>**o« 4ž%r~” <8nm - ram « imB * 'fPrff WM rmm LETO XXXXI. Številka 12 Cena 8,— šil. (1000 din) petek, 24. marca 1989 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec e liiiiTr nirtiliimi m inm flora ju ŽELIMO VAM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM FJI?,nni PE? •pf* PL0 ŽS^ggSf %0«*°** MARKE •ssisfgj isSs1 nA-MAr gS>s cr bP^cA' 'Sss.« 1AslSval^ma z//-/ Prejšnji zvezni predsednik Dr. Rudolf Kirchschlager n 15 leto xxxxi. Številka 12 Cena 8,— šil. (1000 din) petek, 24. marca 1989 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Slovenija papir: 700 milijonov __ . . Če bodo v Obirju proizvajali le še lesovino, bo zgubilo veliko deloje- Za Magdalen malcev svoje delovno mesto. Kal ho zdai z rebrško tovarno celuloze Obir? govori o temi: „Der Friede beginnt im eigenen Haus“ „Mir se začenja v lastni hiši" Po predavanju diskusija; vodi jo prof. dr. Reginald Vospernik. V sredo, 5. aprila 1989, ob 19.30 v avli glavne šole v DOBRLI VASI Na sejmu Alpe-Jadran v Ljubljani je po-stalo znano, da hoče Slovenija papir skupno z Leykam Miirztaler AG prevzeti tovarno v Magdalenu in da je pripravljena plačati 700 milij. šilingov deželi Koroški. Vstop Slovenije papir pa bo očitno imel za posledico konec produkcije celuloze na Rebrci. Vodstvo Leykam JVIurztaler AG v Gradkornu na Štajerskem je Našemu tedniku potrdilo, da hoče podjetje skupno s Slovenijo papir prevzeti tovarno Magdalen in da hoče tudi na Rebrci postati solastnik. Kakor je gospa dr. Eder v zastopstvu generalnega direktorja Meisla dejala, pa Leykam noče imeti večinskih deležev, ki naj bi jih imela naprej Slovenija papir. (Dalje na strani 3) Velika noč vse spreminja Sicer živi človeštvo še v starem, toda staro je že pustilo za seboj. Sicer živi še v svetu smrti, toda smrt je že pustilo za seboj. Sicer živi še v svetu greha, toda gre je že pustilo za seboj. Noč še ni prešla, toda se že dani. Vstali Kristus nosi v sebi novo človeštvo. DIETRICH BONHOEFFER Koroška enotna lista: samostojno naprej Predsedstvo KEL je razpravljalo na seji dne 20. marca 1989 o izidu volitev. Kritično in samokritično je ocenilo izid volitev. KEL je sklenila, da bo nadaljevala delo kot samostojno gibanje pri volitvah kot avtonomna organizacija in je kot takšna tudi v naprej odprta za sodelovanje in zavezništvo z drugimi skupinami, zlasti z Zeleno alternativo, ki se resno zavzemajo za narodnostne pravice, reševanje ekoloških problemov in družbeno enakopravnost ne glede na jezikovno pripadnost. V tem smislu bo KEL tesneje sodelovala z vsemi samostojnimi listami na občinski ravni in jim dajala vsestransko pomoč. Sedež Izobraževalne delavnice zdaj v Celovcu Zadnji petek se je vršil redni občni zbor Zelene Izobraževalne delavnice narodnih manjšin. V okviru Zelenih izobraževalnih delavnic imajo manjšine status desete zvezne dežele. ZIDNM ponuja društvom in organizacijam gmotno pomoč za izobraževalne projekte. Nadalje skrbi za šolanje in izobraževanje. Na občnem zboru so člani sklenili preložitev sedeža z Dunaja v Celovec (na sedež Kluba slovenskih občinskih odbornikov). Nadalje so člani razbremenili stari odbor in izvolili novega. Za predsednika je bil izvoljen poslovodeči tajnik KSOO Bernard Sadovnik in za tajnico Micka Misch-kulnig. Novi odbor bo tudi v prihodnje podpiral izobraževalne projekte vseh narodnih manjšin ter izobraževalno delo KSOO. Mlada KEL ustanovljena Na seji Koroške enotne liste so potrdili ustanovitev MLADE KEL. Na seji so poudarili, da Mlada KEL ni nova organizacija, ampak je le referat Koroške enotne liste, ki pa deluje popolnoma samostojno in ima tudi svoje lastne statute. Mlada KEL pa naj bi pomagala pri ustanavljanju „Mladih enotnih list" v naših dvojezičnih občinah. Bernard Sadovnik, ki bo tajnik tega mladinskega referata, je že navezal stike s slovenskimi mladinci, ki so pripravljeni sodelovati. Še pred poletjem bo ustanovni občni zbor, istočasno pa bi se naj začele ustanavljati tudi Mlade enotne liste. Mladinska sekcija Slovenske skupnosti v Italiji „Za boljši slovenski jutri" Sosvet: Hrvati so imenovan svoje člane Na Gradiščanskem so Hrvati že imenovali člane za sosvet. Zanimivo je pri tem, da so poslale vse organizacije svoje zastopnike. Kar je na Gradiščanskem možno, na Koroškem očitno še vedno ni. NSKS je sicer že zdavnaj imenoval svoje člane, tudi stranke so jih že, le ZSO hoče naprej čakati. Predsednik ZSO dipl. inž. Feliks VVieser je v intervjuju za slovensko oddajo menil, da bo treba počakati, kdo bo novi deželni glavar in kakšne koalicije bodo nastale. Šele če bosta izpolnjeni točki iz memoranduma, bo ZSO lahko zaupala deželni vladi, tako VVieser. Zavlačevanje v tem vprašanju pa ima seveda kot konsekvenco, da verjetno tudi jeseni ne bo slovenske trgovske akademije, podpor narodnim organizacijam ter zakona za otroške vrtce. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je dejal, da bi morala NSKS in ZSO že lani marca, ko je bil memorandum poslan obema organizacijama, vstopiti v sosvet, potem bi bile vse te točke že jeseni rešene. Zdaj se položaj za Slovence še dodatno lahko poslabša, ker bi npr. koalicija med FPO in ČVP gotovo skušala prisiliti zvezno vlado, da odstopi od memoranduma. V tem primeru bi bila vržena slovenska narodna skupnost za leta nazaj, tako predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, ki je pozval ZSO, da skupno z NSKS v dani situaciji izkoristi možnost in pošlje svoje zastopnike v sosvet. Mladinska sekcija Slovenske skupnosti v Italiji je lani začela z akcijo „Za boljši slovenski jutri“ ob priliki zbiranja podpisov za Odbor za varstvo človekovih pravic v Ljubljani. Akcija ni bila nikakršna politična špekulacija, temveč potreba, ki so jo mladi pri Slovenski skupnosti začutili kot aktivni člani slovenskega naroda. V tem pogledu so bili tudi pobudniki tržaškega Odbora za var- Sejem Alpe-Jadran je otvo-ril predstavnik štajerskega deželnega zbora Franz We-gart, ki je dejal, da se ta sejem vedno bolj razvija v novo centralnoevropsko kristaliza-cijsko jedro in to seveda v času integracijskih procesov v Evropi ni zanemarljiva stvar. Na novo pridobljenih razstavljanih površinah predstavlja 550 razstavljalcev iz 17 držav svoje proizvode. Velik pomen sejma Alpe-Jadran je poudaril ob otvoritvi tudi di- stvo človekovih pravic, ki je uspešno ter odločno nastopil v javnosti. Program „Za boljši slovenski jutri" je nastal, tako mladi Slovenci v Italiji, „ker si kot Slovenci ne moremo predstavljati boljše prihodnosti v družbi, ki načrtno zapostavlja našo narodno skupnost, ki ustvarja in ohranja predsodke ter ozračje stalnega nezaupanja med tu živečima skup-nostima, nenazadnje pa tudi zato, ker ne moremo odobravati rektor Gospodarskega razstavišča Florjan Regovec, ki je dejal, da sta tradicionalni sejem in delovna skupnost Alpe-Jadran že zdavnaj prerasla meje ozkega regionalnega gospodarskega sodelovanja. To je toliko bolj zanimivo, saj gre za sodelovanje med tremi različinimi gospodarskimi in družbenimi sistemi. Tako imata sejem kot tudi delovna skupnost danes svojo težo v precejšnjem delu južne in srednje Evrope — v in pasivno sprejemati akcijske neenotnosti naše narodne skupnosti". Za kaj gre mladincem v programu „Za boljši slovenski jutri"? Osem točk so izčrtali. Gre za enoten volilni nastop Slovencev v Italiji, za enakopravnost slovenščine v javnosti, za boljše šolstvo, za varstvo okolja, za enakopraven odnos matice do vseh Šlovencev v zamejstvu, za sožitje, za boljše izkoriščanje možnosti zaposlitve mladih ter za Evropo narodnih skupnosti. Avstriji, severni Italiji, srednje-nemškem prostoru, zanoom Madžarski in seveda tudi v Jugoslaviji. Tako članice delovne skupnosti Alpe-Jadran danes pomenijo pomembno trgovinsko silo. Organizatorji sejma pričakujejo, da bo že tradicionalno zelo obiskan sejem letos obiskalo okrog 55 tisoč ljudi. Med koroškimi in avstrijskimi razstavljalci so na sejmu Alpe-Jadran med drugim zastopani tudi trgovina SPAR-Kušej iz Pliberka, zvezna zbornica obrtnega gospodarstva na Dunaju in turistišni urad v Celovcu. Heidi Stingler Sejem Alpe-Jadran odprt še do sobote, 25. marca Sejem Alpe-Jadran presega politične meje Minuli ponedeljek, 20. marca, je bila na gospodarskem razstavišču v Ljubljani otvoritev 28. tradicionalnega mednarodnega sejma Alpe-Jadran. Istočasno vabi gospodarsko razstavišče na 10. teden mednarodnega sodelovanja. Mladi politiki za obnovo notike velikih strank Reinhold Lexer Po velikem porazu OVP pri teh deželnozborskih volitvah je zahteval predsednik mlade OVP odstop skoraj vseh vodilnih funkcionarjev koroške OVP in obnovo politike. I_exer je dejal, da sta OVP in SPO v osnovah svoje politike bili čisto enaki, zato sta dobili 12. marca tudi ustrezen račun. „Odprtje na desno je šlo v hlače.