku junija je naveza Andrej Sotolšek-Sandra Voglar preplezala varianto Ašembre-narja 800 m vertikalne stene v Travniku z oceno 5+/6 težavnostne stopnje po VIAA lestvici. Ponovila sta jo Bojan Kuko-vičič in Matej Zor-ko. Franc Gričar-Dragica Baloh-Darko Omerzo so v Triglavu ponovili Slovensko smer. Naveza Kurinčič-Zorko, Sotelšek-Voglar in Metod Kovačič z Andrejem Markovičem (AO NM) so ponovili Helbo s Čopom 1.000 m dolgo smer z oceno 4/5/6VIAA. Amold Koštomaj-Metod Kovačič sta preplezala nad Sitom Glava Trmaste kamine 5+A VIAA. Prvi je to smer preplezal Nejc Zaplotnik. Ponovila sta še Kamenhov kamin z oceno 6 VIAA. V Mali Mojstrovki pa je naveza Gričar-Baloh- Koštomaj-Kovačič ponovila smer po Severnem rezu z varianto IV+(VIAA). Arnold Košto-maj-Franc Gričar sta v stolpih Selle ponovila Schoberjevo smer z oceno -7(VIAA) 140 m (Dolomiti). Značilno za to smer je napeto plezanje z majhnimi oprimki in z majhnim številom klinov.
Franc Gričar je peljal skupino planincev pod Grosglockner, zaradi slabega vremena pa so se povzpeli na enega izmed 3346 m visokih vrhov. Veliko več sreče z vremenom so imeli planinci PD Lisca Sevnica, ko so se v začetku avgusta povzpeli na dva štiritisočaka v Švici. V oblačnem in meglenem vremenu so stali na Breithornu 4141 m. Čez dva dni pa so se povzpeli na Jung Frau 4158 m, v sončnem a prijetno hladnem vremenu.
V Ojstrici sta Kurinčič-Zorko ponovila spominsko smer Iva Reja z oceno 6A1. (PAK)
V spomin velikemu človeku
Športniku in športnemu delavcu prof. Marjanu Gregoriču
V torek, 10. oktobra, smo se na po-I kopališču v Brežicah poslovili od profesorja zgodovine, znanega družbe-] no-političnega delavca v Brežicah, l gospoda Marjana Gregoriča, ki ga je j v 63. letu starosti iznenada izdalo i srce.
Profesor Marjan Gregorič je bil rojen Brežičan, od mladih nog navdušen športnik:   atlet,   odbojkar,   hokejist, smučar... Bil je ravnatelj na Oš Breži-i ce II, ravnatelj Gimnazije Brežice, vodja uprave za družbene dejavnosti občine  Brežice.   Opravljal  je  funkcijo ' podpredsednika Občinske skupščine, »-                                          i odbornika in delegata v Brežicah. Na-
zadnje je bil dvajset let ravnatelj Posavskega muzeja v Brežicah. Vedno je podpiral in vzpodbujal šport. Aktivno je sodeloval pri izgradnji brežiškega stadiona, hokejskega igrišča, igrišča in telovadnice pri Gimnaziji Brežice ter se zavzemal za izgradnjo telovadnic in igrišč pri šolah v občini.
Bil je eden glavnih ustanoviteljev Smučarskega društva Brežice in njegov prvi predsednik. V letih njegovega predsedovanja v SD je bilo urejeno smučišče v Pečicah z vlečnico, izredno veliko otrok in odraslih pa je šlo v teh letih skozi smučarske tečaje.
Aprila 1968 je vodil ustanovni občni zbor Atletskega kluba Brežice, kjer je nato vrsto let opravljal funkcijo predsednika, podpredsednika in člana UO. Bil je odličen organizator in atletski sodnik. Profesorju Marjanu Gregoriču gre velika zasluga, da je atletika postala v Brežicah najkvalitetnejši šport z odličnimi tekmovalci, državnimi prvaki, reprezentanti in udeleženci največjih tekmovanj v svetu. Atletski delavci smo pod njegovim vodstvom izpeljali vrsto odmevnih atletskih prireditev, tudi najvišjega ranga, ki so postale tradicionalne (atletski miting, ulični teki, krosi).
