AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 164
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING. JULY 17, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1L
30,000 španskih otrok je še v pregnanstvu
Madrid, Španija. — Nad 30,-, bežen do domovine tem močnej-
000 španskih otrok se še vedno nahaja v tujih deželah, kamor so jih poslali socialisti za časa vojne. Tri tisoč teh otrok se nahaja v Rusiji. General Franco je odredil, da se takoj začne z akcijo, da se te otroke dobi domov. Pred par dnevi se je vrnilo prvih 250 otrok k svojim staršem v Madrid. Te izgnančke je nagovoril madridski škof Eijo y Garay ter jim rekel: "Vi ste danes v letih, ko imate živahen spomin. Ohranite^ vedno v živem spomin svoje mučeništvo in vaše izgnanstvo, da bo s tem vaša lju-
ša. Skušajte pa pozabiti slabe stvari, ki so vam jih hoteli vcepiti v vaša srca v tujini."
V zadnjih par mesecih se je vrnilo domov nad 4,000 otrok. Rdeči so imeli natančen seznam vseh teh 30,000 otrok, ki so jih razposlali na vse strani sveta. Proti koncu vojne so pa ta seznam uničili. Francova vlada bo skušala dobiti domov kolikor mogoče teh otrok. Edino iz Rusije ni pričakovati, da bi jih bolj-ševiki izpustili, dokler ne bodo zreli za komunistično propagando.
-o~
STROKOVNE DELAVCE SE MORA OBDRŽATI PRI WPA PROJEKTIH
Clevelandski župan Burton, ki se je vrnil iz Washingtona, kjer so se bili zbrali župani iz vseh večjih mest v deželi, je izjavil, da bodo župani skupno nastopili pri zvezni vladi, da se še naprej obdrži ali najame strokovne delavce, ki niso vzeti iz relifne liste, da se dokonča WPA projekte, ki so zdaj v delu. Brez strokovno Jzučenih delavcev tudi navadni delavci ne morejo delati, ker pačile razumejo gotovih del. Burton je rekel, da ima upanje, da bodo v Washingtonu pristali na to.
Mestno administracijo skrbi ponovna certJifikacija 'delavcev, ki bodo po novi postavi prisiljeni vzeti 30 dnevne počitnice. Burton je mnenja, da to ne bo začasna odpustitev od dela, ampak faktična odslovitev. Taki delavci bodo morali biti potem
ponovno klasificiram za WPA delo in bodo morali iti v vrsto, da se jih pokliče na delo, kadav bo prostor zanje. Ta postava izvzema samo vojne veterane. V Clevelandu bo v prihodnjih dneh odpuščenih 4,500 delavcev in v avgustu nadaljnih 8,000. Taki delavci bodo morali najbrže čakati več mesecev, morda tri do štiri, predno bodo zopet dobili WPA delo, če bodo zanj prosili. Pričakuje se, da bodo ti delavci zaprosili za relif, česar se me ■t-na vlada najbolj boji.
Delavci, ki so bili tukaj odpuščeni, ker so šli na stavko, so pi-ketirali glavni stan WPA na 1275 Ontario St. m nosili napise, s katerimi so napadali predsednika Rosevelta. To je prvič, da je kaka delavska grupa napadla Roosevdlta.
-o—
Važen sestanek
Vsi tisti, ki so dali denar za pokopal iščne lote v Columbusu in Springfieldu, naj se zbero radi važne zadeve v sredo večer ob sedmih na 1106 E. 64th St.
Pozdravi od vsepovsod
Iz Eveleth, Minn, pošiljata pozdrave Joe Gornick, deputij šerif in Martin J. Svete Jr.
Pred odhodom na parnik, ki ju odpelje v staro domovino, pošiljata pozdrave Ančka in France Jakšič.
John Trček in Albin Terček pozdravljata iz Kanade.
Iz Ely, Minn, pošiljajo pozdrave Frank in Rose Tomažič in Lillian Kožar.
Seja Zadruge
V pondeljek večer se vrši seja Slovenske zadruge, v torek večer je pa seja ženskega odseka. Navzoči bodite vsi!
Operacijo prestal
V mestni bolnišnici je srečno prestal operacijo Marven Rossa, star 16 let, stanujoč na 814 E. 156th St., sinko Mrs. Angele Rossa. Oče mu je umrl pred štirimi meseci. Marven je razna-šalec našega lista, želimo mu, da bi bil kmalu zopet na nogah.
žalostna vest
Anton Turk iz Warrensville Heights, O. je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je umrl brat John v Planini, fara sv. Križ na Dolenjskem. Star je bil 51 let. Zapustil je ženo in osem otrok, eno sestro poroč. škulj, tukaj pa brata Antona. Naj mu bo lahka domača gruda.
Pozor, Makabejci!
Prosi se člane društva Carni-ola Tent št. 1288 Makabejcev, da se udeleže v sredo pogreba za pok. sobratom John Sodjem. — John Tavčar, tajnik.
BARČICA PO MORJU PLAVA ...
V soboto popoldne so se cleve- pan demokrat. Edie Pucel, landski demokratje vozili po je-j councilman 10. varde je slovesno zeru. Kakih dva tisoč se jih je, izjavil, da je dozorel čas, da se
naložilo na barko in dobro so-se imeli. Pa govore so imeli in drug drugega navduševali, da zmaga mora biti naša. Ta kratkočasili izlet po jezeru je priredila Mil-lerjeva stranka demokratov. Splošno se je pričakovalo, da bodo prišli nazaj na suho zemljo z zagotovilom, da so si izbrali kandidata za župana. Pa si ga ttiso, zaenkrat še ne.
Vsi so se pa strinjali v tem si trdno obljubili, da bo in mo-biti prihodnji clevelandski žu-
pojavi kak nov Tom L. Johnson. Edie je rekel, da je trdno prepričan, da bo prihodnji clevelandski župan demokrat.
Ray T. Miller, načelnik demokratske stranke, je povedal, da ni bil namen te vožnje drugo kot vesela zabava, pri kateri se zbere skupina dobrih demokratov. Povedal je pa, da je poseben ko-mitej na" delu, ki bo izbral demokratskega županskega kandidata, kar se bo kmalu naznanilo javnosti.
Med našimi ameriškimi rojaki...
Jennie Matjašič iz San Fran-cisca je šla v domovino na obisk, v Metliko. Toda svojega rojstnega kraja ni videla. Umrla je na vlaku od Ljubljane do Metlike. Zadela jo je kap. Doma jo je pričakovala njena stara mati, s katero se nista videli že 30 let. Bila je stara 51 let. V San Franciscu zapušča moža, 3 sinove, 3 hčere in sestro Pavlino.
V	Pueblo, Colo., je preminila Ana Mišmaš. Zapušča 3 sinove, 1 hčer ter moža. — Istotam sta se poročila John šajbelj in Evelyn Germ, ki je hčerka gl. predsednika KSKJ, Mr. John Germa.
V	Flemingu, Kas., je umrl Josip Zupan, star 58 let, doma iz Zagorja pri Savi. Tu zapušča ženo, tri sinove in šest hčera.
V	Kempi blizu Scammona, Kas., je umrl Anton Mihelič, star 73 let, doma nekje v Beli Krajini. Tukaj zapušča sina in hčer.
V	Flemingu, Kas., je utonila Florence Molka, stara 23 let, ki se je nahajala pri očetu na počitnicah.
V	Kansas Cityu je skočila skozi okno nekega hotela Josephine Jazbec, stara 28 let in rojena v Ameriki. V Pitts-burghu zapušča mater in sestro.
Iz Argentine se poroča, da so roparji ustrelili v Buenos Airesu rojaka Vinka Bratino, ki je bil uslužben za nočnega čuvaja. Bil je star 35 let in doma iz Skrilj pri Vipavi, kjer zapušča očeta in dva brata.
V	La Salle se je pri delu smrtno ponesrečil Martin Šetinc, star 63 let, rojen v Buko-seku pri Brežicah. Ubil ga je električni tok. V Ameriki se je nahajal 37 let. Tu zapušča ženo, štiri sinove, dve hčeri, brata in dve sestri.
V	Chisholmu, Minn., je umrla Josipina Kočevar, stara 55 let in doma od Loža. Tu zapušča družino.
V	Hammondu pri Chicagu je umrl Josip Gradišar, star 47 let. Rojen je bil v Ameriki. Zapušča družino.
V	La Salle je umrla Mrs. Mary Savrich, stara 86 let.
, v Johnstownu, Pa., je umrla Ana Kukenberger, stara 59 let. Doma je bila iz Mokronoga na Dolenjskem. Zapušča družino.
V	Homer City, Pa„ je umrla Mrs. Fr. Ferenčak, doma iz Leskovca.
V	Chicagu je umrla Mary Enčimer, stara 62 let in doma od sv. Križa na Dolenjskem Tukaj zapušča tri sestre in dva brata.
Kampanja, ki j0 je vodila JSKJ od 1. januarja do 30, ju nija je prinesla lep uspeh. V tem času je pristopilo k jednoti 1,711 članov v mladinski in 723 v odrasli oddelek.
V	Imperial, Pa., se je ponesrečila v avtni nezgodi Marija Dolinar. Zlomljeni ima obe nogi in se zdravi v bolnišnici. — Istotam se je smrtno ponesrečil Albert Sladič, ki je padel z drevesa, kamor je šel gledat kraguljevo gnezdo.
V	McKees Rocksu je umrla Terezija Cerkes, stara 43 let in doma iz Primorskega. Tu zapušča družino, v stari domovini pa sestro. — Istotam je umrl Tom Budjan, star 58 let in doma iz Koprivnice.
Slepci za obrambo
Rim, Italija. — Fašistična vlada namerava porabiti slepce za vojaško službo. Slepce naj bi se namreč na-stamlo v studa f h napadov od sovražne zračne flotile in ki bi poslušali, če se bližajo sovražna letala. Znano je namreč, da imajo slepci veliko boljši sluh, ker osredo-dotočijo vse svoje živčne moči na sluh. Letala se lahko sliši že iz daljave in bi se lahko pravočasno ljudje poskrili obrambene baterije pa pravočasno pripravilo za napad.