“ Jorg Haider je šel z vsemi svojimi sodelavci po volitvah na dopust in za nobeno stališče ni dosegljiv. Medtem pa je pri ljudski stranki zmešnjava vedno večja, predsednik mlade OVP Reinhold Lexer zahteva popolno obnovo stranke, v nasprotnem primeru se hoče z mlado OVP osamosvojiti. Mladi socialisti pa zahtevajo za svojega predsednika mesto v deželnem zboru. OVP se je s svojim predsednikom Scheucherjem skušala še bolj odpreti nacionalnim volilcem in hotela desno prehiteti še Haiderja. Toda to ni uspelo, tako Le-xer, ker je Haider že zdavnaj imel te volilce zase. Harald Scheu-cher da samo združuje trenutni politični sistem v OVP, ki pa je dokaj slab, kar se je izkazalo tudi pri teh volitvah, tako Lexer. Pri volitvah deželnega glavarja se po Lexerjevem mnenju OVP naj zadrži nevtralno in pri morebitnih novih volitvah nastopi z novimi kandidati in seveda s popolnoma novim programom. V primeru, da OVP za to obnovo ni pripravljena, bo mlada OVP izstopila iz OVP in se bo osamosvojila, tako Lexer. Tudi mladi socialisti za obnovo Tudi funkcionarji mladih socialistov so se zavzeli za obnovo znotraj SPO in vrhu tega zahtevajo mesto za svojega predsednika Petra Kaiserja v deželnem zboru. Pogajanja šele po veliki noči Pogajanja za volitev deželnega glavarja bodo oficialno šele po veliki noči. Stranke očitno hočejo zase in za volilce malo oddiha od turbulenc volilnega boja. Kot kaže, je trenutno vse odvjsno od OVP. Sicer na Dunaju OVP ne zagovarja koalicije s Haiderjem, toda na Koroškem je vsaj polovica funkcionarjev OVP za Haiderja. Druga polovica, kot npr. Le- Reter Kaiser xer, se zavzema za nevtralnost, se pravi, da bi OVP ne podprla ne Ambrozyja in tudi ne Haiderja. V tem primeru bi potem SPO sama lahko volila Ambrozyja za deželnega glavarja. Prve večje težave bi potem ta vlada gotovo dobila pri sklepanju prvega proračuna, ker bi verjetno ne dobila potrebne večine. To bi pa nedvomno pomenilo, da bi imeli na Koroškem kmalu nove volitve. Silvo Kumer Kaj bo zdaj s tovarno celuloze Obir? (Nadaljevanje s 1. strani) Na Rebrci v doslejšnjnovarni čelu- * lože bodo v bodoče na vsak način spremenili produkcijo. V Sloveniji je bilo rečeno, da bo Obir produciral le še lesovino (Holzschnitzel), pri Ley-kamu pa smo zvedeli, da naj bi to bilo manjvredno celulozno vlakno po t. i. TMP postopku. To je postopek, pri katerem se termomehansko brusi les in tako nastanejo lesna vlakna, ki jih dodajo papirni produkciji. Sprememba produkcije pa bo na vsak način pomenila, da bo znaten del delavcev zgubil svoje delovno mesto na Rebrci, kmetje pa bodo lahko naprej prodajali svoj les. To odločitev Slovenije papir je direktor Miro Varšek v bistvu že 29. oktobra lanskega leta najavil, ko je v intervjuju potrdil konkretno ponudbo dežele za Magdalen, kjer bo Slovenija papir lastnik s 70 %, Leykam pa menda s 30 %. Pri Obirju na Rebrci pa bo v bodoče Leykam s 50 % solastnik. Državni poslanec Karel Smolle je o tej odločitvi dejal, da je on pravočasno zahteval gradnjo .novega" projekta v Sinči vasi, toda s tem je naletel na velik upor. S spremembo produkcije bo gotovo zgubilo veliko delojemalcev svoje delovno mesto na Rebrci, prav za te pa se bo državnozborski poslanec Smolle takoj zavzel pri deželnem glavarju. Zdaj bo nujno treba ustvariti nova podjetja in s tem nova delovna mesta, tako Smolle, ki upa, da bodo zdaj končno vsi vlekli za eno vrv. Slovenska kmečka zveza v Sloveniji Kmetom vrniti kontiscirano in podružbljeno zemljo .Orati ledino" je bilo geslo prvega občnega zbora, ki ga je Slovenska kmečka zveza imela po lanski ustanovitvi v sredo, 15. marca, v unionski dvorani v Ljubljani. Udeležeba sama že je pokazala, kako naglo in temeljito se je zveza zakoreninila med kmečkim prebivalstvom v Sloveniji in da je postala njegov legitimni zastopnik oz. njegova stanovska organizacija, kar potrjujejo tudi članske številke. Saj je v pičlem letu pridobila Slovenska kmečka zveza nad 20.000 članov v okoli 80 krajevnih podružnicah. Na občnem zboru so se kmetje seveda spoprijeli z vso resnostjo in odločnostjo s perečimi vprašanji, ki jih tepejo, kot so to ekologija, preživetje na domači zemlji ter pravni in politični položaj kmetov v sedanjem družbenem sistemu Slovenije oz. Jugoslavije. Predvsem dve zahtevi sta dali težo občnemu zboru: prva, da je treba kmetom vrniti svoj čas kon-fiscirano zemljo, in druga, da je treba rehabilitirati kmete, ki so jih v petdesetih letih po nedolžnem preganjali in obsodili. Za krepitev stanovske samozavesti in da bi svoje težnje lahko primerno vnašali v družbeni raz- voj, so kmetje predlagali tudi ustanovitev kmečko-gozdarske zbornice, ki bi lahko bistveno prispevala tudi h krepitvi njihovega gospodarskega položaja. Na občnem zboru je seveda bil govor tudi o politični liniji kmečke zveze. Njen predsednik Ivan Oman je dejal, da če politika slovenskega kmeta potiska v brezizhodne gospodarske razmere, Slovenska kmečka zveza noče in ne bo brezpogojno podpirala slovenskega političnega vodstva. Kmetje pa so o politiki cen za svoje izdelke rekli, da je treba v prvi vrsti razčistiti in pojasniti dejstva doma, to pomeni, da ni vsega kriv Beograd, ampak da krivci sedijo kar v ljubljanskih uradih oz. v slovenski vladi. Če v dveh mesecih slovenska vlada ne bo rešila censkega zapleta, potem zahtevajo odstop šefa slovenske vlade Dušana Šinigoja in kmetijskega ministra Milana Kne-ževiča. Ostro so kmetje na občnem zboru nastopili proti ekscesivne-mu tratenju obdelovalne zemlje za gradnjo cest in železniških tirov. Franc VVakounig S. K. Gospodarstvo Komu koristi vstop Avstrije v EGS? Popolnoma odprto je ostalo vprašanje, ali bo Avstrija sploh odposlala pismo s prošnjo za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost v Brus-sel, tudi po nedeljski izjavi kanclerja Vranitzke-ga. Ali bo tako pismo sploh kdaj odposlano, o tem bodo dokončno odločali šele aprila tega leta. Vse kaže na to, da hoče zvezna vlada v tem času vplivati na koalicijska pogajanja na Koroškem, kjer še ni jasno, kdo bo postal deželni glavar. Diskusija o možnem vstopu Avstrije v Evropsko gospodarsko skupnost pa je aktualna v vseh gremijih zunanje in notranje politike. Povsod in vsi govorijo o možnem vstopu Avstrije v EGS, mediji nas poplavljajo z informacijami, toda le redkokdo dejansko ve za konsekvence takega vstopa v EGS. Vedno spet se postavlja vprašanje, kdo bi zgubil in kdo bi profiliral v primeru uresničitve notranjega tržišča. Na to vprašanje je skušal dati odgovor na podlagi določenih statistik in povpraševanj stalni zastopnik Avstrijskega združenja industrialcev pri EGS mag. Harald Hartung. Hartung je opozoril na to, da se vprašanje ne sme vedno glasiti, kakšne negativne posledice bi imel vstop Avstrije v EGS, ampak da je treba pomisliti tudi, kakšne negativne posledice bi nastale za Avstrijo, če se ne bi vključila v veliko notranje tržišče. Pred kratkim je izšla študija Gospodarskega raziskovalnega inštituta, ki