Kot ravnatelj Posavskega muzeja Brežice je ob 90-letnici brežiškega Sokola pripravil izjemno razstavo "Zgodovina So-kolskega gibanja in razvoj športa v občini Brežice". Prav temu področju je v zadnjem času posvečal posebno pozornost in pripravljal stalno zbirko.
Profesor Marjan Gregorič je bil izredno delaven, ploden, uspešen, komunikativen, ambiciozen in nadvse pošten. Bil je borec za lepše in pravičnejše življenje, za lepše medsebojne odnose in spoštovanje človekovih pravic in vrednot. Bil je velik humanist, strokovnjak in športnik. Za njim so ostali veliki rezultati njegovega dela, njegova prerana smrt pa pomeni nenadomestljivo izgubo.
Športniki Brežic in Posavja smo mu hvaležni za njegov ogromen prispevek v razvoju in ugledu športa. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Polde Rovan


C
NAŠ GLAS 33,  11. OKTOBER 1995
OBVESTILA - REKLAME
W
"Naši  $por«nlki'95"
^S»^>     ^S^iP        ^^P        ----»«P        ^^^"      ^^P     ^»^        "^i^"        ^i^3
GLASUJEM
Kupon št. 2/95
- za našega športnika ..
- za našo športnico .......................
- za ekipo (moško ali žensko)
Priimek in ime .....................................
Naslov .......................................................
Kraj ..............................................................
ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI
BREZPLAČNI
TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS!
Na podlagi 7. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje ustanavljanja novih delovnih mest v malem gospodarstvu v občini Krško (Ur.list RS, št. 66/1993) župan občine Krško objavlja naslednji
RAZPIS
ZA DODELITEV SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE
OBRESTNE MERE
IZ OBČINSKEGA PRORAČUNA ZA POSPEŠEVANJE MALEGA
GOSPODARSTVA V OBČINI KRŠKO
VSEBINA IN POGOJI RAZPISA
1) Sredstva za kredite znašajo do 10.000.000 SIT.
Občinski proračun bo subvencioniral polovico realne obrestne
mere. 2) Sredstva v obliki subvencioniranja realne obrestne mere iz
občinskega proračuna se za isti program dodeljujejo le enkrat,
in sicer za naslednje namene:
-  nakup, graditev, prenova in adaptacija prostorov v stanovanjskih in drugih gospodarskih objektih, namenjenih za poslovno dejavnost,
- nakup nove opreme in generalna obnova obstoječe opreme za proizvodnjo,
¦ uvajanje sodobnih tehnologij. .) Prednost pri izboru bodo imele naslednje dejavnosti:
- proizvodnja in proizvodne dejavnosti,
- gostinska dejavnost (izključno ponudba hrane in prenočišč),
- popravila izdelkov široke porabe,
- dejavnost zdravstva in socialnega varstva,
- druge dejavnosti, ki jih komisija oceni kot perspektivne za razvoj gospodarstva v občini.
4)  Za sredstva za razvoj lahko zaprosijo naslednji prosilci:
- podjetniki posamezniki,
- obrtniki, fizične osebe,
- podjetja v zasebni in mešani lastnini z do 20 zaposlenimi,
- občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež firme in poslovni prostori morajo biti na območju občine Krško.
5)  Višina subvencioniranja obrestne mere znaša do polovice realne obrestne mere poslovne banke ali druge finančne institucije, pri čemer realna obrestna mera (r) ne sme presegati 13%.
6)  Doba vračanja posojila ne sme biti daljša od 5 (pet) let.
7)  Razpis za pridobitev sredstev po tem razpisu traja do 27.10.1995.
8)  Vloge za subvencioniranje obrestne mere s prilogami vložijo interesenti na naslov: OBČINA KRŠKO, Oddelek za gospodarske dejavnosti, Krško, CKŽ 14 (informacije na tel.štev.: 22 -771 int. 293 ali osebno v sobi št. 212).
Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali.
9)  Prosilec mora k vlogi priložiti še naslednjo dokumentacijo:
- poslovni načrt ali investicijski program, iz katerega so razvidni viri financiranja investicije, kjer mora biti najmanj:
- 30% lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za novo enoto malega gospodarstva,
- 50% lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena v širitev dejavnosti,
- sklep oziroma pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo,
- amortizacijski načrt o odplačevanju kredita in realnih obresti.