SMRTNA KOSA
John Sod ju
Včeraj zjut»aj je preminil na svojem domu dobro poznan rojak John Sodja, star 60 let. Stanoval je na 1278 E. 167th St. Doma je bil iz vasi Prilozja, pošta Gradec na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 eti. Pokojni zapušča tukaj ža-ujočo soprogo Jennie, roj. Friedhoffer, štiri sinove: Johna, Louisa, Rev. Maxa, ki je kaplan pri sv. Vidu, Josepha, hčeri Jean, poroč. Gundersen in He-en. V stari domovini pa zapušča sestro Mary Jurajevčič. Bil je član društva Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ, društva Carniola Hive št. 1288 Makabejcev, delničar SND na St. Ctair Ave. ter SDD na Waterloo Rd. Pogreb se bo vršil v sredo ob 9:15 iz August F. Svetkovega pogrebnega zavoda na 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in na sv. Pavla pokopališče, žalujoči Sodjevi družini in sorodnikom izrekamo naše globoko so-žalje, blagemu pokojnemu pa naj bo lahek izpočitsk v ameriški emlji.
George Berislavič V soboto popoldne ob eni uri je umrl George Berislavič, dobro poznan med Slovenci. Bil je dolgo časa bolan. Star je bil 75 let in rojen v Duga Resi blizu Kar-lovca. V Ameriko je prišel leta 1892. žena mu je umrla pred sedmimi leti. 'Stanoval je na 6600 Schaefer Ave. Dolgo časa je imel gostilno na 67. St. Zapušča štiri hčere in enega sina: John, Mrs. Margaret Grgetič, Theresa, Mrs. Mary Vrbetič in sestro Christino reda Notre Dame. Truplo bo ležalo v pogrebnem zavodu A. Grdina in sinovi, odkoder se vrši pogreb v torek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Pavla in na Calvary pokopališče. Bil je član društva št. 22 HBZ. Naj mu bo ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo sožalje.
Anna ■Gregos
Včeraj popoldne je nagloma preminila Miss Anna Gregos, stara 27 let, rodom Slovakinja. Bila je rojena v Clevelandu in je stanovala na 14915 Darwin Ave. Zapušča starše, sestro Ve-ronico poroč. Moe, in brata Josepha. Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. F. Svetka. čas pogreba bo naznanjen jutri. -o—--
Dlje ga bomo pili
Columbus, O. — Ohijski državni kontrolni odbor za žganje je določil, da se bo smelo prodajati žganje na kozarčke eno uro dlje, to je do ene po polnoči. Zdaj je bilo to dovoljeno samo do polnoči. Nočni klubi imajo to pravico do 2:30 zjutraj. Postava stopi v veljavo 7. septembra.
"Neodvisni" Burton je pokazal zdaj pravo barvo
Cleveland, O. — Clevelandski župan Burton, ki je bil dvakrat izvoljen kot neodvisen, je zdaj, ko kandidira za tretji termin, prišel s svojo pravo barvo na dan. Zdaj ni več neodvisen, ampak 100% republikanec. Ko je bila seja republikanskih vardnih vodij in precinktnih načelnikov, je Burton poudarjal, da je edina garancija republikanske zmage v letu 1940, ako Cleveland izvoli tudi letos republikanskega župana. Pozneje je imel g. Burton nagwor pred okrajnim republikanskim komitejem, kateremu je pridigoval isto. To je tisti župan Burton, ki vedno hodi v Washington prosjačit demokrata Roosevelta za denarno pomoč Clevelandu.
"Mi potrebujemo podvig industrije v deželi," je rekel Burton, "in samo republikanska stranka lahko to doprinese."
Na seji je bil načelnik republikanske stranke v Cuyahoga okraju, George Bender, ki je navduševal vardne vodje, da bodo delali z vso vnemo za izvolitev Burtona. Navzoč je bil tudi governer Bricker, ki je enako poudarjal, kako važna je izvolitev republikanskega župana v Clevelandu, če hoče imeti stranka uspeh 1940 pri predsedniških volitvah.
Ker se je razdelilo pole za nabiranje podpisov samo republikancem, je znamenje, da se bo Burton zanašal letos samo na svojo stranko. V prvih dveh kampanjah so delali zanj republikanci in demokratje.
Republikanci že zdaj strašijo delavce, ki so pod civilno komisijo, da bodo vrženi iz služb in od dela, če bo izvoljen demokrat. Pozabili so pa povedati, da je vrgel republikanski governer Bricker iz službe vse demokrate, ne glede na to, če so bili pod civilno komisijo ali ne.
--o—--
Zadavil slabotno žensko, pa sam umrl
New York, N. Y. — Walter Ferguson, star 45 let in orjak po telesu, je umoril 55 letno Elizabeth Schneider, ki je tehtala komaj 90 funtov in ki je svoje čase nastopala v cirkusu kot pritlikavka, ženska je hotela posvariti Fergusona, da dela preveč ropota v nadstropju nad njo. Ferguson jo je prijel za vrat, jo potegnil v svoje stanovanje ter zaklenil vrata. To je videl drug stanovalec v hiši, ki je hitel po policijo. Trije so prihiteli, ki so udrli vrata. Videli so, kako je držal Ferguson glavo Miss Schneider pod vodo v lijaku in jo stiskal za vrat. Komaj se jim je posrečilo, da so mu iztrgali žensko, ki je bila pa že mrtva. Nato se je orjak lotil policistov. Stoli in drugo pohištvo je frčalo po zraku kakih 15 minut, ko se je orjak naenkrat sedel na tla in umrl.
Prvi perutninarski kongres v Zed. državah
Na 28. julija se prične v Clevelandu perutninarski kongres, ki se vrši prvič v tej deželi. Morda se komu ne zdi važen, toda če se pove, da je bila odposlana naj plemenitejša perutnina na ta kongres iz vseh delov sveta in da se udeležijo kongresa rejci perutnine iz vseh svetovnih držav, potem bo to že nekaj važnega. Več kot 40 dežel bo poslalo sem svoje zastopnike rn perutnino.
Poleg zborovanja perutninar-jev in razstave perutnine, pa bo v zvezi s tem mnogo drugih privlačnosti, ki se bodo vršile ta čas v mestu. Tako bo poslala Kanada oddelek svoje slovite policije na konjih, ki bodo izvajali svoje umetnosti v jahanju. Celo svojo godbo imajo na konjih, kar se pač redko vidi tukaj. Vpri-zorjen bo posebni kanadski dan za to.
Posebna znamenitost na raz-
stavi bo ogromna kletka, v kateri bodo prosto letali golobi najbolj izbranih vrst in druge izbi 'ane vrste ptičev. Druga posebnost bo ribnik, kjer bodo plavale najrazličnejše vrste povodnih ptic.
Zopet v drugem kraju boste videli indijansko vas in kakih 50 čistokrvnih Indijancev iz Oklahome, ki bodo vprizarjali slikovite bojne plese. Pričakuje se nad pol milijona ljudi na to razstavo. 150,000 vstopnic je že prodanih za vsak dan razstave.
Naše gospodinje bodo pa gotovo zanimale kuhinje, v katerih se bo pokazalo raznovrstne recepte za jajca in perutnine. Vršil &e bo kontest, kdo zna napraviti najboljšo jajčno jed. Zmagovalec ali zmagovalka dobi $1,-000. Torej bo pač vredno pose-titi to razstavo, ki se vrši prvič v Zed. državah. Zaključi se 7. avgusta.
Japonci proti Angliji. Zahtevajo nje uničenje
Tokio, Japonska. — Petnajst tisoč Japoncev je demonstriralo pred angleškim poslaništvom, ki so vpili in preklinjali Anglijo. To je bila ena največjih demonstracij,- kar jih je bilo še na Japonskem. Vlada trdi, da ni odgovorna za izgrede, toda znano je, da vlada celo otroke v šoli uči sovraštva proti Angliji.
Demonstranti so hoteli s silo udreti v poslaništvo, pa so bila vrata premočna. Zaletavali so ■se vanje, pa so vzdržala. 500 policistov, v treh sklenjenih vrstah, je varovalo poslaništvo. Masa je zahtevala, da sprejme angleški poslanik deputacijo. Ta je privolil. Nato je šla k poslaniku s sledečo poslanico: "Sedem milijonov državljanov iz Tokia se je zavezalo, da strmoglavi Anglijo, ki je sovražnica človečan-stvu. Anglija naj povrne svoje koncesije Kitajski in se umakne iz Daljnega Vzhoda."
-o-
Barberton zmagal
V včerajšnji strelski tekmi na lončene golobe je zmagal Bar-bertonski lovski klub. Izid je bil: Barberton 175 točk, Euclid Rifle 142, Rainbow Hunting klub
NEMČIJA ČAKA NA UGODENTRENUTEK
Munich, Nemčija. — Nazijski voditelji, ki so bili zbrani v tem mestu okrog svojega vodnika Hitlerja, so kompaktno izjavili, da čaka Nemčija samo ugodnega trenutka, da se polasti Gdanska. Največ se računa na to, da bo prišel pravi trenutek za Nemčijo, ko bo prosto mesto Gdansk samo odločilo, da ga ne veže več ustava prostega mesta, ki jo je ustvarila znana -versaillska mirovna pogodba. Hitler ima namen, da bo čakal, kaj bodo v tem slučaju napravile Poljska, Anglija in Francija.
V Gdansku se je vršila včeraj parada ženske in moške mladine, ki je prepevala vesele pesmi in vzklikala "materi Nemčiji." Mladina je pela: Nemčija, domovina, usliši naše prošnje; Nemčija, očetnjava, osvobodi nas! -o-
Pa niso petorčki
Mexico City, Mehika. — Po vsem svetu se je bila te dni raznesla vest, da je Mrs. Carbonnel rodila petorčke. Od vseh strani sveta so deževali brzojavi z vprašanjem, če je to res. Pa ni bilo 128. Prihodnja tekma se vrši 1. 'res, ampak res je bilo samo peti
Pobiranje asesmenta
Tajnica društva št. 162 KSKJ se bo nahajala nocoj med 6 in 7:15 v svrho pobiranja asesmenta v stari šoli sv. Vida. Vse zaostale so prošene, da poravna-jo.
Zadusnica
V cerkvi sv. Vida se bo brala jutri ob 6:30 sv. maša za pok. Joseph Bencin. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
nedeljo v septembru na barber-tonskem strelišču.