prikaže, kakšne konsekvence bi nastale pri vstopu Avstrije v EGS. Glavni rezultati te študije, ki napoveduje položaj Avstrije za šest let po vstopu v EGS, so sledeči: — nivo avstrijskega bruto dohodka bi se zvišal za 3,5 %; — število nesamostojno zaposlenih bi se zvišalo za približno 43.000 ali 1,5 %, število brezposelnih pa bi se znižalo za 0,9 %; — obseg eksportov bi narasel za 7,9 %, im po rti pa se bi zvišali za 8,9 %; — nivo cen bi padel za 5,2 %. V primeru, da se Avstrija ne bi udeležila notranjega tržišča v EGS, bi po študiji Gospodarskega raziskovalnega inštituta nastale sledeče posledice: — avstrijski bruto dohodek bi se zvišal v šestih letih le za 1,6 %; — število nesamostojno zaposlenih bi se zvišalo za 20.600 ali 0,5 %, brezposelnost bi se znižala le za 0,4 %; — eksporti bi se zvišali za 5,3 %, importi pa bi bili za 4,7 % višji; — nivo cen pa bi bil za 1,6 % nižji. Po tej študiji bi bilo za Avstrijo sicer koristno, če bi se udeležila notranjega tržišča v EGS, v primeru, da bi se pa le odločila drugače, pa to ne bi bil noben propad. Škodo ob vstopu v EGS pa bi na vsak način utrpelo finančno ministrstvo, ki bi moralo letno prispevati 20,5 milijarde k bičeju v Brusslu. Od tega bi prišlo nazaj di- rektnih sredstev približno v višini 7,6 milijarde šilingov. To se pravi, da bi nastal deficit v višini 12,9 milijarde šilingov. Na vsak način pa računajo strokovnjaki z neto deficitom približno v višini 10,9 milijarde šilingov. Kako pa naj bi Avstrija financirala članstvo pri EGS, to je še popolnoma nejasno. Strokovnjak za davčne zadeve pri Zvezni gospodarski zbornici dr. Zacherl je k temu dejal, da bo pač moralo priti do krčenja plačil zveze in da bodo tozadevno potrebne še marsikatere spremembe. To se pravi, da bo po vsej verjetnosti kmalu postala zopet aktualna diskusija o obdavčenju 13. in 14. plače. Davki na presežno vrednost (Mehrvvertsteuer) Po vsej verjetnosti bo prišlo znotraj EGS do poenotenja davkov na presežno vrednost. Za Avstrijo bi to pomenilo, da bi se znižal davek na presežno vrednost od 32 % na 20 % in od 10 % na 9 %. To bi obremenilo zvezni biče za 5,2 milijarde šilingov. Sprememba pri davkih potrošništva (Verbrauchs-steuern) bi prinesla finančnemu ministrstvu dodatne dohodke v višini pribl. 5 milijard šilingov. Največje izgube bi utrpeli kmetje V avstrijski agrarni strukturi prevladujejo majhne in srednje velike kmetije, katerih velikost kmetij — zemlje in živine — je znatno manjša od teh v Evropski gospodarski skupnosti. Po tem bi bili kmetje in pa gozdarji tista poklicna skupina, ki bi pri vstopu Avstrije v EGS utrpela največjo škodo. Avtor VVifo študije Matthias Schneider je k tej problematiki napisal, da avstrijski kmetje po navadi producirajo drago, ter da imajo pri predelavi in obdelavi produktov kakor tudi pri trženju kmečkih produktov velike probleme. Poleg tega so obratni stroški v Avstriji znatno višji kot pa v EGS. Traktorji in kmetijski stroji in tudi dizel so v EGS za pribl. 10 % nižji. Z ozirom na našo strukturo pa je pričakovati, da Avstrija ne bo v stanju konkurirati z državami v EGS. Ker bi se cene za kmetijske produkte znižale pri vstopu v EGS, moremo računati, da bi imelo kmetijstvo za 5,7 milijarde manj dohodkov. Pri obratnih stroških pa bi kmetje profitirali za pribl. 2,1 milijarde šilingov, to se pravi, da bi to pod črto pomenilo za kmetijstvo 3,6 milijarde šilingov izgube, to se pravi, da bi bil dohodek v kmetijstvu za 10 % manjši kot je bil doslej. Pripravila Heidi Stingler K aktualni diskusiji o možnem vstopu Avstrije v EGS so zavzeli stališče zastopniki iz politike, gospodarstva in kmetijstva. Hubert Budai, sekretar Zelene alternative: Razveseljivo je, da imajo pri diskusiji o možnem vstopu Avstrije v EGS le še nekatere organizacije, kot je to npr. Avstrijsko združenje industrialcev, določeno evforijo. Glede na diskusijo, ki se je razvila v javnem življenju, sem optimističen, da po vsej verjetnosti ne bo prišlo do tega, da bi se Avstrija udeležila velikega gospodarskega tržišča. Glavni problemi pri vstopu v EGS bi gotovo bili na področju kmetijstva, transita, pri vprašanju uvoza atomske energije in pa seveda aspekt nevtralnosti. Ob vstopu Avstrije v EGS bi nastal tudi problem kvalitete živil, kajti Avstrija ima trenutno bolj strog zakon o živilih kot pa države v EGS. Če se obetajo cenejša živila, se moramo vprašati, za katero ceno (namreč na račun kvalitete) bi to lahko dobili. Svoje negativne posledice na naša turistična podjetja bi imel tudi prosti kapitalni promet. Nedvomno bi prišlo do močnih sprememb v strukturah turizma. Ker naša turistična podjetja nimajo velike kapitalne moči, bi bilo le vprašanje časa, kdaj bi velike mednarodne hotelske verige pokupile naša turistična podjetja. Kom. sv. Franc Rutar, predsednik Slov. gospod, zveze: Obljube tistih, ki razširjajo evforijo za vstop v EGS, namreč, da bi imeli naši gospodarstveniki na razpolago večji trg, imajo tudi svoje senčne strani. Tudi druga, gospodarsko močnejša podjetja, bi segala v naš prostor. Če je govor o tem, da bi naše delovne sile imele možnost zaposlitve v celi Evropi, potem je treba pomisliti tudi vsaj to, da ima Avstrija znatno manj brezposelnih kot pa države v EGS. Seveda pri celi debati o EGS ne smemo pozabiti aspekta nevtralnosti Avstrije. Nadalje je treba razjasniti plače-valcem davkov, da bo avstrijsko kmetijstvo lahko nadalje obstaja- lo le takrat, če bo dobilo enormne subvencije. Mislim, da bi zastopniki Avstrije morali dobro premisliti, ali dejansko želijo polno članstvo pri EGS, ali bi dolgoročno gledano več profitirali kot posredniki med Vzhodom in Zahodom. Janko Zvvitter, zbornični svetnik Skupnosti južnokoroških kmetov: Na podlagi dosedanjih študij in znanja o posledicah vstopa Avstrije v EGS predvsem za kmetijstvo je za Skupnost južnokoroških kmetov jasno, da odkloni tak vstop, ker bi bili kmetje tisti, ki bi utrpeli največjo škodo. Avstrija bi bila znotraj EGS neto-plačnik in je vprašanje, ali bi konzumenti tudi profitirali od vstopa v tej višini (članstvo pri EGS bi Avstrijo stalo predvidoma 29 milijard šilingov). Število kmetij bi se v Avstriji, predvsem zaradi neugodne strukture, bistveno znižalo in produkcija bio-logičnih kmečkih živil bi šla na račun industrijske produkcije. Seveda bi se zreducirala kvaliteta produktov. Mislim, da bi morala Avstrija sama skušati rešiti agrarnopo-litične probleme, ne pa čakati na to, da jih bodo rešili v Bruslju. Poleg tega mislim, da bi pomenila udeležba Avstrije pri velikem notranjem tržišču odpoved nevtralnega statusa. Seveda bi imeli na nekaterih področjih, kot pri prostem vstopu velikega trga, tudi koristi; prav tako lahko pričakujemo za nekatere produkte, kot npr. za živino ali pa mleko, nekoliko višje cene. Kljub temu pa se mi zdi, da bi bila za kmete večja škoda kot pa korist, če bi Avstrija vstopila v EGS. Johannes Voggenhuber, zvezni poslovodja Zelenih v parlamentu: V primeru, da Avstrija ne bo vstopila v EGS, bo srednjeročno umrlo 50.000 kmetij. Če pa se bomo udeležili velikega tržišča, pa jih bo dvakrat toliko. Sploh pa naši obrati, ki imajo nizko produktivnost in visoke stroške, absolutno ne bi imeli možnosti, da bi lahko konkurirali z obrati držav v EGS. Predvsem z vidika kmetijstva in gozdarstva, vprašanja transitnega prometa in seveda iz aspekta nevtralnosti je treba jasno odkloniti vstop Avstrije v EGS. Janez Gril v Celovcu. Slovenska Cerkev in slovenska politična pomlad je bila vsebina predavanja Pot Jo sožitja ie pot oJkrilena dialoga Brez pokončnega vztrajanja slovenskih katoličanov in slovenske Cerkve politične pomladi v Sloveniji ne bi bilo. Tudi to je ena izmed izpovedi dr. Janeza Grila, ki je nedavno predaval na povabilo slovensko govorečih in nemško govorečih izobražencev. V hiši Severin v Celovcu je v polnem klubskem prostoru spregovoril