10)  Župan občine Krško bo na osnovi predloga komisije za dodeljevanje posojil sprejel sklep o dodelitvi sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere v 30 dneh po dnevu poteka roka za vložitev vlog. Sklep o dodelitvi posojila bo posredovan prosilcem najkasneje v roku 8 dni po odločitvi. Sredstva za subvencioniranje obrestne mere se odobrijo samo za nova posojila.
11)  Za subvencioniranje obrestne mere se med upravičencem, županom in finančno institucijo sklene pogodba. V pogodbi se določi, da prosilec najprej poravna svoje obveznosti, glavnico in obresti kreditodajalcu, ki ga je kreditiral. Na zahtevo kreditojemalca se na podlagi dokazil o obračunu in plačilu obresti povrne prosilcu subvencionirani del obresti.
12)  V primeru nenamenske porabe posojila mora prejemnik sredstev za razvoj v celoti vrniti prejeta sredstva skladno s sklenjeno pogodbo.
Župan: Danilo SITER
FILMSKI SPORED
"Kino servis** Brežice
11.  X. ob 20. uri in 12. X. ob 20.15 uri: KAZNILNICA ODREŠITVE, drama
12.  X. ob 18. uri, 13., 14. tn
15.  X. ob 18. in 20.15 uri in
16.  X. ob 20.15. uri: UMRI POKONČNO BREZ OKLEVANJA (dts), akcijski
17. X: ni predstav (dts) - DIGITAL SOUND
Kulturni dom Krško
12. X. ob 19. uri, 13. X. ob 20. uri in 15. X. ob 18. uri: PREGON, akcijski
Kino Kostanjevica
14. X. ob 17. uri: KNJIGA O DŽUNGLI, pustolovski
14.  X. ob 19. in 21,' uri: TO-mažek, komedija
15.  X. ob 20. uri: MOJE ŽIVLJENJE, drama
Kino Šentjernej
13. X. ob 19. uri: TOMAŽEK, komedija
13. X. ob 21. uri: MOJE ŽIVLJENJE, drama
TELEVIZIJA NOVO MESTO
dSftall
s Trdinovega vrha na kanalu
vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODOAJA
in po NOVICAH ŠPORTNI PRE6LED
vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILH
in NOVICE ob 21.30
vsako soboto
tedenski pregled
OD SOBOTE DO SOBOTE
in
mladinska oddaja
MKCTV
vsak dan
ob 19. in 21. uri NOVICE
SEVNICA
frekvenca:
96,7 MHz
105,2 MHz
Naše oddaje
lahko poslušate vsak dan
med 15. in 19. uro,
ob sobotah med 15. in 24.
in ob nedeljah od 10. ure dalje.
OBČINA KRŠKO
OBVEŠČA
Rejce, ki pitajo živino in vzrejajo plemenske telice
Obveščamo vas, da so v letošnjem letu v okviru občinskega proračuna za kmetijstvo namenjena tudi določena sredstva za vhlevljanje govejih pitancev in vzrejo plemenskih telic iz A oziroma AP kontrole. Koristniki so upravičeni do regresa, če izpolnjujejo naslednje pogoje, in sicer za:
1.  VHLEVLJANJE GOVEJIH PITANCEV:
-  minimalni stalež govejih pitancev v hlevu je 3 kom,
-  višina regresa po kom znaša 12.000 SIT,
-  regres je možno uveljavljati le za pitance kombiniranih pasem in mesnatih pasem govedi,
-  regres za koristnike regresa uveljavljajo kmečke zadruge, ki delujejo na območju občine Krško, ali rejci regres uveljavljajo individualno preko kmetijske svetovalne službe - regres je možno uveljaviti le za pitance, ki so bili vhlevljeni v letu 1995,
-  rok za vložitev zahtevkov je do 15. v mesecu za tekoče vlaganje, za pitance, ki so bili vhlevljeni od 1.1.1995 do 31.7.1995 pa do 15.10.1995. Zadnji rok za vložitev zahtevka za mesec november je do 5.12.1995,
-  vloge se vlagajo na občino, Oddelku za gospodarske dejavnosti,
-  ob vložitvi zahtevka, ki ga vlagajo zadruge za koristnike regresa, je poleg vloge potrebno priložiti še potrdilo o številčenju telet in izjavo kmetijske svetovalne službe, da gre za resničen stalež,
-  teža telet za tekoče vlaganje zahtevkov za pridobitev regresa naj se giblje v teži od 100 do 200 kg,
-  ob koncu leta mora koristnik regresa priložiti vlagatelju zahtevka potrdilo o organiziranem odkupu pitancev, ki ga odda občini, za kar občina kakor tudi zadruge podpišejo sporazumno pogodbo, in sicer zadruga s koristniki regresa, občina pa z zadrugami,
-  kmetijska svetovalna služba skupaj z organizatorjem vlagatelja zahtevka spremlja med letom dejansko stanje pitancev ter ob morebitnih nepravilnostih obvešča inšpekcijsko službo.