Zadušniea
V	cerkvi sv. Pavla se bo brala jutri ob osmih sv. maša za pok. Albin Janz. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Seja mlad. zbora
Seja mlad. zbora SDD na Waterloo Rd. se vrši danes zvečer ob šestih, seja staršev pa ob 7:30. Seja je jako važna.
Važna seja
V	četrtek večer ob 7:30 se vrši važna seja društva Cerkniško jezero št. 59 SDZ.
del. Mr. Carbonnel je rekel prijatelju, da so "kupili" in da jih je ravno pet. S tem je mislil reči, da so vile rojenice prinesle petega otroka. Prijatelj ga je pa razumel, da je pet novorojenčkov, pa je veselo vest razbobnal po mestu in kmalu je zapel brzo-jav na vse strani sveta. No, zdaj pa jemljejo nazaj.
—.-o-
žalostna vest
Ana Kravanja iz Yukona, Pa., je prejela vest, da ji je v Soči na Primorskem umrla mati v starosti 84 let.
TEŽKA RUDNIŠKA NESREČA V KENTUCKY
Providence, Ky. — V premo-gorovu Duvin Coal Co. se je pripetila razstrelba, ki je zahtevala smrt 19 rudarjev, ki so delali 250 čevljev pod zemljo. V rovu se pa nahaja še nadaljnih devet premogarjev, za katere ne vedo, ali so še živi. Boje se, da tudi ne
bodo ostali pri življenju, ker se razvija v rovu strupen plin. Le če so se mogli zapreti v kak ne-p rodu še n prostor, bodo lahko ostali živi, dokler se jih ne reši. Pred vhodom so se zbrali sorodniki premogarjev, žene, otroci, matere, očetje, ki nestrpno pričakujejo kake vesti iz podzemlja.

"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
«117 St. Clair Aveuue	Cleveland, Ohio _ Published dally except Sundays and Holiday a
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION BATES: U.S and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mail, »7.00 per year. U.S. and Canada, »3.00 for 6 months Cleveland, by mail, »3.50 lor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier«. »5.50 per year, »3.00 for 6 months. European subscription, »7.00 per year. Single copies, 3c
Iz Kalifornije
San Francisco, Cal. — V nekaj dneh odpotujem od tukaj
vsako nedeljo in prepričali se boste, da sem prav zapisal.
Naj zadostuje za danes, bom ša prihodnjič kaj. Tople po
proti Clevelandu. Zelo me je zdraye vgem čitateljem tega li-
Entered as second class matter January 6th, 1808, at tb» Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878.

No. 164, Mon., July 17, 1939
Anglija je spregovorila
Anglija je spregovorila potom ministerskega predsednika Chamberlaina odločno besedo, vsaj mislimo si, da je bila odločna. Povedala je Hitlerju v brk, da bodo zarožljale sablje, če le migne s prstom v smeri proti prostemu mestu Gdanjsk.
Lahko je mogoče, da je imela Anglija grozilne besede samo na jeziku, kakor je to večkrat pokazala v preteklosti. Lahko pa je tudi, da je mislila resno. Vprašanje je, kako si bo angleško grožnjo tolmačil lisjak Hitler. Ako jo bo vzel za resno, bo lepo obsedel v zapečku. Če bo pa smatral angleške grožnje samo za znamenje slabosti in tresočih kolen, bo marširal proti vzhodu, ne glede na to, kaj poreče k temu ostali svet.
Prav bojimo pa se, da se v Evropi samo blufa. Drug pred drugim ima strah. Pretehtava se od vseh strani, katera država je močnejša in če bi kazalo potipati malo s konico sablje. Ker se pa vsak boji, d? bi podcenjeval sovražnika, zato si napovedujejo vojno in si grozijo največ po radiu, prirejajo orjaške manevre in prevažajo bojne tanke sem in tje. S tem hočejo vliti strah in trepet v mozeg in kosti svojemu sosedu. Ta pa dela isto in koza je cela.
Znano je, da je Hitler do danes dobil le tisto, kar si je upal vzeti brez prelivanja krvi.- Na poljskf meji je pa naletel na bolj trd oreh, ki si ga ne upa streti s svojimi kočniki.
Sicer je gotovo, da sc Anglija ni postavila Hitlerju po robu samo iz prevelike ljubezni do Poljske. Briga Anglijo Poljska! Boji pa se za svojo lastno kožo in ta bi prišla v veliko nevarnost, če bi Hitler pregazil Poljsko in udaril proti Rusiji in doli proti Črnemu morju, pa še preko. Potem pa bi udaril na Anglijo, ali na njene kolonije.
Dokler Hitler in Mussolini do zadnje unče ne pretehtata moč Anglije in njenih zaveznikov, in dokler nista absolutno sigurna, da bi zmagala v slučaju vojne, toliko časa ne bo vojne v Evropi.
Za ameriško demokracijo
Ali bo predsednik Roosevelt kandidiral v tretje? To je danes vprašanje, kjer sc sestaneta dva, ki se rada pogovarjata o politiki. Vsak pa tudi lahko pritrdi, da je to res vprašanje, ki bi moralo zanimati vsakega Amerikanca. Skoro gotovo bi lahko rekli, da bi Roosevelt lahko dobil nominacijo za ponovno kandidaturo. Drugo vprašanje pa je, če bi bil izvoljen. Treba je namreč razumeti, da bi se s tem prevrnila vsa stara ameriška tradicija, ki je tako značilna za našo demokracijo namreč, da ni noben ameriški državljan velik dovolj, da bi bil trikrat 'zaporedoma predsednik te dežele.
In kadar bi se videlo, da je v nevarnosti stara tradicija svobodne ameriške dežele, tedaj bi stopili na mejdan milijoni ki bi se temu uprli. Demokrati, ki so dvakrat volili kot en mož za Roosevelta, bi se razdvojili. Morda bi se pridružili republikancem, še bolj gotovo pa je, da bi postavili svojega lastnega kandidata. In kaj bi bila posledica? Republikanec bi vkorakal brez ležkoče v Belo hišo.
Vsaka politična generacija rodi voditelje, ki vodijo narod nekaj časa. Potem pa izroče vodstvo drugemu, lo je demokratičen način vlade in poldrugo stoletje se je izkazovalo, da je to pravi način vlade v svobodni in demokratični Ameriki.
Ako Roosevelt kandidira v tretje, je gotovo, da bo s tem razbil močno demokratsko stranko, ki še dolgo potem ne bo prišla do sape. Ako bo Roosevelt kandidiral v tretje, se bomo znašli v situaciji iz leta 1912, toda zdaj ne bo kakega Wilso-na, ki bi imel od tega dobiček.
presenetila žalostna novica, da je umrl g. Louis Pire tako nepričakovano in ne da bi bil prej kaj bolan. Bog mu daj večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti. Ostal bo v trajnem spominu pri slovenskem narodu. Bil je dober za vse ljudi. Dobro sem ga poznal od leta 1906, ko smo imeli čitalnico na 55. cesti. Se-ve, takrat je bil še mlad, in ni bil še dolgo tukaj. Meni se je zelo dopadel, ker je držal tako lep red pri knjigah in časopisih.
Na tisoče ljudi je izučil za državljanski papir. Med temi sem tudi jaz, ki sem dobil državljansko pravico pred dvajsetimi leti.
Zdaj prihajam v Cleveland, ker imam čas. Od WPA so nas vse odslovili in bo prihodnje dni stavka, ker hočejo, da bi delali za polovično plačo, to je 130 ur za borih $55.54. Upam, da se bo ugodno rešilo za delavce. Torej na svidenje v vaši metropoli.
Frank Zaje ---o-
sta.
Tony Stepech, box 302
--o---....
Komentar življenja
Veliki dan, farni piknik v Collinwoodu!
Prijatelji revnih
Kaj pravile!
.....—.—•—- - - ••
"Ti, ali ni poceni porcija telečje pečenke z solato, krompir-iem in kumarcami, zraven pa velika čaša pive, pa vse to za^l5 centov?"	•! 1 * ¥i®f
"Aha, poceni je! Kje se pa dobi?" "Nikjer, ampak poceni je pa le."
R	<c	>!<
Dekle je bilo aretirano, ker je s svojim avtom šarila po cesti, kot bi bil ves svet njen. Pred sodnikom je povedala, da se prav nič na spominja, kako je vozila. Samo tega se dobro spominja, da je prej spila 15 "špag" in šest steklenic močne pive. Punca zasluži zlato svetinjo za hrabrost, da si je sploh še upala na cesto po takem pricejavanju.
Admiral Richard Byrd se bo podal 1. oktobra iz Bostona na južni tečaj z vso potrebno opremo, da zasede ondotno ozemlje za vlado Zed. držav. Na pot ser pripravlja z vso naglico, kot se trdi. Baje se boje, da bi te kraje ne zasedla kaka druga država. Kot znano, je v ondotnih krajih večen led in sneg in je človeku težko razumljivo, zakaj bi se tepli za led, ko ga nam pa električne ledenice toliko narede in prav poceni.
Shinnston, W. Va. — Naj prvo izražam globoko sožalje nad izgubo prerano umrlega Louis J. Pirca. Poznal sem moža osebno dolgo let in kar nisem mogel verjeti, da je umrl prav ta, dokler nisem čital v Ameriški Domovini. On je bil res blag človek za pomagat komur je le mogel. To vem tudi jaz sam. Naj počiva blaga duša v miru in večna luč naj mu sveti. Nebeški Oče naj mu bo dober plačnik. Dobri ljudje nas zapuščajo drug za drugim. In Mr. Pire je bil prijatelj revnih.
Zdaj grem pa malo v Pittsburgh, Pa. Hotel bi malo opisati katoliškega duhovnika fare sv. Patrika, Rev. James Coxa, ki ima vsako nedeljo sv. mašo in pridigo med 8 in 9. na WJAS radio postaji, 1290 kilociklov. Poslušajte ga vsako nedeljo in se boste dosti dobrega naučili od njega. Mislim, da je on mož vse časti in spoštovanja vreden. Ako je kateri božji namestnik, on je. On je prijatelj revnih. Koliko ljudi on hrani, oblači, obuva! Koliko milijonov košar je že on razdelil živeža. Koliko tisoč kosov obleke in obuvala je že raz-dal. On sam vzdržuje tudi briv-nico, kjer dobijo postrežbo revni. Popravlja stare čevlje revnim in kaj ša vse ne vem. Nihče ne gre iz njegove hiše praznih rok, ali lačen. Pod ^cerkvijo se vedno kuha za revne. Za koliko novorojenčkov on skrbi, ker starši nimajo sredstev.