o slovenski Cerkvi pred sedanjimi družbenimi izzivi. Natančneje je spregovoril o Cerkvi v zadnjem desetletju, o položaju mladih v Sloveniji, o katoliških izobražencih, o „ škofijski sinodi po slovensko“. . . Povzetek iz predavanja je pripravil Vincenc Gotthardt. O položaju mladih v Sloveniji Mladina se naslanja predvsem na vrednote humanosti, svobode, ljubezni, demokracije, enakosti, avtentične komunikacije, zabave, prostega časa, osebne sreče . . . Osrednja vrednota mladih je verjetno oseba in njena svoboda. Njihovi temeljni potrebi sta: biti sprejeti in enakovredni. Družba naj omogoči sprostitev ustvarjalnosti, da bodo mogli bolj neposredno in dejavno vplivati na preoblikovanje družbe, politike, znanosti, kulture. Predvsem pa potrebujejo osmislitev svojega življenja. Večina mladih se ne želi angažirati niti v Cerkvi niti v družbi. Od Cerkve so mnogi dokaj odtujeni. Tisti pa, ki so Cerkvi blizu, so v veliki meri pasivni in prehitro zadovoljni z vsem ponujenim. V očeh mladih je Cerkev vse manj nazadnjaška ustanova. Ne pojmujejo je več kot dežurnega krivca za vse težave in pomanjkljivosti v družbi. Mladi Cerkvi vedno bolj priznavajo pomen njenega duhovnega prispevka. Kljub temu pa je pripadnost mladih Cerkvi bolj splošna in deklarativna. Mladi so do nje prej indiferentni kot kritični. Večina mladih je ne doživlja kot svojega življenjskega in odrešitvenega prostora. Lahko bi rekli, da velik del slovenske mladine Cerkve niti ne potrebuje niti jim ni na poti. O katoliških izobražencih Slovenski katoliški izobraženci so povezani v tako imenovani Medškofijski odbor za izobra- žence (MOD, posebno ustanovo slovenske Cerkve, katere namen je spodbuditi nastajanje in delovanje verskih skupin izobražencev in jih medsebojno povezovati. Naloge so: poglabljati krščansko miselnost med člani občestev; uveljaviti načela krščanske etike med izobraženci na celotnem slovenskem kulturnem prostoru; širiti in poglabljati krščanski pogled na posamezna družbena vprašanja in razumevati sodobna vprašanja s krščanskega stališča; nadaljevati krščansko kulturno izročilo v celotnem slovenskem narodnem in kulturnem prostoru in ga uveljavljati pri reševanju vprašanj, ki so pomembna za slovenski narod. O željah slovenske Cerkve Janez Gril je naštel med željami slovenske Cerkve naslednje, ki jih je izpovedal že nadškof Alojzij Šuštar: Najprej je tu želja po popolni enakopravnosti in pravičnosti, brez sleherne diskriminacije vernih. Načelno so stvari jasne, dejansko pa se še vedno dogajajo stvari, ki so do vernih krivične. Nadalje želi Cerkev spoštovanje človekovih pravic v vsem in za vsakogar, ne samo za kristjane, naj gre za doseljence ali domačina, takšnega ali drugačnega, v svojem življenju smo dolžni spoštovati njegove pravice. Tretje, kar želi Cerkev, je, da bi mogli mirno in odkrito priznati celotno resnico o Cerkvi in njeni zgodovini, brez vsakih enostranosti in popačenosti. Odkrito je treba govoriti, kaj je bilo v preteklosti napačno s strani Cerkve in kaj s strani oblasti. Zdi se, da še ni dovolj možnosti za mirno presojo naše polpretekle zgodovine. Pot, ki pelje do pravega sožitja v družbi, je samo ena: pošten in odkrit dialog, dobra volja in zaupanje drug do drugega. O škofijski „sinodi po slo-vensko“ ali Pastoralnem občnem zboru Gre za svojevrstno zborovanje v ljubljanski nadškofiji v lanskem letu, ki bi ga lahko imenovali tudi sinodo. Njegov namen je bil spodbuditi razmišljanje in pogovore o novih, primernejših oblikah oznanjevanja in krščanskega življenja, nakazati naloge za bližnjo prihodnost, dati pobude za nove načrte in sprejeti ustrezne sklepe. Članov zbora je bilo preko 200, od teh več kot polovica laikov. Pastoralni občni zbor je zbudil veliko zanimanje ne samo med člani in duhovniki, ampak tudi med drugimi verniki, kar se je odražalo v živahni razpravi o izhodiščnih besedilih ves čas zborovanja. Zaključni dokument vsebuje različne smernice, s pomočjo katerih naj bi na omenjenem področju poživili cerkveno dejavnost in tako odgovorili na znamenja in potrebe časa, zlasti kar zadeva oznanjevanje krščanskega življenja. O pobudah za samostojno slovensko škofovsko konferenco Na koncu predavanja je omenil Janez Gril še dejstvo, ki je značilno za slovensko Cerkev v sedanjem času. Mislil je tu na prizadevanje, da bi Cerkev v Sloveniji dobila samostojno škofovsko konferenco. Prva uradna pobuda je prišla v javnost leta 1987. Sprožila jo je skupina katoliških izobražencev, ki se zbira okrog revije „2000", publikacije za mišljenje, umetnost, kulturna in religiozna vprašanja. Škofom so predlagali, naj njihovo pobudo sprejmejo in se zavzamejo za njeno uresničitev. Pri utemeljitvi se sklicujejo na politično samostojnost slovenskega naroda, ki ima svojo republiko in ki po veljavni ustavi velja za popolno državo, čeprav je del federativne jugoslovanske države. Omenjena pobuda je naletela na silno ugoden odmev ne samo pri vernih, ampak tudi pri nevernih Slovencih. Sprejeli so jo tudi slovenski škofje in predlog o samostojni slovenski škofovski konferenci predložili v obravnavo tudi jugoslovanski škofovski konferenci. Ostali škofje predloga seveda niso sprejeli s takšnim navdušenjem, ni bil pa načelno zavrnjen, zato pogovor teče dalje. Iz zanesljivih virov je vedel Janez Gril tudi povedati, da so se o samostojni slovenski škofovski konferenci škofje pogovarjali tudi ob nedavnem obisku ad limina v Rimu. Niti papež niti kongregacija za škofe nista načelno proti tej pobudi, politične in druge razmere pa so žal v Jugoslaviji takšne, da bo treba na rešitev še nekaj časa počakati. Gril je omenil tudi to, da samostojna slovenska škofovska konferenca ne bi pomenila prekinitev stikov s škofovsko konferenco v ostali Jugoslaviji, le sodelovanje bi bilo na bolj enakopravni ravni. Slovenski škofje 'so že sedaj povezani v slovensko pokrajinsko škofovsko konferenco, v kateri samostojno urejajo vse, kar zadeva versko in cerkveno življenje v Sloveniji, le da pokrajinska škofovska konferenca nima nikakršne cerkveno pravne veljave, zlasti ne v mednarodnem prostoru. Rož — Podjuna — Žila Rendezvous se za vedno poslavlja Najbolj znana pop skupina v Jugoslaviji in na Koroškem se za vedno poslavlja. Vsak že pozna priljubljene popevke simpatičnih fantov pop skupine Rendezvous. Od „0 ne cherry . . . “, .Debele deklice" pa do .Zelena je moja dolina" so eno desetletje navdušili. Vse te popevke pa so ravno v našem kraju že skoraj ponarodele. Ni praznovanja brez popevk Rendezvousa. Uspeh pa so želi na slovenskih in mednarodnih festivalih. Prav dobro so prodajali kasete, za ta uspeh so dobili platinasto ploščo. Pop skupina pa se je prav posebno v zadnjih dveh letih uveljavila na koroškem trgu. Z globaško mladino so navezali prave prijateljske stike. Zato so se odločili, da oblikujejo zadnji večer v živo prav v Globasnici. Res zadnjič bomo prisluhnili vsem znanim popevkam skupine. Na vrhu svoje kariere (ponudbe za nastope v Ameriki in na Gradiščanskem ter v Sloveniji in Italiji) so se odločili, da vsak gre svoja privatna in družinska pota. Od velikonočnega ponedeljka naprej bomo lahko torej prisluhnili samo njihovim kasetam ter vsi obžalovali, da jim ne moremo nikoli več prisluhniti v živo. Zato vsi izrabimo še zadnjo priložnost v nedeljo v Globasnici. Bernard Sadovnik Južnokoroški kmetje bili na sejmu v Veroni Italijanski kmetje so zelo gostoljubno sprejeli slovenske kmete iz južne Koroške, katere je vodil dipl. inž. Štefan Domej. Konec minulega tedna je skupina južnokoroških kmetov obiskala kmetijski sejem v Veroni. Že tradicionalni kmetijski sejem v Veroni je največji tovrstni sejem južno od Alp. Primerjamo ga lahko s kmetijskim sejmom DLG v Nemčiji ali SIMA v Parizu. Na površini 300 ha je 2080 razstav-Ijalcev iz 30 držav prezentiralo svoje produkte. Glavna težišča sejma so kmetijsko-živilski