2.  UVELJAVLJANJE REGRESA ZA VZREJO PLEMENSKIH TELIC IZ A OZIROMA AP KONTROLE
-  regres je možno uveljavljati le za telice, ki imajo dober genetski potencial, krav iz A oziroma AP kontrole kombiniranih in črno-belih pasem,
-  višina regresa za vzrejeno telico znaša 12.000 SIT po kom
-  regres je možno uveljaviti le za telice, ki so bile vzrejene na paši,
-  koristnik regresa je rejec, ki vzreja takšne telice
-  regres za koristnike uveljavlja kmetijska svetovalna služba, ob ustrezni dokumentaciji, ki jo rejec dostavi (potrdilo b številčenju in potrdilo o pripustit, telice)                            %
-  zadnji rok za vložitev zahtevka je konec pašne sezone oziroma najkasneje 25.10.1995,
-  kontrolo med vzrejo spremlja kmetijska svetovalna služba.
ŽUPAN Danilo SITER
Prodam CD player univer-sum 3001, 6 kanalni O J mt-xer, kabel Tara Labs CD In-terconeet. Cene po dogovoru. Tel.: 31-856 (popoldne).
STUDIO CORNER - Grafično oblikovanje (celostne podobe, prospekti, katalogi, plakati, koledarji—) - novoletna ponudba dotiska na poslovna darila. Stanetova 14, Celje. Tel.: 063/28-287 (od 8. do 14. ure).
Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Tel.: 33-608.
Prodam viso club, letnik 1982, reg. do avgusta 1996. Cena: 100.000 SIT. Tel.: 33-
608
Prodam otroško omaro s posteljo. Tel.: 33-068. V Vitni vasi na Bizeljskem prodam opuščen vinograd v izmeri 44 a (800 trt na betonskih stebrih) ter 5 a pašnika in 12 a gozda. Cena po dogovoru. Informacije na tel.: 0608/77-141.
Firma PRIM vpisuje v tečaje računalništva, knjigovodstva, desetprstnega slepega tipkanja in tujih jezikov: angleškega, nemškega in francoskega ter poslovne angleščine. Vpis v tečaje traja do 16. oktobra 1995.
PRIM prodaja tudi računalniško opremo: računalnike, tiskalnike, računalniške komponente, multimedio in programsko opremo. Vsi, ki želijo več informacij, se lahko oglasijo na sedežu firme PRIM v Brežicah, Cesta bratov Milavcev 13, vsak dan od 7. do 10. ure ali po telefonu 64-541.
aO  «*
MM
Valantičevo17,
68000 Novo mesto
Telefon:+386 68/23174,
323 300
Telefax: +386 68/342 094 ča» oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta klicali.
Vsak dan oddajamo mod 5.30 In 24.00 uro.
GZS — Center za tehnološko usposabljanje v Ljubljani in GZS — Območna zbornica Posavje v Krškem organizirata naslednje izobraževalne programe za trgovsko dejavnost:
1.  Seminar  za   preizkus  strokovne  usposobljenosti  za trgovskega poslovodjo:
- pogoj za vpis je končana V. stopnja izobrazbe,
- program zajema 52 ur predavanj in potekajo v popoldanskem času in ob sobotah,
- izpit se opravlja na GZS - Združenju za trgovino v Ljubljani,
- kotizacija znaša 56.000 SIT- učbeniki so vračunani v ceni,
- program se bo izvajal, če bo vpisanih najmanj 12 udeležencev.