Father Cox vedno pridiguje: Pomagajte svojim bratom in sestram, ki so v potrebi! Dalje je Father Cox povedal, da dosti dobijo od naroda, pa ne od bogatih, pač pa od takih, ki sami nimajo dosti. Cent pri centu narod daje in se dosti nabere. Vsakemu postreže, pa pri tem ne gleda, če je katoličan ali ne. Pri njem so vsi ljudje enaki, saj je vse Bog ustvaril, pravi Father Cox.
"Mi ne vprašamo ljudi za ime," je rekel Father Cox, "kadar pridejo prosit, če bi ne bili potrebni, bi ne prišli." Ali ni tak človek Kristusov namestnik? Ali ni tak človek vreden, da se ga spoštuje kot dušnega in telesnega očeta? Mislim, da. Takih duhovnikov bi bilo treba še več. Kristus ni bil bogat, ničesar ni imel, čeprav je bil Kralj neba in zemlje. Dajal je pa zgled, kako se moramo ravnati. Pa jih je, žalibog malo, da bi se ravnali, kakor On zahteva.
Bog daj še dosti takih blagih mož, kakor je Father Cox. Potem bi bilo dosti boljše na sve
Iskrenost Velikokrat se govori in piše o iskrenosti, toda v realizi življenja je največkrat ta beseda zgolj v zlorabo svojega bližnjega. Bodi iskren vsikdar in povsod in nikoli ti ne bo sovražnikov manj-kakalo.
Resnica
Govori resnico, pa bila ta gor-ka ali mrzla, od sto jih bo mogoče le pet, ki jo bodo radi slišali, drugi pa te zasovražili. Velikokrat, če bi hoteli ločiti resnico od laži, bi slednja triumfirala.
Poštenost Bodi pošten, loči svoje od tujega in nekega dne boš slišal, da si goljuf in prevarant, da kar imaš si krivičnim potom pridobil. Najdi izgubljeno in vrni isto onemu, ki je izgubil in od sto se ti jih bo devet in devetdeset smejalo.
Idealizem Bodi idealen ne glede na materialno stran tvojega življenja in kmalu bodo tvoje kosti ležale pri večnemu izpočitku. Dnevi idealizma so za nami in kdor jih hoče nazaj poklicati, se bo prevaral — materializem je bil po-grebnik idealizmu.
Prijateljstvo Bodi oprezen pred onim pri jateljem, ki ob vsaki priliki zatrjuje svoje prijateljstvo, pa ne najde dobre besede, da bi te branil, ko ti drugi jemljejo dobro ime. Le ono prijateljstvo šteje, ki se dejansko izkaže. Varuj se onih, ki hočejo vedno biti v ravnovesju.
Zaupnost Zaupnost je lepa čednost človeka, toda ta te največkrat v življenju tepe. Splošnosti zau paj to, kar misliš, da ti ne bi škodovalo, če bi berič javno oklical Tvoji domači posli in družinsko življenje naj bo le tvoje in nikogar drugega, iče boš preveč zaupljiv, se boš gotovo nekega dne razočaral.
Hočeš pohvale Stopi na oder, kadar bo polna dvorana, zgrozi se nad krivico katere nikjer ni, povej in pohva li ljudj to kar niso — žel boš aplavz in odobravanje. Obljubi to kar jim ne moreš dati in verjeli ti bodo vsi. Govori o trpljenju onih, ki trpljenja ne poznajo in zaziblji trpljenike v sladke sa nje revolucije in vsi te bodo hva lili. Povej jim to, kar radi sli šijo, čeprav laž — med njimi boš mučenik.
Hočeš sovražnikov Kadar vidiš, da se komu kri vica godi, stopi v obrambo pra vice, dokaži, da oni, ki krivico delajo nimajo prav in krog tvo
Nestrpno čakamo ter se s polno paro pripravlja naš cerkveni odbor na naš veliki dan 6. avgusta, ko se vrši pri nas, to je pri fari Marije Vnebovzete, naš farni piknlik. Vršil se bo na Pintarjevi farmi.
Da, to bo velik dan za našo župnijo in za vse, ki se zanimajo za obstanek, njen dobrobit. Sedaj, ko je šel čas sreče drugod j mimo, imamo pa mi v Collinwoodu še čas, da nas gospa sreča poišče na našem pikniku.
Vsem, ki ste se odzvali naši ^ cev prihaja iz Evrope v Ameri-prošnji in nam pomagali, se ko. Med 1. julijem 1934 in 24. prav lepo zahvaljujemo in se'novembrom 1938 je bilo pripu-
vam še dalje priporočamo. Vse ajdovške rojake v Ameriki lepo pozdravljamo in obljubljamo, da se vas bomo vedno hvaležno spominjali.
župni urad v Ajdovcu 14. junija 1939.
Gregorij Mali, župnik. (Pečat)
-o-
Turisti so podvrženi deportaciji
Mašino že sonce ves teden zlati, na srečni dan piknika čaka, se greje;
le pridite radi na piknik k nam vsi,
znabiti vas sreča obišče, nasmeje.
Torej mašina bo naša glavna nagrada. Ves teden se že naše oči "Nežno" obračajo tje pred župnišče, kjer se tako nezgrun-tanc lepo "šajna" nova mašina. Far an i dragi in prijatelji! rinesite prav vsi nazaj odre-zke in denar prav kmalu, ne vsi na zadnje. Oglasite se za tike-te, če jih še nimate, v župnišču. Naš piknik mora biti 100 %, to-ej najboljši od vseh. Prihitite, pripeljite s seboj dobre znance in prijatelje na Pintarjevo farmo z lepim upanjem na navo mašino.
Za ta dan bo še več drugih nagrad v zalogi, katere so nam darovali vedno naklonjeni naši trgovci in dobri prijatelji, katerim se iskreno zahvaljujemo. Torej ne samo eden bo izredno srečen, več se jih bo vračalo veselih domov.
Rada bi gospej sreči še tiho na uho zašepetal, naj pri nas izbere takega za mašino, ki je še nima letos nove. Kajti dve novi je preveč sreče; Sicer pa nismo g. Glihi v Newburghu prav nič nevošljivi, če'ga je sreča pri velikem oknu pogledala. 'M'il ga povabimo, da se pripelje s prijatelji v "ta novi" na naš farni piknik. Tukaj bomo potem primerjali, katera se bolj "šajna."
Torej na svidenje! Obeta se vsem vesel, zabave poln dan.
V prijateljkem krogu tam bomo veseli,
zarajali bomo, pri glažku sedeli;
pri rujnemu vincu zapeli naglas, na piknik naš pridite vsi k nam v vas!
Kdo bo vozil mašino ?
Na ta veliki dan 6. avgusta vsi na Pintarjevo farmio, da bo uganka rešena, naša župnija pa vesela. Na svidenje!
John Grill
ZAHVALA
V Ajdovcu zidamo nov prosvetni dom, ki ga bomo posvetili svojemu velikemu rojaku, pokojnemu škofu dr. Janezu Frančišku Gnidovcu. Umrl je 3. feb-
jih sovražnikov se bo sekundo I ™ar.ia 1939 v Ljubljani. Prosili
množil. Končno bodi iskren, govori resnico, bod.i idealen, pošten in zaupljiv in imel boš toliko sovražnikov kolikor bo znalo tvoje ime na pamet.
Kaj nam je storiti Zgodovina in življenje nas uči,, da vsakdo, ki je gazil radi koristolovstva lepe čednosti člo-večanstva je nekdaj spoznal in ž njim tudi oni, ki so bili prevarani, da je to podlo in sramotno delo, katero je bilo ali bo s ponižanjem plačano.
Poštenost, odkritosrčnost in iskrenost je slej ali prej dobila svoje častno mesto med onimi, ki so te radi teh lepih čednosti v zmoti in hujskanju sovražili. Zadoščenje je sladko ravno tako kot za one grenko, ki so ti krivico delali. Vprašajmo se na kateri strani je naše mesto.
Joško Penko,
tu. Poslušajte njegov program zastopnik Ameriške Domovine.
smo svoje rojake, ki žive v Ameriki, da nam pri zidavi tega doma pomagajo. Nismo prosili zastonj. Rojaki v Ameriki so se naši prošnji odzvali in nam po Jerneju Strojinu, RFD 3, Box 181, Geneva, O. poslali skupaj $38.25.
Darovali so v dolarjih: John Per par 2, Marija Perpar roj. Rozman 2,2 Rozalija Zadnik roj. Mirtič 1.25, Anton Kmet 1, Ka-rolina Kmet 1, Marija Jerič roj. Janpigar 3, Matija Lavrič 2, Anton Pevec iz Čateža 1, Frank Mirtip 2, Ana Longar roj. Pečjak 1, Joseph Npvinc 2, Ana Tomšič roj. Lavrič 1, Frank Turk 1, Marija Germ 1, Joseph Rižnar 2, Marija Jarc 2, Anton Stroj in 1, Anton Grdina 5, Joseph Bradač 1, Frank Kužnik 1, Marija Strojin roj. Pečjak 2. Jernej Strojin 2, Aug. Kol'lan-der 1.
Immigracijski zakon dovoljuje pridod inozemcev, ki hočejo obiskati Združene države "radi posla ali zabave." Smejo priha jati v to deželo le za začasno bivanje in niso podvrženi kvotni omejitvi. Zakon nikakor ne omejuje števila takih turistov ali posetnikov. Ali ako tak inozemec ne odide iz Združenih držav ob zapadlosti dovoljenega roka, postane inozemec, ki je v tej deželi nezakonito in je podvržen deportaciji, čim je zasačen.