proizvodi, semena, sadike, vnaprej izdelani deli za gospodarska poslopja, stroji za orodje, za obdelovanje tal in transportiranje tovora, krmila, veterinarski proizvodi in drugo. Na sejmu so se predstavile tudi vse dežele, ki so članice združenja Alpe-Jadran. Letošnja tema združenja Alpe-Jadran je bila, kako je možno aktivno vključiti kmečko mladino v soodločanje na kmetijah. Iz vsake dežele se je-udeležilo dvajset mladincev posebnega seminarja v Gardi, ki je bil organiziran v okviru sejma. V duhu povezovanja med deželami in narodi, ki živijo v prostoru Alpe-Jadran, južnokoroški kmetje pričakujemo v bodoče tudi aktivno sodelovanje naše slovenske kmečke mladine v ko- roški delegaciji (organizator je kmetijska zbornica). Vsekakor je tako, da v enem dnevu ogled celotnega sejma ni možen. Obiskovalec dobi samo vtis o ekonomski moči severnoitalijanskega prostora in o moči nadaljnje specializacije in koncentracije kmetijstva v Evropski skupnosti. Drugi dan našega izleta je bil namenjen ogledu zadružne kmetije v bližini Aguileje. Deset kmetov se je pred dvajsetimi leti združilo in so si pozidali skupen hlev za okoli 150 molznic, skupno danes redijo okoli 300 glav goveje živine. Prednost skupnega hleva je za člane poleg ekonomskega uspeha v tem, da niso stalno vezani na delo v hlevu in da imajo več časa za druge poljščine ter da gospodinjam ni treba iti v hlev. Sledil je ogled dveh kmetij z intenzivnim sadjarstvom in vinogradništvom. V vinski kleti pa smo lahko pokusili tudi vina iz Furlanije. Z ogledom starorimskih izkopanin in Bazilike v Aguileji v bližini Grada smo zaključili zanimivo in predvsem prijetno in tudi zabavno dvodnevno ekskurzijo. Kotmara vas: Umrl je Fridi Prosekar Nepričakovano je umrl v sredo, 15. marca 1989, v celovški bolnišnici Fridi Prosekar, pd. Rutar iz Šentkan-dolfa. Rodil se je leta 1928 na Gori nad llovjem. Priženil se je k Rutarju v Šentkandolf. Bil je kmet z dušo in srcem; kot dobrega soseda, ki je vsakemu rad pomagal, so ga vsi spoštovali in cenili. 17 let, od 1968 do 1985, je bil tudi poveljnik kotmirških gasilcev in občinski gasilski poveljnik. V teh letih je gasilstvo močno napredovalo. Med drugim so na primer dobili nov tank in nov gasilski dom. Velika množica ljudi, med njimi je bilo mnogo gasilcev iz Kotmare vasi in iz sosednjih občin, je pospremilo rajnega Rutarja v soboto, 18. marca, k zadnjemu počitku na kotim irško pokopališče. Besede v zahvalo in slovo je spregovoril poveljnik domačih gasilcev Maks Tschemernjak. Verske obrede je opravil župnik Maks Michor. Naj rajni Rutar počiva v miru. Ženi in otrokom z družinami izrekamo iskreno sožalje. Lovanke: Umrla je Bečičeva mati Marija Portsch V ponedeljek, 6. marca, smo se na pokopališču pri Mariji na Gori v Dobrli vasi poslovili od Bečičeve matere Marije Portsch iz Lovank, ki je umrla v soboto, 4. marca, v 76. letu starosti. Rajna Bečičeva mati se je rodila leta 1913 v Črgovičah pri pd. Mohorju v šmihelski fari, in tam preživela na majhni kmetiji svojo mladost. Leta 1941 se je poročila z Beči-čevim gospodarjem Ignacem v Lova n ka h. Na majhni kmetiji sta pridno gospodarila in jo sproti sodobno obnavljala, da sta sebi in svojim trem otrokom ustvarila prijeten dom. Pokojna je bila vesele narave in vedno nasmejanega obraza, tako da je tudi druge spravila v dobro voljo. Rada je podpirala cerkvene in dobrodelne ustanove, sama pa je bila zelo skromna. Leta 1977 je umrl njen mož, tri leta zatem pa je njo zadela rahla možganska kap in je bila od tedaj naprej bolj navezana na domačo hišo. Vsa leta je bila zvesta naročnica slovenskih listov in Mohorjevih knjig, katere je zelo rada prebirala. Zadnja leta pa sta bila molitev in prebiranje knjig njeno najvažnejše opravilo. Pogrebne obrede je ob številni udeležbi sorodnikov in znancev opravil domači kaplan Janez Tratter, ki se je z lepimi besedami poslovil od rajne. Cerkveni pevci pa so ji pod vodstvom Apolonije Lesjak zapeli v mrliški veži, v cerkvi in ob grobu ganljive žalosti n ke v slovo. Naj Bečičeva mati mirno počiva, domačim in sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje. „ Pesem združuje — Das Lietf verbindet" Tako se imenuje nova kaseta družine Lipuš. Kaseto so posneli v študiju Urach v Labotski dolini. Produkcijo kasete je podprla tudi Mohorjeva družba. Berti Lipuš, vodja te družinske skupine, opozarja na dejstvo, da je kaseta dvojezična. Čeprav so pesmi pretežno slovenske, hoče z nemškimi nagovoriti tudi nemško govoreče sodežela-ne. S to prvo izdajo posnetkov je družina Lipuš dosegla sam vrh pevskega ustvarjanja, predvsem v okviru družin- skega petja. Pesmi na kaseti ugajajo mlademu in staremu človeku, bodisi z narodnimi pesmimi ali s popevkami. Pesmi je večinoma napisal in uglasbil Berti Lipuš sam, nekaj pesmi pa je napisala tudi domačinka Anka Jernej. Z dvojezično izdajo kasete pa družina Lipuš ponuja roko tudi nemško govorečemu sosedu. Na vsak način pa novo kaseto priporočam vsakemu posamezniku. Naj sledi dejanje čudovitemu in odkritemu geslu „Pesem združuje". Bernard Sadovnik Rož — Podjuna — Žila ČESTITAMO Na salzburški univerzi je promoviral iz teologije Peter Fantur iz Šentjakoba v Rožu. Mlademu doktorju iskreno čestitamo k njegovemu uspehu in mu želimo vse najboljše v njegovem poklicu. Številnim čestitkam se pridružuje tudi KKZ. Rozi in Berteju Hribernik z Radiš se je pred kratkim rodil fantek, ki mu bodo dali ime Mihael. Srečnima staršema iskreno čestitamo, malemu Mihaelu pa želimo vse najboljše na njegovi življenjski poti. Emi in Mihiju Miškulnik iz Branče vasi se je ta teden rodila hčerka, ki jo bodo krstili na ime Mirjam. Mladima staršema iskreno čestitamo k veselemu dogodku, mali Mirjam pa želimo obilo zdravja in sreče v njenem življenju. Na univerzi v Salzburgu je uspešno končal študij teologije Albert Smrečnik — Šoštarjev — iz Globasnice, ki je študiral tudi na univerzi v Ljubljani. Mlademu magistru iskreno čestitamo k uspehu in mu želimo veliko božjega blagoslova in sreče na njegovi nadaljnji življenjski poti. Ana Gregorič iz Rejavca pri Hodišah obhaja v teh dneh 95. rojstni dan. Za njeno visoko obletnico ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let med njenimi dragimi. 85. rojstni dan in god praznuje te dni Jožefa Potočnik iz Lepene pri Železni Kapli. Za njen praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. Jožefu Možini iz Doba pri Pliberku iskreno čestitamo za god in minuli 85. rojstni dan in mu želimo še veliko zdravih in srečnih let. Johana Lobnik iz Tolstega vrha pri Grebinju obhaja v teh dneh svojo 80-letnico. Za njen praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zadovoljnih in zdravih let. Agata Pistotnik iz Rut pri Med-gorjah praznuje te dni svoj 79. rojstni dan. Za njen osebni praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in srečnih let. 78. rojstni dan obhaja te dni Travnova mama v Podgori pri Globasnici. K njenemu praznovanju ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. Kovačeva mama Jožefa Wa-kounig iz Mlinč praznuje v teh dneh svoj 72. rojstni dan in god. Za dvojni praznik ji iskreno če- stitamo in ji želimo vse dobro, posebno še potrebnega zdravja. Minulo nedeljo je obhajal 67. rojstni dan Ciril Malle iz Železne Kaple. Za njegov praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko zdravih in srečnih let. Katarina Osojnik iz Lepene pri Železni Kapli praznuje te dni svoj 65. rojstni dan. Za njeno obletnico ji iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih in veselih let. V teh dneh obhaja svojo 65-letnico inž. Tonči Schlapper iz Šentjakoba v Rožu. K njegovemu praznovanju mu iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta. Leni Toff iz Škofič praznuje te dni svoj 60. rojstni dan. Za njen praznik ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in veselih let. Jožefu Uranku, pd. Kavhu v Encelni vasi, iskreno čestitamo za god in minuli 62. rojstni dan in mu želimo še veliko zdravih, srečnih in zadovoljnih let. Živinozdravnik dr. Marko Dum-pelnik bo v teh dneh obhajal svojo 60-letnico. Za njegovo okroglo obletnico mu iskreno čestitamo in mu želimo mnogo uspeha v poklicu, ter še veliko zdravih in srečnih let. Danes obhaja bivši sodelavec blagovnega oddelka ZSZ Emil Kopp iz Črezdola pri Kotmari vasi svojo 60-letnico. K njegovemu praznovanju mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in veselih let. Svojo 60-letnico praznuje te dni Jožef Kert iz Konovec pri Pliberku. Za njegov praznik mu iskreno čestitamo in mu želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. 