2.  Program za prodajalca - prekvalifikacija:
- pogoj za vpis je končana IV. stopnja izobrazbe,
- program zajema 210 ur predavanj, 7 izpitov, organizacijo delovne prakse in zaključni izpit,
-  predavanja bodo v popoldanskem času in ob sobotah,
-  kotizacija znaša 96.000 SIT - učbeniki niso vključeni v ceno kotizacije,
-  program se bo izvajal, če bo vpisanih najmanj 15 kandidatov.
3.  Program: trgovski poslovodja -V. stopnja zahtevnosti:
- pogoj za vpis je končana IV. stopnja, smer prodajalec in dve leti delovnih izkušenj,
- program zajema 402 uri predavanj, 13 izpitov in zaključni izpit,
-  kotizacija znaga 200.000 SIT - učbeniki niso vključeni v ceno kotizacije*
-  predavanja bodo v popoldanskem času in ob sobotah,
-  program se bo izvajal, če bo vpisanih najmanj 15 udeležencev.
Prijave za izobraževalne programe sprejema GZS - Območna zbornica Posavje v Krškem, Bohoričeva 9/11. Dodatne informacije v zvezi z vsebino in izvedbo programa dobijo kandidati osebno na navedenem naslovu ali po telefonu 0608/22-387.
<©> BH&dlfflS
Časopis za Posavje in okolico Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško
p Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih)
na naslov:  ..........................................................................................................>.....
(poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi)
Telefon:.............................................................................................
Kraj, datum: ...............................................
(podpis naročnika in žig)
GI
ZADNJA
NAŠ GLAS 33,  11. OKTOBER 1995
J
Naša anketa:
Lepo vreme je poplačalo potrpežljivost vinogradnikov
Letošnja trgatev je v naših vinorodnih krajih pač pogosta tema v razgovorih, predvsem pa je tokrat prevladala skrb vinogradnikov za pridelek. Za njimi bo vsak hip sila težavno leto: dvakrat je po dolenjskih in posavskih vinogradih klestila toča, dež in mrzlo vreme sta dodala svoje in zlasti mali pridelovalci so se ustrašili ter (nekateri) že pred desetimi dnevi pobrali vse, kar je še ostalo na trsih. Pridelek je na vsem območju zmanjšan povprečno za 30 odstotkov, v brežiškem Vinu ocenjuje direktor Karel Recer zmanjšanje pridelka na 45 odstotkov, v krški Kmečki zadrugi pa zatrjujejo, da bo pri njih kar za 70 odstotkov manj grozdja, kot so pričakovali. Potrpežljivi vinogradniki so kljub vsemu zavirali trgatev, pomagali so si predvsem s podbiranjem. Na vprašanje, ali bo letos sladkor drag, kletar-ski strokovnjaki odgovarjajo z otožnim in hudmušnim nasmehom, predvsem pa takoj dodajo nasvet: ne pretiravati. To pomeni 3-4 kg sladkorja na 100 litrov žametovke, mešanih ali belih sort. Trgatev za laški rizling je razpisana šele od šestega^oktobra dalje, medtem ko so nekateri že pretekli teden skupaj z i^odro frankinjo potrgali tudi žametovko, ki bi morala počakati do 11. oktobra.
Zdravko Mastnak, enolog iz leskovške vinske kleti trdi, da sedanje vreme (v preteklem tednu) odlično vpliva na pozne sorte grozdja. Hladne noči in lepi dnevi pospešujejo razgradnjo kisline, znali pa bi primakniti tudi kakšno stopinjo pri sladkorju. Tako so jo kar dobro uganili tisti, ki so potrpežljivo čakali z obiranjem grozdja. Seveda pa je brez pomena pričakovati napredek v vinogradih, kjer je bolezen prehudo gospodarila in je peronospora uničila zeleno listje. Tam z zorenjem in sladkorjem ne bo nič. Odkupne cene modre frankinje in laškega rizlinga se letos v Krškem vrtijo med 80-85 SIT za kilogram, žametna črnina pa bo 55 SIT za povprečno sladkorno stopnjo na dan trgatve.