Letos se pričakuje veliko število inozemcev, ki pridejo Združene države ogledat si svetovno razstavo v New Yorku in mednarodno razstavo v San Francisco. Važno je, da ti po-setniki in njihovi prijatelji tukaj v Ameriki razumejo zakon,' v kolikor se tiče začasnih pripustitev v Združene države. Kriva je domneva, da more turist ostati tukaj za vedno, zlasti ako najde kako službo in je v stanu vzdrževati samega sebe. Temu ni tako. Priseljeniški zakon izrecno določa, da začasni poset-nik ne more spremeniti svoj "status" v onega priseljenca. Takai sprememba je le mogoča, ako turist zapusti ozemlje Združenih držav, zaprosi ameriškega konzula v inozemstvu za redno priseljeniško vizo in je do sti srečen, da jo more dobiti in priti nazaj v Združene države, to pot kot priseljenec za stalno bivanje. Kar se tiče okolščine, da si turist najde zaslužek Združenih državah, zakon smatra, da je dotični inozemec vsled tega dejstva spremenil svoj 'status,' pod katerim je bil pripu-ščen, da torej ni več aačasno pripuščen turist, marveč je podvržen takojšnji deportaciji, še predno izteče rok njegovega začasnega bivanja.
Inozemski posetniki so pripu-ščeni za dobo, ki ne presega ene-$a, leta. Morajo zadovoljivo pre pričati priseljeniško oblast, da prihajajo "radi posla ali zaba ve" in da imajo zadosti sredstev za svoje vzdrževanje, dokler so tukaj. Ni nikakega enoličnega pravila, kar se tiče zneska denarja, ki naj ga imajo. V splo šr.em rečeno, pričakuje fee, da ima več denarja na razpolago ako nima nikogar v tej deželi in manj, ako ima ožje sorodnike ali prijatelje, katerih gost bo te kom svojega bivanje v tej deže li. Veljaven inozemski pasport ie najvažnejši dokument, ki ga dotičnik mora imeti. Tudi njega voznino za povratno pot mo ra biti plačana vnaprej.
Ako so okoliščine take, da mo ra posetnik ostati v Združeni državah daljšo dobo, kot ono določeno v njegovi vizi, sme on zaprositi za podaljšanje začas nega bivanja. Za take prošnje služi tiskovina Form 639 in se tiskovina mora vploslati priseljeniški oblasti v pristanišču, kamor je inozemec prišel. Prošnjo treba vložiti ne kasneje kot 15 dni in ne prej kot 30 dni pred dnem, določenim za odhod. Turistov je razmeroma malo V večini evropejskih dežel se turisti smatrajo kot važen vir narodnega dohodkja. Ampri^ki turisti so posebno dobrodošli in smejo iti sem in tja takorekoč brez nikake težave. Po ameri: ških priseljeniških statistikah 1. 1937, je 390,000 ameriških državljanov obiskalo evropejske dežele, kjer so potrosili 594 milijonov dolarjev. Tako je bilo 1. 1936. Mnogo manj obiskoval-
ščenih skozi newyorško luko 217,824 posetnikov. Povprečno imamo petdeset do šestdeset tisoč intizemcev na leto, ki prihajajo začasno na obisk k nam.
Nedavno je nekdo na zaslišanju pred senatnim priseljeniškim odsekom omenil, da je veliko število inozemcev, ki prihajajo navidezno začasno, pa ostajajo tukaj za stalno. Priseljeniški komisar je to zanikal in omenil, da izmed 217,824 inozemcev, pripuščenih začasno skozi Ellis Island med 1. julijem 1934 in 24. novembra 1938, le 4,226 jih je ostalo tukaj nezakonito. Povrh tega mnogi izmed teh so bržkone odšli, ne da bi oblast znala za njihov odhod.
F. L. I. S. -o-
IZ PRIMORJA
Idrija.—Iz konfinacije se je vrnil Srečko Kogoj, bivši idrijski občinski tajnik. V kon-finaciji je preživel štiri leta in to v južni Italiji. Obsojen je bil na pet let konfinacije, a eno leto mu je bilo odpuščeno.
Gorica.—Aretirali so 22-let-nega Antona Komavlja iz Šmartna v Brdih, ker je odšel Nemčijo brez potnega lista. Gorica.—Dne 23. maja je umrla 17-letna Milica Komel, hčerka skladatelja in profesorja glasbe Emila Komela.
Trst.—Umrli so: Mlekuž Josip, 57 let; Pertot"Ivan, 73; Kosmač Marija, 76; Škerl Ivan, 67.
Sv. Lucija.—Do smrti je povozil osebni avtomobil, katerega je vodil šofer Cijan Josip, 24-letnega kolesarja Josipa Podorka iz Volč. Čeprav so nesrečneža takoj odpeljali k zdravniku, je zaradi težkih poškodb kmalu nato umrl.
Brat in sestra state se zadušila. Trst.—Težka nesreča se je zgodila Koncem mata v Plavljah nad Miljani. Ko se je družina Ivana Coka spravljala spat, je 25-letna hči Lidija ponesla s seboj v sobo malo žerjavice, da bi se malo ogrela, ker je bilo ozračje zaradi neprestanega dežja zelo hladno. V zaprti sobi se jo tako nabralo mnogo strupenega ogljikovega dvokisa. V isti sobi je spal tudi mlajši brat Zorko. Ko je zjutraj oče hotel zbuditi oba, se mu na njegove klice nihče ni oglasil. Vznemirjen, da ni kaka nesreča po sredi, je podrl vrata in zaprepaščen obstrmel, ko je opazil, da je soba polna strupenega plina. Na postelji je ležal brez znakov življenja Zorko, a Lidija je še teško dihala. Poklicali so zdravnika, ki je rešil Lidijo, mlajši brat pa je bil že mrtev. Tako Lidija, kakor Zorko, sta bila oba duševno bolna in že večkrat v umobolnici. Lidijo so prepeljali v bolnišnico in jo bodo po ozdravljenju postavili pred sodišče zaradi sokrivde umora.
Kobarid.—Rudolf Špehonja, star 31 let, se je hotel popeljati z vzpenjačo, s katero vozijo drva v dolino, ko mu je na sredi poti nenadoma popustil pas, s katerim je bil zavezan. Revež je padel v prepad in se na mestu ubil.
Opčine.—Oblasti so aretirale po enem mesecu iskanja Angelo Mijič, ki je živela zadnje čase v neki podzemni jami, da bi se tako izognila zasledovanju policije. Aretirana je bila zaradi beraštva.
Palmanova.—V Št. Maria la Longa pri Palmanovi je nepričakovano umrl tamošnji ob^ činski tajnik Jože Peršič, nai rojak ,star 43 let, ki je pred premestitvijo ta j n i k o v a 1 v Šempasu. Zapušča številno nepreskrbljeno družino.
Repentabor,—71-letna Tavčar Ivana je pri padcu p3 stopnicah zadela z glavo ob oster rob in prebila loban.ia-V težkem stanju so jo pireP3' ljali v bolnišnico.
WINNETOU
Po nemftkem Irrlrolka K. May«
• "Uff —! Uff med gledalci.
"Da, le čudite se! Mislili ste dosedaj, da sem samo navaden westman. Niste me poznali! Sam Hawkens zna več nego samo črešnje zobati! Spoznali me še bodete, hihihihihi!
Naj vzamejo moji rdeči bojevniki tomahavke in naj mi izkopljejo jamo, globoko, pa ozko!"
"Ali bo moj beli brat pogledal v notranjost zemlje?" je vprašal Inču čuna.
"Da. Kajti bodočnost leži zakopana v globinah zemlje. Tudi v zvezdah je zapisana. Ker pa po dnevi zvezd ni, tudi ne morem v njih bodočnosti brati. Zato bom pogledal v zemljo."
Nekaj bojevnikov je pristopilo, izkopali so z bojnimi sekirami naročeno jamo.
"Ne uganjajte komedije, Sam!" sem mu šepnil, "če rdeči opazijo, da jih mislite za norca imeti, bodete vso stvar le še poslabšali, mesta da bi nam koristili!"
"Komedija —? Da bi koga za norca imel —? Kaj je pa medi-cinman počenjal —? Ali ni tudi on komedije uganjal? Kar sme in zna on, smem in znam tudi jaz, če se ne motim, veleepošto-vani sir! Vem, kaj smem! če nihče ne bo dal odgovora tistemu noremu komedijadtu, bomo slabo vozili z rdečimi, ki nas bodo spremljali! Zanesite se na to!"
"Tisto je seveda res! Pa prosim vas, le ne nikakih neumnosti !"
"Prav nikakih! čisto resnobno se bom obnašal! Ne skrbite se!"
Vkljub temu zatrjevanju mi je bilo neprijetno pri srcu. Le predobro sem ga poznal, šalji-Obrnil na sme-snoplat. In vse mi je lahko pokvaril. Rad bi ga bil še svaril, pa pustil me je in odšel k Indijancem, da jim naroči, kako globoko mora biti jama.
Ko je bila luknja gotova, jih je nagnal in si slekel svojo staro, zakrpano usnjato lovsko suknjo. Zapel jo je spet in jo postavil na tla. In glej, ni se sese-dla, pokonci je stala, kot da je iz pločevine ali pa zbita iz desek. Podoba je bila, kot da je postavil na tla široko pečno cev. In to cev, ki je bila njegova stara suknja, je postavil na izkopano jamo, si nadel važen obraz in povedal :
"Možje, žene in otroci Apačev bodo videli in zvedeli, kaj bom sedajle storil in slišal, in čudili se bodo. Ko bom povedal ča-rovniške besede, mi bo zemlja odprla svoje globine in vse bom videl, kaj se bo v bližnji bodočnosti z nami zgodilo."
Oddaljil se je od suknje pa jo obkroževal s počasnimi koraki. In med tem obkroževanjem je,
tako sem
o groza
razločno slišal, govoril malo po-števanko od ene do devet. K sreči je je pravil tako naglo, da rdeči niso mogli razumeti, kaj pravi, če je tudi kateri izmed njih dobro znal angleški.
Ko je končal poštevanko, je planil v skoku okoli okorne suknje, tulil ko nor in krilil z rokami ko mlin na veter s svojimi krili. Ko se je že dovolj natulil in zasopel, je stopil k suknji, se 3i nekaterekrati globoko priklonil pa vtaknil glavo v suknjim vrat, da bi "pogledal v globine zemlje."
Strah me je bilo, čisto zares strah. Kako bo komedija vplivata na rdeče —?
Kradoma sem pogledal po
njih.
čudno —! Rdeči so kazali sa-
!" se je čulo nje.
Celih dolgih pet minut je tičala Samova glava v okorni suknji. Včasi je zakrilil z rokami, kot da gleda prav čudne in neverjetne reči. Vklub resnemu položaju sem se vgriznil v ustnice —.