50. rojstni dan je obhajala te dni Doroteja Michor iz Šmarjete v Rožu. Za srečanje z Abrahamom ji iskreno čestitamo in ji želimo še enkrat toliko zdravih in srečnih let. Svojo 50-letnico je obhajala te dni Kornelija Mikel v Zgornjih Rutah na Radišah. K njeni okrogli obletnici ji iskreno čestitamo in ji nazdravljamo še na mnoga zdrava in srečna leta. Elisabeth In Hanzi Ogris, pd. Miklavževa iz Bilčovsa, se veselita ob rojstvu hčerke Sare. Mladima staršema ob veselem dogodku iskreno čestitamo, majhni Sari pa želimo za njeno življenjsko pot vse najboljše. Nova smer odrskega ustvarjanja na Brnci Ustvarjalni nemir na odru To ni nobena aprilska šala. 1. aprila se bodo igralci Slovenskega prosvetnega društva Dobrač, ki je bilo ustanovljeno leta 1905, ponovno predstavili z novo igro. Tokratni naslov igre je SENCE — drama po motivu Bevkove igre KAJN. Slavica Kropiunik je gotovo ime režiserke, ki ga bo treba zapisati v brnško igralsko kroniko z zlatimi črkami. Uspehi iger kot „Naši ljubi otroci", „Sveti plamen", .Zdravnik po sili" in .Nenavadni dogodek" so vklesali med brnške igralce ustvarjalni nemir. Med igralci so se začele močne razprave. Spraševali so se po smiselnosti in interpretaciji raznih komedij. Ali ni teater kaj več? Ali je gledališče res le golo sredstvo učenja jezika in zabave? Zakaj ne zrcaliti svojega zasebnega videnja glede narodnosti, predvsem v perečem položaju? Brnški igralci so iskali svojo pot in jo tudi našli v gledališču trenutka. Porodila se je zamisel, da prilagodijo igro razmeram, ki so doma na južnem Koroškem. Partljičev komad .Tolmun in ka- men" so skupaj z režiserjem Petrom Militarovom prilagodili in mu še dodali naslov .Nicht wahr, Johann". Iz komedije je nastala satira s kabaretističnimi potezami, hkrati pa je bila prenešena na oder dvojezičnost. To je bilo za koroške odre nekaj novega. Brnčani so s to uprizoritvijo ponovno presenetili, hkrati pa izzvali nasprotujoče si ocene. .Tolmun in kamen — Nicht wahr, Johann" je tako postala nova smer v odrskem ustvarjanju na Koroškem. Tako smo že lahko radovedni, kakšna bo prvoaprilska predstava na Brnci. Toliko je jasno: nihče ne bo razočaran. vg Sence — drama po motivu Bevkove igre KAJN. 1. aprila 1989 ob 20. uri v Kulturnem domu na Brnel. Občni zbor „Danice"—večja skrb za jezik in za mladino V soboto, 18. marca, je .Danica" imela svoj redni občni zbor — pravzaprav je to bil občni zbor SPD .Danice" in pa društva Kulturni dom. Nad petdeset članov in prosvetarjev društva je prišlo na občni zbor in so čuli, da je Danica v preteklih letih delala zelo vestno. Saj 205 prireditev v nekaj letih niso mačje solze, ob tem pa je treba povedati, da se Daničani zavedajo nevarnosti počivanja na lovorikah. V poročilih posameznih odbornikov je seveda bilo prisotno veselje nad uspelim delom, a prav tako ni manjkalo kritičnih misli glede mladinskega dela in odnosa do slovenščine. Predvsem predsednik Danice Stanko VVakounig je ti dve točki izpostavil in menil, da je treba delo z mladino jemati resno in da v skrbi za jezik in izobraževanje v njem ne smemo popustiti. Tajnica društva Danica Kežar pa je kakor upravnik Kulturnega doma Franci Polzer opozorila na potrebo, da vsi skupaj primejo za delo, kajti ta dom je dom društva. Občni zbor je soglasno dal razrešnico staremu odboru, sprejel pa je tudi vrsto spre- memb pravil. Za predsednika je ponovno bil izvoljen Stanko VVakounig, podpredsednika pa sta Kristijan Sadnikar in Miro Polzer, tajništvo sta prevzela Danica Kežar in Franci Tomažič, blagajnik pa je Franci Polzer, izvoljeni pa so bili tudi referenti za glasbo, knjižnico, izobrazbo, dramsko dejavnost, mladinski zbor, Zmedo. Odbor društva Kulturni dom je v bistvu bil potrjen, predsednik je ostal Janez VVutte-Luc, podpredsednik je Anton Rutar, tajnica Milica Koncilja, blagajnik pa Franc Polzer. Občnega zbora sta se udeležila tajnika KKZ in SPZ, Nužej Tolmajer in Janko Malle, in se .Danici" zahvalila za opravljeno kulturno poslanstvo. Zaključen pa je občni zbor bil s predstavitvijo akcije .Slovenščina, moj jezik", ki so jo društveniki zelo pozdravili Elizabeta Ogris, pd. Odrejeva mama iz Bilčovsa, je praznovala te dni 85-letnico. Ob lepem življenjskem jubileju ji želimo vse najboljše in veliko osebnega zadovoljstva. Šolstvo 0 aktualnem položaju v manjšinskem šolstvu Po članku Franca Wiegeleta v pretekli številki Našega tednika (štev. 11, stran 11) objavljamo tokrat k razpravi o novi ureditvi manjšinskega šolstva na ljudskih šolah ter k splošni razpravi o manjšinskem šolstvu članek dr. Vladimirja Wakouniga. V Zamegljevanje posledic nove šolske ureditve Za nevtralnega opazovalca je trenuten razvoj dvojezičnega šolstva na Koroškem neverjeten. Še pred dobrim letom so se dvojezični učitelji, starši, znanstveniki različnih univerz, večji del zastopstva koroških Slovencev in številni drugi upirali grozečemu modelu ločevanja. V več kot štiriletni diskusiji o preureditvi dvojezičnega šolstva je nastalo nedogledno število ekspertiz, znanstvenih publikacij, ustanovljene so bile komisije in delovni krožki, vrstila se strokovna zasedanja, na katerih so praktiki in znanstveniki svarili pred ločitvijo in pred vsiljevanjem sistema dveh učiteljev. Po vsem tem, kar se je zgodilo in se dogaja po 8. juniju 1988, dnevu uzakonitve ločevanja, se vprašujem, ali so se znanstveniki in vsi tisti, ki so odklanjali ločevanje, krepko zmotili. Z novim šolskim letom 1988/89 se je začelo ločevanje, nekateri učitelji so dobili partnerja ... in vse to vedeti brez večjih težav. Skoraj da ni več čuti pritožb. Torej nova šolska ureditev vendarle ni prinesla tistih težav in konsekvenc, o katerih se je prej na dolgo in široko razpravljajo. Na zunaj zgleda tako, kot da se da v praksi z dodatnim učiteljem bolje živeti kot pričakovano. Ali poteka pouk z dvema učiteljema res tako „složno in zgledno"? Ali so bili vsi pozivi različnih znanstvenih institucij, kultur-no-političnih osebnosti in organizacij gola propaganda, ki je predvsem služila sramotenju Koroške v mednarodni javnosti? Ali je res koroški hajmatdinst, proti kateremu sta se obe osrednji slovenski organizaciji vedno dosledno borili, bolje vedel za šolski sistem, ki naj bi bil osnova eksistenci slovenske narodne skupnosti in enakopravnemu sožitju slovensko in nemško govorečih? Ali so se na Koroškem v tem kratkem času politične razmere spremenile za 180°, tako da trenutno politično vzdušje nudi najboljšo podlago za več dvojezičnosti, več utrjevanja in uveljav- ljanja slovenskega jezika v šolski realnosti, več skupnosti med slovensko in nemško govorečimi otroki, več prijav k dvojezičnemu pouku, več sproščenosti in človečnosti po dvojezičnih ljudskih šolah? Ali se je na dvojezičnih šolah z uvedbo ločenih razredov in dodatnih nemško govorečih učiteljev pedagoška situacija tako zboljšala in olajšala, da je delo v razredu in v šolah postalo lažje, atraktivnejše in manj moteno? Ali je novi šolski sistem prinesel več kontaktov med jezikovno ločenimi razredi, med starši, ki so svoje otroke prijavili, in med tistimi, ki jih niso prijavili? Taka in podobna vprašanja se vsiljujejo, če površno prisluhneš nekaterim