Kletarji bodo h kakovosti svojega vina lahko največ prispevali s pravilno trgatvijo, sicer pa bo po Mastnakovih besedah težko šlo brez uporabe pravih, selekcioniranih kvasovk (700 SIT/100 g, kar zadostuje za skoraj 1.000 litrov). Žveplanje naj bo umirjeno, temperaturo pa je treba nadzirati - na kakršenkoli način. Pri belih sortah je treba rast temperature zavirati (15-18 stopinj), pri rdečih sortah pa gre za izluževanje barvil, zato naj bo temperatura višja (med 22-25 stopinj). Po izluževanju barvil je treba tudi rdečim sortam z nižanjem temperature podaljšati fermentacijo, ki naj ne traja samo dva do tri dni.
Tako v brežiškem Vinu kot v krški Kmečki zadrugi imajo take načrte, da morajo nekaj pridelka pustiti za pozne trgatve in predi-katna vina. S približno treh hektarjev vinograda lahko kletarji iztisnejo in došolajo okrog 1.500 stekleničk (po 3 dl) vina - jagodnega izbora. Ing. Mastnak pojasnjuje ta tveganja velikih kletarjev: "To so špice, paradni konji, ki jih lahko spustiš v boj za medalje in ki nosijo renome tvoje kleti ter pomagajo pri prodoru tudi ostalemu pridelku." Ali bo prihodnje leto vina primanjkovalo. Ne, ker je najbolj prizadet posavski rajon, ki pa v skupnem tržnem kolaču ne predstavlja hudo velikega deleža. Kaj pa uvoz? Karel Recer pravi, da k sreči čedalje več Slovencev pije čedalje več slovenskih vin, sicer pa da vsi skupaj pijejo čedalje manj čedalje boljših vin. Narašča potrošnja piva in brezalkoholnih pijač (ledeni čaj še osvaja), vse to pa iztiska brizgan-ce, klasično pijačo za gašenje žeje. Pa še sonce je letos tako nagajalo. Ni in ni bilo vročine. (Ika)
Janko Medvešek iz Brestanice: "Vinograd imam nad hišo. Letos je bil pridelek grozdja nekaj boljši kot lani, čeprav so ptiči pa tudi toča povzročili kar precejšnjo škodo. Sladkoba grozdja je bila letos precej slaba, zato bo tudi vino bolj kislo, pa nič zato. Sicer pa pridelujem vino samo zase in za moje prijatelje in tega bo kljub ne preveč obilni letini za nas dovolj."
Kaj Letos ti pridejo   tudi vsi   štirje bratranci   i-
-j*-, .7,nami   '77
družinami ?77
Ja saj zato pa hitim, da poberem   §,e   tisto ne-
kaj  malega  grozdja
kar je ostalo...
Leopold Colarič iz Jablane pri Kostanjevici (Jablance): "Dolenjska je zibelka cvička; radi bi ga zaščitili in mu dali veljavo, kakršno ima šilher v Avstriji, ker je bil pred leti povsem razvrednoten. V našem okolišu je tudi letos pridelek dober, saj tu ni bilo toče, bilo pa je preveč dežja in premalo sonca, zato grozdju primanjkuje sladkobe. Le cena grozdja je, kot vedno, spet 'na tleh'."
Janez lljaš z Bizeljskega (Okroge, Drenovec, Spodnje Žalce): "Kljub temu, da je toča naredila veliko škode, sem s kvaliteto in količino grozdja kar zadovoljen, čeprav ni vrhunsko kot pretekla leta. Sedaj je vse odvisno od kletarjenja, ki odločilno vpliva na kakovost vina. Ob težkih pogojih (toča, padavine...) smo uspeli pridelati največ, kar je bilo v naši moči. To je velik uspeh za vinogradnika."
Ivanka Kladnik iz Štangreba: "Vsi radi pridelamo dobro vino, kar naj bi bila nekakšna nagrada za naše trdo delo. Kako bo letos, verjetno veste. Grozdje je zaradi hladnega in deževnega vremena počasi zorelo in veliko hitreje gnilo. Pri nas smo belega že pobrali, rdečega bomo pa v naslednjih dneh. Kljub temu, da je res celo leto lepo kazalo, pa bo vina verjetno manj, kot ga je bilo lani. Tudi sladkorja v grozdju oz. moštu je občutno manj."