Končno je potegnil glavo iz suknje. Njegov obraz je bil skrajno resen. Odpel je suknjo, si jo oblekel in rekel:
"Moji rdeči bratje naj zagrnejo zemljo. Dokler je odprta, ne smem nič povedati."
Zagrebli so jo, Sam si je globoko oddahnil, kot da je sila izmučen, pa vzkliknil:
"Vas rdeči medicinman je čisto napačno videl bodoičnosjt! Kajti ravno narobe se bo zgodilo, kakor je napovedal! Vse sem zvedel, toda vsega ne smem povedati.
Le eno bom povedal. Videl sem puške vi jami it» streljanje sem čul. Zadnji strel je oddal Old Shatterhand iz svoje medvedari-ce. Kdor pa odda zadnji strel, še ni padel in še ni umrl, živi še in zmagal je. Mojim rdečim bratom preti nevarnost. Ušli ji bodo le, če bodo vedno v bližini Old Shatterhanda. če pa bodo to storili, kar je medicinman zahteval, bodo umrli. Govoril sem. Howgh!"
Samovo "prerokovanje" je vsaj za trenutek kazalo uspeh. Rdeči so mu verjeli, to sem videl. Ozirali so se po vozu, pričakovali so pač, da bo prišel njihov medicinman in se branil. Pa ni se prikazal. Mislili so si torej, da se čuti premaganega.
Sam je prišel k meni, njegove majhne oči so se navihano bliskale.
"No, sir, ali sem dobro opravil?"
"Cel komedijant!" "Well! Torej je bilo prav in dobro? Ne?"
"Da! Zdi se, da ste svoj namen dosegli."
"Popolnoma sem ga dosegel! Medicinman je premagan. Ne pckaže se več in tudi oglasi se ne."
Molče in zamišljeno, pa zgovorno naju je gledal Winnetou. Njegov oče pa ni mogel molčati. Pristopil je in dejal Samu:
"Moj beli brat je zelo pameten človek, vzel je moč besedam našega medicinmana. In suknjo ima, ki v njej tičijo važne prerokbe. Tista njegova suknja bo zaslovela od zapada do vzhoda, od ene velike vode do druge.
Pa Sam Hawkens je s svojim prerokovanjem segel predaleč. "Predaleč —? Kako to: "Zadostovalo bi bilo, če bi bil povedal, da nam Old Shatterhan-dcva bližina ne more škodovati, Zakaj je Sam Hawkens pridjal
da nam preti nevarnost?" ^
"Ker sem tako videl v luknji. Inču čuna je nepotrpežljivo zamahnil z roko.
"Poglavar Apačev dobro ve, pri čem da je. Moj beli brat mi naj mirno verjame! Ni bilo treba govoriti o nevarnosti in plašiti naših ljudi!"
"Plašiti —? Bojevniki Apačev so pogumni ljudje. Ne bojijo se nevarnosti!"
"Ne bojijo se je! To bodo tudi dokazali, če se bomo na potovanju srečali s sovražniki. Odpotujmo!"
Pripeljali so konje. Precejšnje število tovornih konj je bilo med njimi. Eni so nosili naše merilno orodje, drugi pa živila in razne potrebščine.
Za jahali smo. Spremljal nas ni nihče. Tudi poslavljali se niso Apači od svojih družin. Pošlo vili so se najbrž že prej. Njihova možatost in bojev)nišik&
čisto
1939 JULY laaf
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
julij
23.—Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd.
23.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi.
30.—Društvo Sloga št. 43 SDZ, Niles, O., priredi piknik na John Samual's farmi. Igral bo Jack Pershinov orkester iz Warren, O.
avgust
5.—Fara	Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi.
6.—Društvo	Soča št. 26 SDZ priredi piknik na vrtu Slovenskega doma na 6818 Denison Ave.
12.—Društvo	Bled št. 20 SDZ priredi zabavo na Zornovih prostorih v počast novim članom, ki so pristopili tekom kampanje.
13.—Društvo	Danica št. 34 SDZ, piknik na Zornovih prostorih, Bradley Rd.
13.—Društvo Ameriški Slovenci št. 21 SDZ, Lorain, O., piknik na Lovčevih prostorih na Clinton Ave.
20—Piknik Zveze društev Najsv. Imena na Špelkotovi farmi.
20.—Skupni koncert odraslih in mladinskih pevskih zborov pod avspico Slovenskih narodnih domov.
27.—Olimpiada SDZ na Pin-tarjevih prostorih.
27.—Workmen's Sick and Death Benefit Society, piknik na Stuškovi farmi.
27. — Piknflc skupnih društev fare sv. Lovrenca pri Mr. Zor-nu na Bradley Rd.
SEPTEMBER
2._Proslavo 45-letnice KSKJ
priredi društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ na Pintarjevi farmi.
2._Društvo Majnik št. 28
SDZ, Barberton, O., praznuje 25-letnico obstoja v dvorani
riju S. N. Doma.
8.—Skupni mladinski pevski zbori, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma.
8.—Koncert združenih pevskih zborov mladine v S. N. Domu na St. Clair Ave.
12.—Plesna veselica društva Mother of Perpetual Help, reda Katoliških Borštnarjev.
14.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave.
21.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ, plesna veselica v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St. in Mc-Gowan Ave., West Park.
26.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, ples v avditoriju SND.
27.—Carniola	Tent št. 1288, The Maccabees, ples v avditoriju S. N. Doma.
28.—Zadružna	plesna veselica z večerjo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.	— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave.
29.—Little	Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica— "Silver Dollar Dance."
29.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND.
29.—Koncertna proslava 25-letnice dr*uštva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
november
4.—Društvo Sloga št. 43 SDZ v Niles, O., priredi veselico v nemški dvorani na Belmont Ave.
4.—White	Motor Uniqn Local 32, ples av avditoriju SND.
5.—Koncert	mladinskega pevskega zbora Kanarčki v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
11—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
—Samostojna Zarja, ope-
december
3.—Društvo Pioneers HBZ, ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma.
9.—Društvo sv. Janeza Krstnima št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma.
16.—National	Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma.
17.—Slovenska	mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. Doma.
31.—Silvestrow večer priredi Slovenski narodni dom in klub društev S. N. Doma v avditoriju S. N. Doma.
-o-
Nevidna roba v Barceloni
V zadnjih letih, posebno pa še po zavzetju Barcelone po Fran-covih četah, se veliko piše in govori o tej zloglasni ustanovi. "Sim" je skrajšano ime za "Ser-vicio de Investigation Militar," kar bi pomenilo približno "vojna poizvedovalna služba." Prav za prav čisto sama ob sebi razumljiva stvar, organizacija, kakr-
ti za nedolžno žrtev, ki je morda pomotoma ali pa zaradi krive ovadbe izginila. Službeno je spadal direktno pod ministra narodne obrambe ali niti ta niti predsednik republike nista mogla vplivati na njegove metode in odločitve. "Sim" je imel popolnoma proste roke, delal je v najgloblji diskreciji. Nobeni od nesrečnih žrtev se ni bilo treba bati, da bodo njeni prijatelji ali znanci, niti žena ali pa otroci, kdai zvedeli, da je zaprt in zakaj.'
V modernih velemestnih restavracijah in prav tako v naj-
take sanje se ne pripovedujejo nikomur. "Sim" sliši vse, in govoriti o ljudeh, ki prav za prav niso več ljudje, ni zdravo." še nekajkrat sem prisostvoval podobnim prizorom, vendar sem molčal kot grob in tudi meni ni nihče nikoli, niti najboljši prijatelj, ki je bil enkrat z menoj prisoten pri podobnem aretiranju, govoril o tem. "Sim" je bil skrivnostno, mračno božanstvo smrti, vsemogočen in povsod prisoten, vsa njegova dejanja so bila "Tabu." Nihče si ni upal govoriti niti šepetaje o njem. Večkrat, ko sem se zjutraj
bolj umazanih in zakotnih pri- zbudil in pogledal v vroče, s son-
staniških beznicah so gosti narahlo pobledeli, če so videli vstopiti trojico ali pa več dobro oblečenih mladih ljudi skupaj. Vsak je nehote z obžalovanjem pogledal soseda, misleč: "Prijatelj, po tebe prihajajo," zraven pa mu je neprijetno zatrepetalo srce pri misli, ali ni danes on na vrsti.
Kajti "Sim" ni bil naperjen samo proti tujcu in domačinu, špijonom, vojaškim dezerter-j e m, tajnim nacionalističnim
sne imajo vse države na svetu Ali "Sim" je bil za republikan-1 organizacijam, on je prav tako sko Španijo, in še prav posebno zapiral ljudi, ki so špekulirali s
za Barcelono, veliko več kot navaden urad za protišpijonažo. Seveda se je njegovo delovanje najbolj občutilo v Barceloni, posebno v letu 1938, ker je tam bila vlada. Barcelona je že pred špansko državljansko vojno bila eno največjih in najbolj živahnih velemest ob Sredozemskem morju, kjer se je število prebivalcev zaradi dotoka beguncev izazavzetih krajev skoraj podvojilo. V Barceloni in okolici so bila skoraj vsa poslaništva tujih velesil, Barcelona je bila glavni
cenami, ki so se bavili s tihotapstvom ali pa si čisto nedolžno dopisovali z inozemstvom. Zelo težko, skoraj nemogoče je bilo imeti čisto vest lanskega leta v Barceloni. Kaditi dober inozemski tobak je bila zelo sumljiva in nevarna stvar. Izvleči iz žepa zavojček "Camch" cigaret in si udobno prižgati eno pri grenki in slabi kavi, je bilo zelo tvegano. Ker nikoli nisi vedel, ali ni tvoj sosed agent "Sima," in ne bo naenkrat okrog tebe,- kakor iz tal zrasla, stala četvorica ali
osm obsijane ulice velemesta, na zelene parke in večno sinje nebo se mi je res zdelo nemogoče vse, kar sem videl. Vse tiste mračne sile so se mi zdele neverjetne, kakor podobe iz zlih sanj. Ničesar ni razodevalo ono modro nebo, videti je bilo brezbrižno za one strašne ječe, ki sem si jih v duhu predstavljal, ker zde-'o se mi je, da sem videl v očeh onih štirih mladih Kataloncev, da imajo malo upanja, da bi še kdaj igrali "domino."
euclid rifle club
sedež vseh revolucionarnih petorica, z velikimi revolverji, strank in prav tako tudi središče j naperjenimi v tvoj na pol prazen tajnih nacionalističnih organi- želodec. Večkrat sem prisostvo-
društva Domovina, na 14. cesti, ra in ples, v avditoriju SND
2.—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
9,—Lucky Stars SDZ, plesna veselica v avditoriju SND. ... 10.—Proslava 10-letnega ob-. stoja podružnice št. 32 SŽZ v cerkveni dvorani sv. Kristine.