branilcem ločevalnega sistema in tistim, ki so se nekako sprijaznili s to novo ureditvijo. Na zunaj zgleda tako, in to je predvsem važno za tiste, ki so ločevalni sistem vsilili s svojo politično oblastjo, da z novo ureditvijo ni nikakršnih problemov. Do take ocene pride vsak, ki ga informirajo tisti, ki so že za časa aktualne diskusije bili primorani, da kot deželni uradniki in strankarski pripadniki zahtevajo ločevanje. Ta sistem morajo tudi sedaj braniti in hvaliti kot zgledno šolsko-ureditev, ki je menda „do-ber in obeta boljše sporazumevanje med obema narodnima skupinama na Koroškem". Tako npr. oceni Franc VViegele novo šolsko ureditev, za katero je po svojem statusu kot šolski nadzornik pristojen. Na prvi pogled zgleda, in to bi bilo v resnici povsem enkratno v razvoju avstrijskega šolstva, kot bi se pedagogi-znanstveniki pri svojih prvotnih ocenah ločevanja otrok pošteno usekali. Vse dosedanje pedagoške izkušnje in znanstvena spoznanja iz številnih razprav o ločevanju šolarjev, o sistemu dveh učiteljev, o socialnem učenju in sporazumevanju otrok naj bi za koroške razmere in za razvoj slovenske narodne skupnosti sploh ne imele veljave. Oficialna Koroška in njena več ali manj poljavna politika informiranja se sklicujeta venomer na posebno politično nadarjenost in zrelost Korošcev, reševati „ koroške razmere" na .koroški način" in odklanjata vsakogar, ki bi si iz lastnega nagiba drznil posegati v reševanje .koroških problemov". Kljub temu nepoučljivi in za vsako kritično pripombo nedostopni drži oficialne Koroške je treba ob novi šolski ureditvi grajati vse, kar pospešuje še hitrejšo asimilacijo koroških Slovencev, kar ovira medkulturno sporazumevanje, kar obremenjuje pedagoško delo učiteljev, kar otežkoča odprto razpravljanje o posledicah ločevanja. Stvar, ki sčasoma dobivlja oblike izobraževalnopolitičnega škandala, je brez dvoma delo oz. ohromelost komisije, ki naj bi kritično preverjala in spremljala uvajanje nove šolske ureditve. Kdaj namerava ta komisija opisati delovna področja, s katerimi se hoče še v preostalem času ukvarjati? Kako misli ta komisija na kraju samem raziskovati težave in konsekvence nove šolske ureditve, če posamezni člani komisije nimajo neoviranega dostopa do šol? Kdaj bo komisija izdelala metodične pristope, s katerimi naj bi dobila izvirne podatke o trenutni situaciji, da sploh lahko razpravlja o morebitnih potrebnih korekturah po tako imenovanih treh letih? Kje je metodični in raziskovalni načrt, ki jamči nemoteno opazovanje / spremljanje, ki izključuje vsako intervencijo predvsem s strani koroških deželnozborskih strank ter prepreči vsak političen pritisk? Kaj so pedagoški, sociološki, socialnopsihološki kriteriji, po katerih naj bi se znanstveno ocenila ureditev ločevanja in sistema dveh učiteljev? Dokler komisija teh osnovnih vprašanj znanstvenega spremljanja ne bo rešila, je vsako nadaljnje zasedanje in ukrepanje neresno. Zaradi trenutne nejasne politične situacije na Koroškem ni izgledov, da bi ta komisija v kratkem svoje delo nadaljevala. Tako bo minilo eno celo šolsko leto, ne da bi v komisiji razpravljali o bistvenih vpraša-njah uresničitve ločevanja. Za resno in angažirano spremljanje take nove šolske ureditve, ki posega v strukture medsebojnih odnosov, ki spremeni sestav učiteljskih kolegijev, ki tvori dve skupini staršev in otrok, ki prinese nove napore v poučevanju z dodatnim učiteljem, sta preostali dve leti premalo, da bi ta komisija še sploh prišla do temeljitih razprav in do resnih izjav. Po trenutni oceni je ta komisija samo instrument, ki zabranjuje odkrito razpravo o že nastalih posledicah in težavah novega šolskega sistema. Ja političen instrument, ki naj bi prikrival probleme, ki so nastali po nekaterih šolah. dr. Vladimir VVakounig Kultura Naš tednik: Kako bi ocenili Alpe-Jadran kot dobesedno delovno skupnost dežel in narodov v tem prostoru? O Alpe-Ja-dranu sta se v Jugoslaviji izcimili dve stališči: DA—NE. Drago Jančar: Mislim, da je Alpe-Jadran neka popolnoma naturna stvar, ki kar dobro deluje, je pa po mojem občutku preveč birokratska. Bolj kot Slovenci postavljajo v Jugoslaviji Alpe-Jadran drugi v svoj politični koncept, ker Slovenija že opravlja del tega, kar ji v tem prostoru pripada, in s tem srednjeevropskim prostorom sodeluje. čudim se pa temu, da so nekateri proti Alpe-Jadranu, kajti tudi v interesu Srbije, Črne gore ali Makedonije bi naj bilo, da imajo preko Slovenije in Hrvaške odprto okno v zahodno Evropo. Če se tega ne zavedajo, je toliko bolj tragično ne samo ekonomsko, ampak tudi v političnem smislu, najbolj pa seveda v duhovnem. Ne rečem, da je Srbija brez evropske zgodovine ali evropskih ambicij. Znani so njeni številni stiki s Francijo, ki še obstajajo. A zmeraj znova se čudim, da tam nastaja tako strahoten upor proti temu, kar se tukaj normalnega dogaja. Naš tednik: Demokratično odpiranje Slovenije so slovenski pisatelji, združeni v Društvu slovenskih pisateljev in PEN, bistveno sooblikovali. Zavzeli ste se brez pridržkov za Vaclava Havla, ki so ga češke oblasti priprle in obsodile. Kako so druga pisateljska društva reagirala na to vašo potezo? Drago Jančar: Kolikor mi je znano, je tudi srbski P.E.N. demonstriral proti tej aretaciji. Mislim, da je naše prizadevanje za demokracijo v Sloveniji velikega pomena in je del tega, za kar v večjem delu Vzhodne Evrope gre. Za del gibanja, ki ga pooseblja tudi ime Vaclava Havla in nekaterih drugih čeških avtorjev, ki so ostali doma, seveda precejšnjega dela češke, poljske in madžarske emigracije. Problem v Jugoslaviji je zadnji čas zaostren, ker slovenska prizadevanja spet obsojajo za izdajstvo, kontrarevolucijo itn. Najbolj žalostno pa je, da so se temu obsojanju pridružili tudi srbski pisatelji. Ne vem, kako si predstavljajo pot v demokracijo, za katero se zavzemajo vsaj srbski intelektualni krogi. Mislim, ko bo ta hrup minil, bo marsikaterega srbskega intelektualca in pisatelja bolela glava zaradi današnjega stališča. Slovenci bi si končno radi uredili svoje življenje, kot nam gre po meri naših sposobnosti, geografskega, zgodovinskega položaja, kulture itn. Vsak tak poskus naleti na silne odpore. Naš tednik: Mar odnosa DSP do ostalih jugoslovanskih pisateljskih društev ne usmerjata tudi dve dejstvi: vsejugoslovanska komponenta in protest Slovenije proti ukrepom na Kosovu („Cankarjev dom“)? Drago Jančar: Pisatelj bi rekel, da smo vsi preveč spolitizirani. Zgubili smo občutek za to, kar literatura je. Po svojem izvoru je nacionalna, po sporočilu pa bi zmeraj morala biti kozmopolitska. Ta kozmopolitska nota našega javnega dela se zmeraj bolj izgublja. Razlog za to je, ker živimo v državi, kot je Jugoslavija. Po eni strani tako različni, kar bi jo lahko oplajalo in dopolnjevalo, namesto tega pa pride do silovitih civilizacijskih, kulturnih in vsakršnih trkov, po drugi strani je pa tudi monopolistična koncepcija partije, ki je 40 let skušala doseči poistovetenje ne glede na te razlike. Rezultati pa so še hujša nasprotja. In mi smo bili prisiljeni prevzeti tudi politične vloge in delovanje, tako mi kot tudi srbski pisatelji, seveda zopet zaradi partijskega monopola, da bi odprli prostor. Prostor pa se ni odprl, ampak se je zaprl v nacionalne prostore. Tako je v Srbiji prišlo do ukinitve odnosov z Društvom slovenskih pisateljev zaradi Kosova. Pripeljalo je do zahtev, da ne bi bojkotirali le slovenskega blaga, ampak vse slovenske dobrine, da slovenskih avtorjev v Srbiji ne bi igrali več in ne bi več tiskali naših knjig. Toje popolnoma absurden položaj. Pa še to: v Književnih novinah je v začetku marca pisalo, da je Srbija v trgovinski vojni s Slovenijo in da se kaj takega od časov avstroogrske monarhije ni več zgodilo. Slovenci smo v Jugoslaviji pro-avstrijski, v Avstriji ste koroški Slovenci projugoslovanski, v Trstu se dogaja