Nikola Smiljanič iz Brežic (Libna): "Pravkar smo zaključili trgatev, tu na Libni, kjer smo pobirali črnino, plaveč, frankinjo in šipon. Letina je bila super. Moti me le, da tisti, ki grozdje odkupujejo od kmetov, ne cenijo njihovega vloženega truda. Od vrst vina pa imam najraje predvsem bele sorte kot so traminec, šipon in janževec."
Milka Požun iz Žurkovega Dola: "Letošnje leto je vse od cvetenja naprej kazalo, da bo pridelek v vinogradu kar obilen. Poleti nam je toča naredila precej škode, saj je ponekod vinograde in grozdje dobesedno sklestila. Po vsem hudem smo pričakovali sončno poletje in jesen, da bi vsaj tisto grozdje, ki nam ga je uspelo obvarovati, dozorelo. Žal smo imeli mesec dni slabega vremena, kar se bo kakovosti vina še kako poznalo."
w^k
MERCATOR SREMIČ, Hoteli-gostinstvo Krško d.o.o. Trg Matije Gubca 3, 68270 Krško
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE
PONUDB ZA PRODAJO
NEPREMIČNINE
Predmet prodaje je:
-  Poslovni prostor - okrepčevalnica Rozalija, Dalmatinova 6, Krško. Izklicna cena za nepremičnino znaša 22.500.000 SIT.
Pogoji:
- Prijave za javni razpis morajo ponudniki poslati v 14 dneh po objavi javnega razpisa, priporočeno, na naslov Mercator SREMIČ, Hoteli-gostinstvo Krško d.o.o., Uprava, Trg Matije Gubca 3, 68270 Krško, s pripisom JAVNI RAZPIS.
- V javnem razpisu lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež v RS ter fizične osebe, ki so državljani RS. Pravne osebe morajo predložiti overjen izpisek iz registra iz katerega je razvidno, da imajo sedež v RS. Fizične osebe morajo predložiti potrdilo o državljanstvu.
Ponudba mora vsebovati: predmet nakupa, ponujeno ceno ter način plačila kupnine.
Ogled nepremičnine je mogoč vsak dan od 8. do 12. ure, do končnega zbiranja ponudb.
Prejete ponudbe bo ocenila komisija za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki bo kot merilo za izbiro upoštevala predvsem ponujeno ceno in način plačila.
Po končanem razpisnem roku bo komisi|a izbrala najugodnejšega ponudnika in z njim sklenila ustrezno pogodbo. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 10 dneh po končanem zbiranju ponudb. Nepremičnino prodajamo po načelu "videno - kupljeno". Prometni davek, druge dajatve in stroške lastništva plača prodajalec.
e
Tel.: 0608/62-905,62-906
Cesta svobode 37, Brežice
Xbun*
d.o.o.
Ob kofetku
Tako pravi Peter Vene, kipar iz Sevnice, ki se vseskozi ukvarja s podobami v lesu. Iskal jih je v najdenih koreninah, rogovilah, v lipovih plohih, drevesnih lupinah vrbe in topola. Umetnik premore izredno tankočutnost do materialov lesa, kamna in železa. Pozna jih, kot bi živel v sožitju z njimi. Čustvuje, misli in oro-djari z lesom, ker pozna "njegovo logiko", naravo, značaj, kar predstavlja tudi bistvo ki-parjenja kot umetnosti in veščine.
Dela Petra Veneta so večinoma izpeljanke iz akta. V vsaki korenini, ki jo najde, vidi žensko, njene obline, bujne prsi, pod katerimi lahko čutiš utrip srca. Njegova dela so veličastne mojstrovine. Iz korenin ali rogovil vrbe, ki mu je najljubša, ustvarja akte, pa čeprav je izdelek lahko v osnovi tudi miza. "Žensko telo z bujnimi prsmi, to je les, ki je živ in ima dušo. Kaj je lepšega na tem svetu, kot so ženske prsi? V njih najdeš vse, uteho,
resnico, veselje in srečo," pravi Peter Vene.