23.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
, 24.—Plesna veselica SŽZ v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd.
oktober 7.—Little Flower Cadets SWU No. 47, plesna veselica.
7.—Društvo Marije Magdalene, plesna veselica v avdito-
12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima' koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
18.—Društvo	Eastern Star št. 51 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
19.—Društvo	sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave.
22.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma.
26. — Koncert Mladinskega pevskega zbora SDD, Waterloo Rd., v auditoriju S. D. Doma.
30.—"SDZ dan" pod vodstvom Junior League, program in ples. S. D. Dom na Waterloo Rd.
zacij. Tu so bila tudi vsa ministrstva s svojim mnogoštevilnim osobjem.
Barcelona je bila središče komunistične in anarhistične propagande. Če bi človek sodil po ogromnih plakatih in kipih, ki so predstavljali v glavnem scene iz moderne vojne ali pa grozote letalskih napadov, toda vedno z isto tendenco: "Victoria" Zmaga," ne bi nikoli mogel pomisliti, da ta režinvne bo dočakal leta 1939.
Navidez je bilo mesto zelo živahno, opažalo se je samo pomanjkanje prometnih sredstev, in ljudje so govorili med seboj nekam čudno oprezno, že se je na veliko čutilo pomanjkanje, vendar je bilo nemogoče najti človeka še tako lačnega in bed nega, da bi tožil ali pa javno razpravljal o teh stvareh. Tudi v temnih kotih kavarn se je o ta
val podobnim scenam. V centru je bilo njihovo delovanje najži-vahnejše. Niso izbirali ure niti razpoloženja svojih pacientov.
Lepega julijskega popoldneva sem sedel v majhnem ali zelo udobnem baru na bulvarju "Ramble de Cataluna." Ko sem sedel za svojo mizo, je bila v lokalu samo družba štirih mladih, dobro oblečenih Kataloncev, ki so igrali domino. Bili so veseli in brezbrižni. Počasi so prihajali še drugi gostje. Vse je bilo čisto običajno; v vročih popoldnevih je redko najti prazno kavarno v Barceloni. Mirno sem čital časopis, ko sem opazil, da so se tik pred baroni ustavili 3 veliki avtomobili in popolnoma zaprli izhod. Istočasno so skočili na noge skoraj vsi oni, na videz mirni gostje in izvlekli iz žepov velike revolverje ter obko-
No, zdaj so pa že gotove naše slike oziroma filma. To boste zijali! Kazali jih bomo v sredo večer 19. julija pri Cirilu Kun-stlju na St. Clair Ave. Slike so bile povzete, ko smo bili na. pohodu v Afriki na leve.
Obenem nam bo solovec Ciril serviral fino večerjo, pečena pi-ščeta. Od streljanja se podamo vsi skupaj k Cirilu. Kdor ne bo pa prišel streljat, naj pride pa na večerjo in k slikam. Začetek bo ob osmih. Za večerjo bo račun $1 na osebo.
člani, pridite vsi in tudi svoje boljše polovice pripeljite s seboj, da bodo videle svoje hrabre zakonske polovice, ki so si upali z golimi rokami na leva. Pa ni bil to kak s slamo natlačen lev, arnpak živa beštija. Pa saj boste sami videli, kar pridite. Zadnje streljanje:
Sober-.......12 i"
Kastelic.......12
Klaus........12
Pajk....... 8
Mandel.......18
Sershen........19
Janževič - ------20
Baraga--------14
Lampe --------15
Zabukovec.....16
Sepic........19 .
Dolenc.......22
Jazbec......-12
Setina -------10
Chas. Lampe.
kili stvareh govorilo le šepeta- lili one štiri Katalonce. Tudi s
je. Nad Barcelono je ležala mora, velika, vsemogočna in nevidna. "Sim", ki vidi in zmore vse. Proti njemu ni priziva. žrtve "Sima" so izginjale s cest, iz zasebnih stanovanj in uradov, iz kasarn in ministrstev, kakor bi se pogreznile v zemljo. Nihče ni imel moči, da bi se mogel zavze-
me resne obraze. Niti enemu se j čast jim ni dovoljevala, da bi se
ni skrčil obraz v smeh, kaj šele, j javno poslavljali.
aa bi kateri prezirljivo gledal! j Le enemu ni dala žilica miru.
i udi Inču čuna in Winnetou sta ! Posloviti se j e moral. In tisti je
Se resno držala. Prepričan pa | bil Sam Hawkens.
Sem bil, da vsaj Inču čuna prav |
dobro razume Samovo počenja-	(Dalje prihodnjič.)
Ti Žid je iz Nemčije so se hoteli izseliti na Kubo. Toda tam jim niso dovolili, da bi se izkrcali. Morali, so nazaj čez morje, kjer se jih je končno usmilila Belgija, ki jim je dovolila, na a uho v Antiverpnu.
ceste so v istem hipu vstopili z najhnimi strojnimi puškami oboroženi ljudje. Nehote sem se spomnil prizora iz nekega ame-rikanskega gangsterskega filma. Nobenega povelja, naj vzdignejo roke, samo eden od njih je stisnil skozi zobe: "Quieto!", točna prestava angleškega "Don't move!" — "Ne premakni se!" Pretipali so jim žepe, nato pa so jim namignili z glavo proti avtomobilom. Odšli so bledi, eden me je proseče pogledal, ko je šel mimo mene. Avtomobili so se odpeljali, še prej pa so mirni gostje vtaknili svoje orožje v prsne žepe in sedli na svoja mesta. Eden od njih je sedel za mojo mizo in začel razgovor. Vprašal me je, kdo sem in ali poznam koga od odvedenih. Rekel mi je tudi, da je za moje zdravje najbolje, če popolnoma izbrišem iz spomina današnji popoldan. Isto lekcijo so dobili tudi drugi gledalci tega prizora. Nič več mi ni bilo prijetno v tistem baru. Plačal sem in odšel. Zvečer sem srečal dobrega prijatelja, za katerega sem bil prepričan, da me ne bo ovadil. Neskončno sem se začudil, ko mi je on z dlanjo zaprl usta, kakor hitro sem mu začel pripovedovati, kaj sem videl, z besedami: "Molči, človek božji, to si ti sanjal, in
Pozor!
če kdo potuje z avtom proti državi Colorado, bi se rado pridružilo par oseb in pomagalo nositi stroške za gasolin. Oglasite se v par dneh in vprašajte za naslov v uradu tega lista.
Odda se stanovanje
5 sob,, odraslim ljudem in poštenim; stanovanje je zgorej. Vprašajte na 1275 E. 59th St. (166)
Dobra kupčija!
Naprodaj imam ohišo za dve družini, za $4,000 na 67. cesti. Hiša, 6 stanovanj, zidana, kopališča, na 66. cesti, samo $4,500. Hiša za dve družini, 10 sob, fur-nezi, škrljeva streha, garaže, samo $4,000.00. Na Superior in 68. cesti. Hiša za tri družine po tri sobe, na 73. cesti, kopališča, fur-nezi, skrljeva streha. Samo $5,-000.00. Naredite ponudbo. Mi delamo za vas. Zaupajte v naše podjetje.
Naprodaj je tudi gostilna na 1046 E. 76th St., zraven stanovanje s štirimi sobami. Dela 7 let dobro trgovino. Cena $375,00. Vdova je bolna. Oglasite se pri j. F. McKenna 1383 E. 55th St. Tel. HE-5282.
šivilja
žene in dekleta, ako želite imeti obleke narejene lepo moderno in po vaši meri, obrnite se na izurjeno šiviljo na 11G1 E. 60th St., zgorej.	(164)
tjJB^j [j^^j tVBAJ tjjggj tjg^f-Jtjg^J tjjg^j t^B^j tjjSj^i tžjBifJ t^jgjj t^Bt^J Ižjft^-j tAgyj tjjB^-J t^g^ j t^ff-žJ IVSjJ tAjBA! t-^SA] tVRl-J LVg^-J t^gjj t^gži t^gjj t^gjj I

vedno najprej pogledajo
Ameriški Domovini
in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem listu
oglašuje.
Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči sloven skega naroda in oglašujte svoje blago
AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se h)am ho!
AMERIŠKA
ROMAN
On se ji poskuša iztrgati. Upiral se ji je, poskušal se je osvoboditi. Začela se je igra kot med mačko in mišjo.
Kardov, ki ni mogel hoditi, se je valil po sobi sem in tja, a blaznica za njim.
Naposled ga je dohitela v bližini peči ter mu pokleknila na prsi.
Videl je njene plamteče oči in bele zobe. /Nesrečnež zakriči. Toda to mu ni nič koristilo. V stanovanju ni bilo nikogar — izročen je bil blaznici na milost in nemilost.
Ona mu začne trgati obleko s telesa.
Kmalu so same cunje pokrivale tla.
A nato mu zarije svoje nohte v meso.
Kardov zavpije od bolečin in se poskuša še enkrat z zadnjo močjo osvoboditi.
Z obema rokama zgrabi njen vrat.
Toda Fedora je bila zelo močna — kar se često opaža pri norcih. Ona se mu iztrga.
—Milost, milost! — zajeclja Kardov. — Ubila me boš!
—Ubila! — vzklikne blazni-ca. — Da, ubila te bom!
—Ti si njegov morilec, ti si ga uničil, ti si mi iztrgal srce iz prsi.
—Sedaj — sedaj te imam, sedaj boš občutil moje maščevanje!
—Ti si doktor Kalčev — nadaljuje ona — ti me boš zaprl v norišnico, toda jaz — jaz te bom okovala!
Nenadoma ga dvigne z nadnaravno močjo ter ga vrže ob zid. Kardov se zgrudi nezavesten. Fedora prinese papirja, drv in premoga, ter naloži vse to okrog njega.
Nato prinese steklenico petroleja ter polije drva.
Ko je dokončala Fedora svoje delo, se blazno nasmeje.
Malo pozneje prinese ona iz peči velik komad lesa, ki je gorel.
Nesrečnež se je med tem zavedel.
S strahom in grozo je opazoval njeno početje. Videl je, da leži sredi množice drv in premoga politega s petrolejem.
A sedaj vrže Fedora goreč les na grmado.
—Ogenj! — je kričala pri tem. — Ogenj! Mora goreti. Ogenj! Ogenj! Hahaha!
— Plamen naj se dviga. — Plamen. . . .
Okrog Kardova je že v resnici vse gorelo.
Kmalu je napolnil sobo gost dim in plamen.
še enkrat se je poskusil Kardov dvigniti in pogasiti ogenj.
Toda plamen je plazil po njem kot ognjene kače.
A Bog se ga ni usmilil niti toliko, da bi mu vzel zavest. — Ne, pri zdravem razumu, pri popolni zavesti je moral pričakovati konec.
Dim ga je dušil, toda še vedno je videl, kako pleše Fedora ok-
rog ognja in kako blazno kriči.
—Oh, ko bi te mogel vsaj ubiti ! — vzklikne on.
—Oh, te bolečine! — zakriči Kardov. — Gorim — na pomoč, — na pomoč!
—Ali ni zame usmiljenja? Poskušal je pobegniti s svojimi ostanki nog, toda ni se mu posrečilo. —Ali res ni rešitve? —Mar sem bil v resnici tak grešnik, da je to sedaj moj konec?!
Tako strašna grozna smrt?! Toda nato se mu zazdi, kot da je rekel nek glas:	• nju'
—Da, Ivan Kardov, ti si bil grešnik! To je kazen, ki si jo zaslužil! — Mnogo zločinov si zagrešil, sejal si zlo, a sedaj boš po zločinu propadel!
Toda v tem najgroznejšem trenutku je spoznala Fedora Kardova.
—Zbogom, Kardov! — vzklikne besna žena. Zbogom!
—Haha, ali ljubiš svojo Fedo-ro? — nadaljuje ona. — Ali jo hočeš poročiti? Oženi se z ognjem, vleži se v ognjeno poste ljo!
Toda Kardov je ni več slišal. Ogenj je prihajal vedno bližje, — plamen ga je že zagrabil. Nesrečnež je zgorel! Blaznica se odplazi iz sobe. Fedora je instinktivno čutila, da mora sedaj pobegniti, ako noče tudi sama propasti.
Odšla je iz stanovanja ter se splazila po stopnicah na ulico in potem naprej po temnih petro-grajskih ulicah.
Nekaj minut pozneje se je pojavil ogenj že na oknih zgradbe —Ogenj! — se razlega po ulici.
—Ogenj! — Ogenj! V kotu je stala stara Valloni. čakala je tam, da vidi, kako bo blaznica ubila Kardova.
Ko je zapazila plamen, se je zadovoljno nasmehnila.
—Fedora je napravila svojo dolžnost — zamrmra ona. — Njegov konec je moral biti strašen !
Ona se začne glasno smejati na ulici.
Vaša pomoč je itak prepozna, vpraša poveljnik. — Tu gre za
človeško življenje!
Sedaj stopi neki stari og.nj.e-gasec naprej.
—Gospod, — reče on in si po-gladi svojo dolgo sivo brado — kdor se vzpne gor, je izgubljen! Ali ne»vidite? — Hiša se že maja. — Kmalu se bo porušila!
—Ali hočete, da propade človeško življenje? —- vzklikne poveljnik.
Ognjegasci zmigajo z rameni. —Mi rešimo, kar se rešiti da, — toda to bi ne bila smelost, to bi bila blaznost!
Prekiniti moramo pripovedovanje za kratek čas in se vrniti v Katarinini perivoj, kjer je stal Bakunjin s Palenom in čakal na prihod lepe Lone.
Bilo je neposredno pred Ba-kunjinovim odhodom v Sibirijo.
Palen se je nahajal v mrzličnem razburjenju.
Neprenehoma se je prijemal za glavo, kot da bi hotel ustavi-vpraša neki gospod, ki ti v njej svoje strašne misli.
Ali misliš, prijatelj, — reče on, — da se bo Lona vrnila?
A zakaj se ne bi vrnila? Ona nama je obljubila!
Ako naju ni prevarala? •Ne boj se — odvrne Baku
Naj vsi poginejo v ognju. Oni prokletnik, ki sem mu verjela, me je prevaral. On naj pogine prvi v ognju!
A razen njega naj propade tudi ona amerikanska deklica, ki smo jo ugrabili!
Zakaj bi naj še služila denar? Ilolandec si naj drugje poišče svojo robo!
Dovolj mi je! Umreti hočem! Tudi ona bo propadla v ognju, a to je dobro, da me ne bo mogla izdati.
Vsi naj umrejo, vsi! Pred hišo se je zbrala množica.
Po desetih minutah so prihite-i ognjegasci.
—Prostor za ognjegasce! — so kričali.
Začeli so gasiti, toda vodja je mogel samo izjaviti, da je vsaka pomoč zaman.
—Tej hiši ni rešitve — je rekel — Stara hiša gori kot slama. —Ali so še ljudje v stanova-
-Stara coprnica!
neki človek, ki je šel ravnokar mimo, — kako se morete smejati? Ali ne vidite, da gori tam hiša? V oni zgradbi stanujejo sami siromaki!
Toda Valloni se ni ganila.
—Naj gori! — zamrmra ona
je stal poleg njega.
—Mislim, da so pravočasno odšli.
—Ali ne bi hoteli, dati preiskati hiše?
—Toda gospod, ako bi ukazal svojim ljudem ,naj vdrejo v hišo, bi jih pognal v sigurno smrt!
—Malo preje se mi je zdelo, da sem slišal vpitje, neke žene.
Poveljnik ognjegascev se zdrkne.
—Ali se morda ne motite? — vpraša on.
—Ne motim se, točno sem slišal.
-^Za vraga, kaj naj storimo? Toda ne ne, doda on, — ne verjamem, da bi se nahajal v hi ši še kak človek.
—Gospod poveljnik, nisem se motil — vzklikne gospod in pokaže na štreho. — Poglejte tja!
Poveljnik je pogledal, kamor je kazal neznanec.
Kar je videl, je bilo strašno. Prizor je zgrozil ne samo njega, temveč vso množico.
Na onem delu strehe, ki še ni gorel, se je pokazala neka nežna, bela roka.
Izgledalo je, kot da maha, kot da prosi za pomoč, izginila je za trenutek ter se ponovno prikazala.
—To je roka — vzklikne poveljnik — brez dvoma roka neke žene. Lestve sem! Poskušali jo bomo rešiti! Moštvo prihiti. Hitro postavijo lestvo, dvignejo jo do višine strehe a nato ukaže poveljnik: zakliče —Dva naj gresta takoj gor, — ne pozabite sekire in vrvi!
—Naj se javijo dobrovoljci! Kdo ima poguma?
Toda nihče se ni oglasil. Ognjegasci so se bali nevarnosti.
—Ali noče iti nihče gor? —
na prvi pogled se morda zdi, da je pokvarjena.
Toda to je zelo čudna deklica.
—če bi se rodila ta deklica v drugih krogih, če bi jo vzgojili, bi postala morda iz nje žena, ki bi zadivila svet s svojo odločnostjo in originalnostjo.
Toda tako je podobna cvetu, ki uspeva v močvirju.
—Sicer pa, ali ti ugaja?
—Lepa je, ha?
To je vprašal Bakunjin, da bi odvrnil prijateljeve misli.
—Lepa je — zamrmra Palen — res je zelo lepa, toda, kaj je ona, ako jo primerjam z mojo ubogo, nesrečno Lo?
—Oh, Lo je bila lepa, Lo je bila plemenita, Lo je bila dobra, Lo je bila najboljša deklica na svetu.
—Ni boljšega otroka od nje, ni milejše mlade deklice!
—Kaj se je zgodilo z njo — ah, kaj še bom doživel!
—Ne izgubljaj poguma, prijatelj ! — odgovori veliki zarotnik. — Ni še vse izgubljeno!
Ako se dokaže moje slutnja da je Lo pri Kardovu in stari Valloni, potem ona ni mrtva.
—Zakaj misliš? I Poznam Kardovovo sebičnost, a Italijanka ni prav nič boljša,
odličen kavalir svoj pogled nn njo in zato sta jo Kardov in stara Valloni izvabila iz hotela.
— Upam, da bova prišla še pravočasno, da ugrabiva žrtev
temu gospodu.
(Dalje prihodnjič.)
-o-
PODPIRAJTE SLOVENSKE • TRGOVCE
Tyronne Power, znani filmski igralec in njegova nevesta. Nameravata, obiskati Evropo v medenih tednih.
njin — poznam jo, ona ne že!
—Ne laže? — vpraša Palen v dvomu, — ta lahkomiselna deklica, ki se potiska naokrog in živi sredi med zločinci?
—Ta deklica vkljub temu ni hudobna — odvrne Bakunjin —
la- — reče Bakunjin. — Ti ljudje ne ugrabijo mlade deklice, da bi jo uničili.
—Samo pohlep po denarju jih goni na to delo.
—Ni dvoma, da nameravata prodati tvojo hčerko. —Najbrže je vrgel kak'bogat,
Tukaj vidite mogoče boaocega preusvamKu, wrmu. To je Paul V. McNutt, governer Zed. držav na Filipinih, ki bo v kratkem resigniral, da se pripravi za predsedniško kampanjo. Na sliki ga vidite z njegovo ženo in hčerjo.
V nič kaj prijetnem položaju ni bil policist Pawloivski iz Detroita, ko je hotel vzeti roj čebel iz nekega avta. Matica se je potem preselila policistu pod bluzo in roje je šel za njo. Potem je pa moral pa on iskati pomoči.
A M E B I C A N B A D I HO B P B O D U C T S
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zralc, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boiler je. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLAČATE V TBEH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na
115 E. 103 ST. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Bobash
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander ima v zalogi tudi Jugoslovanske znamke.
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571
Pripeljemo na dom.