Njegove ženske imajo nenavadna imena, najdena v naravi, na povsem enak način, kot so svojim otrokom izbirali imena Indijanci. Počivajoča, Peklenska, Lena, Sočna, Mirna, Veličastna, Ujeta, Vpeta, Prešerna, Zvita, Utrujena... Imena, ki povedo veliko o tem, kje, kdaj in kako so bila videna in izbrana.
Peter Vene je kipar samouk, rojen med drugo svetovno vojno na Bučki. Izučil se je za elektri-karja, vendar pa se je že od majhnega ukvarjal z upodabljanjem v lesu. Pred skoraj tridesetimi leti je imel v Brežicah svojo prvo samostojno razstavo, njegova dela so znana po vsej Sloveniji, v zadnjem času pa tudi v tujini. "Želim si, da bi uspešno izpeljali tudi razstave v ZDA, Franciji, Belgiji in še kje, ki jih trenutno načrtujemo. Po vseh povratnih informacijah, ki jih imam, lahko mirno ugotovim, da se z upodabljanjem v lesu, kot to delam sam, ne ukvarja nihče. Moje ko-
renine so dejansko edinstven primer v tovrstni umetnosti. Všeč so vsakomur, ki jih vidi, najbolj pa prevzamejo arhitekte," pravi sogovornik.
Pri Venetovih je živo. Mati Me-lita in štirje sinovi, ki vsi pridno pomagajo očetu pri iskanju in čiščenju korenin. V družini ima Peter veliko pomoč. Vsestransko. "Včasih je potrebno po deželi narediti tudi do 1.000 km, preden najdemo pravo korenino. Potem pa se garaško delo šele začne. Čeprav so otroci še šolarji, gredo prav radi z mano. 'Gremo po korenine,' pravijo. Vsaka korenina predstavlja svoje življenje. Korenine so težke, ponavadi na robu močvirij. Ni lahko zemlji iztrgati nekaj, kar je raslo 300, tudi 400 let. Ko pre-štejem letnice in ugotovim, da sem našel pravi les, ki bo, ko se bo posušil, pripravljen za upodabljanje, sem nepopisno vesel. Vsi se veselimo in povem vam, da nisem nikoli tako utrujen, da ne bi bil vesel. Pri nas smo vsi radi veseli," pravi Peter Vene.
Pred leti je opustil elektrikarski poklic in se v celoti posvetil svojim koreninam. Življenje brez ki-parjenja mu ni več nič pomenilo. Želja je bila tako velika, da se ji ni mogel upreti. Neprespane noči, v katerih je ustvarjal, so mu dale še več moči. Kot da bi hotel nadomestiti zamujeno. Ljubezen do lesa, razvit čutni odnos do stvarnosti, delavnost in včasih trmasto vztrajanje so lastnosti človeka, ki zmore takšna dela. "Moj oče je bil kovač. Strog in delaven človek. Z bratom sva že kot otroka rada ustvarjala iz železa in lesa. Seveda tega oče ni smel vedeti. Od naju je zahteval, da sva resna in pridna. Malo po-tuhe nama je dajala mati, vendar tudi tega oče ni smel opaziti. V vsej svoji strogosti je verjetno le imel prav. Sam pa razmišljam popolnoma drugače. Želim si, da bi otroci resnično delali tisto, kar bodo sami želeli. Morda se bodo našli v kakem drugem poklicu. Sedaj so vsi navdušeni nad glasbo, čeprav radi upodabljajo tudi iz lesa. Veselje jih
je gledati, karkoli počnejo."
V svojem lesu ima Peter Vene svoje življenje. Ta les je njegov, te korenine so njegove. Sam jih poišče in pravijo, da ve skoraj za vsako vrbo daleč naokoli. "Seveda vem. Samo fotografijo pogledam in vem, kje raste. To se vam zdi neverjetno, toda v vsej svoji želji, da najdem še boljšo in še lepšo korenino, sem dejansko državo prepotoval po-
dolgem in počez. Najlepše vrbe rastejo na Dolenjskem, to lahko z gotovostjo trdim."
Peter Vene je odkril pravo kiparsko obliko. Njegova dela izžarevajo življenje v vsej njegovi lepoti. Njegove ženske so lepe, praviloma naravne in izzivalne, včasih tudi sramežljive. So ženske, kot jih umetnik vidi v trenutku, ko najde svojo korenino, (dama)