kaj tretjega. Mi smo v tem prostoru očitno za to, da smo za kaj krivi! Morda smo pa res — upam, da smo . . . Naš tednik: Kakšni so stiki z albanskimi in hrvaškimi pisatelji? Drago Jančar: S hrvaškim pisateljskim društvom in P.E.N. obstajajo stiki, Srbi so prekinili sodelovanje, Albanci na Kosovu nimajo PEN. Društvo slovenskih pisateljev je že lani povabilo albanske pisatelje s Kosova v Cankarjev dom, pojavila se je grožnja, da je v dvorani bomba. Osebno sem imel dosti več literarnih, gledaliških in osebnih stikov s Srbi, z Albanci pa skoraj nobenega, kar je spet žalostno. Zlasti po letu 1972, ko je na Hrvaškem zavladal hud molk, je večina stikov tekla med Ljubljano in Beogradom in smo bili prosrbsko orientirani. Zdaj so pa natanko ti stiki razrušeni — in to zato, ker je Društvo slovenskih pisateljev vabilo Albance v Ljubljano, kar je nekaj povsem normalnega, in ker se je zavzelo za mirno reševanje zapletov na Kosovu in za sožitje narodov v pokrajini. Naš tednik: Slovenski P.E.N. bo meseca maja spet priredil Blejsko pisateljsko srečanje. Ali se boste pri vabilih ozirali na politično situacijo ali pa boste na široko vabili? Drago Jančar: Natančno to. Naprej nameravamo sodelovati z vsemi, tudi s tistimi, ki ne mislijo tako kot mi. Tema srečanja bo ekzil, literatura in izgnanstvo oz. domovina in izgnanstvo. Vabili bomo seveda slovenske pisatelje iz Slovenije, zamejstva in iz izgnanstva, vabili bomo pisatelje iz Jugoslavije in še iz 30 drugih držav. Verjetno bo predsednik Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu, Andrej Rot, imel enega od uvodnih referatov. Naš tednik: Odprta, demokratična družba je vaš politični kredo. Zato ste se postavili za Vaclava Havla In tudi za Salma Rushdija, avtorja „Satanovih stihov". Ali ta vaša podpora ne bo imela morebitnih negativnih posledic za stike z jugoslovanskimi muslimanskimi pisatelji in bi vam spet očitali, da ste skuhali eksploziv, ki ogroža Jugoslovansko enotnost"? Drago Jančar: Mislim, da če bi se obnašali pod pritiskom pragmatične politike, ne bi sprejeli niti izjave za Havla niti za Rushdija niti za koga drugega. Vedeti je namreč treba, da je bil takrat, ko smo sprejeli slovenski pisatelji izjavo za Rushdija, v Jugoslaviji na obisku iranski predsednik Hamenej, druga oseba za ajatolom Homejnijem v Iranu, in da je prav v Jugoslaviji izrekel svoj brutalni stavek „Pušcica je izstreljena, že leti proti cilju". Mislim, da je bilo v takem trenutku treba kaj reči in Društvo slovenskih pisateljev ter RE.N. sta sprejela to izjavo. Glede tega, da bi se lahko zapletlo z muslimani, pa to, da nima smisla ozirati se na politikantske kalkulacije. Smo za svobodo literature, to je naš najvišji princip. Naše slovenske oz. jugoslovanske izkušnje nam narekujejo, da branimo literaturo doma in drugod, ne glede na posledice in na nazorske, religiozne in politične posebnosti. Naš tednik: Ali boste Satanske stihe prevedli? Drago Jančar: Mislim, da se že prevajajo. Naš tednik: Hvala za pogovor. Drago Jančar, predsednik slovenskega P.E.N., je, kot smo že poročali, bral na prireditvi TRIDUUM na celovški univerzi; ta prireditev je bila vpletena v zamisel alps-ko-jadranskega kul-turno-umetniškega prostora. Jančar je prireditev zelo dobro ocenil. Pred prireditvijo smo ga prosili za razgovor; z njim se je pogovarjal urednik Franc Wakounig. Svobodo literature je treba braniti doma in po svetu Kultura STRAN STRAN petek, 24. marca 1989 Kultura kulturni steno gram 250 obiskovalcev na literarnem večeru s Theo VVitzemann na Dunaju Palais Palffy v prvem okraju na Dunaju. Beethovnova dvorana ima 200 sedežev, obiskovalcev literarno-likov-no-glasbenega večera pa je bilo 250. Thea VVitzemann je predstavila v slovenskem in nemškem jeziku svoje pesniško ustvarjanje. Razstavljene so bile tudi originalne grafike Irine Lunkmoss, ki je knjigo „Mojze steze" tudi ilustrirala. Na tem mestu je treba zapisati, da se Irina Lunkmoss in Thea VVitzemann v obeh umetniških smereh dopolnjujeta. Thea VVitzemann pa je napovedala tudi, da pripravlja novo zbirko poezij. Ta bo slo-vensko-nemška. Prireditelj tega večera je bilo Avstrijsko-ju-goslovansko društvo na Dunaju. Plamen 20 Sodelavcem okrog Toneja Starmana je po dolgem času ponovno uspelo izdati novo številko glasila slovenskih koroških skavtov in skavtinj Plamen. Plamen je z 20. številko stopil v svoje 15. leto izhajanja. Tudi je letos 30 let od tega, kar je skavtsko gibanje dobilo svoje prve člane med koroškimi Slovenci. Samokritično je tudi priznanje, da je bilo v zadnjih letih okrog SKSS vse tiho. V uvodniku je možno razbrati tudi še razmišljanje o tem, „kako ustvariti ozračje, da se bodo člani počutili doma". Ena misel gre tudi v smer samostojnega nastopa v lastni organizaciji, ki bi bila tudi pravno neodvisna od drugih. Pravilnik avstrijskih skavtskih organizacij namreč nikjer ne izpričuje posebnega položaja manjšin. Nadaljnji sodelavci štiri-najststranskega Plamena: Daniela Spieler (notranja oprema), Emica Wutte, Michaela Ogris, Daniel Mešnik in Rafo Pinosa (uredniški odbor). „ Koroška duša“ tako uspešna kot Bernhard Založniška agencija Schvvarzer v marcu ponovno javlja, da sodi knjiga „Die Karntner Seele" (Koroška duša) Ervvina Ringla ob best-sellerjih Bernharda, Rans-mayrja in Pretterebnerja med dobro prodane knjige. Ringlova „Koroška duša" je od izida naprej v tem trendu. Slovenski glas iz Trsta in Gorice v Ljubljani Osrednja prireditev „Modrina in prod'' je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani. Pod geslom »Modrina in prod“ so bili prejšnji teden v Ljubljani dnevi Slovencev z Goriškega in Tržaškega. Prireditve so bile prav zaradi izkušenj preteklih takih prireditev prenešene letos iz Cankarjevega doma tudi v druga kulturna žarišča Ljubljane, kar je dnevom zelo dobro delo. Na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani je bila v torek, 14. marca, predstavljena obširna in grafično odlično urejena dokumentacija ..Slovenski glas" (v Trstu — op. pisca). Trojezični zbornik (slovensko-italijansko-francoski) je nastal kot tvoren kulturno-opozicijski dokument in prispevek proti italijansko-trža-škemu zamolčanju Slovencev na razstavi Trsta v pariškem Pompi- Na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani je bila predstavljena dokumentacija Slovenski glas". doujevem centru, kjer so sicer bili omenjeni Grki, Srbi, Judje poleg „vseitalijanskega“ (italissi-mo) Trsta, o Slovencih pa ne duha ne sluha. Tržaški Slovenci so proti tej nezaslišani diskriminaciji ubrali edino pravilno pot: odločili so se za glasno opozarjanje nase in proti letargičnemu molčanju oz. „itak nič ne moreš napraviti, je že tako". Obrnili so se na francosko javnost, informirali ministra za kulturo, Langa, ter vzporedno s tem pripravili in izdali pričujoči zbornik ..Slovenski glas", o katerem italijanska tržaška javnost molči kot grob, kar veliko pove. Zbornik prikazuje celoten niz prispevkov Slovencev k razvoju Trsta in seveda ne molči o grozotah in zločinih fašizma in nacizma nad Slovenci. Barve, ki ne ubijajo likovne stvaritve V petek, 17. marca 1989, so pri Joklnu v Celovcu odprli razstavo likovnih del Anite D’Orazio, ki študira v Luksemburgu, Urbi-nu in Firencah. Tokrat so pri Joklnu razstavljene po formatu pa tudi po likovni govorici zelo sveže slike. Barve niso kričeče in se tako ne bijejo z likovno stvaritvijo. Format pa je včasih tudi nekoliko večji, kar dopušča drugačno dojemanje likovne stvaritve. Umirjenost barv in molk vsebine so tokratna likovna govorica. Prof. Pirjevec, ravnatelj Slovenske študijske knjižnice v Trstu in njen ravnatelj Milan Pahor (oba sta zbornik predstavila), sta menila, da je ..Slovenski glas" izraz volje Slovencev, da to hočejo ostati. Slovenci v Trstu so preživeli koncepcijo, da je razvoj možen le v nacionalno zaokroženem prostoru. Slovenci v Trstu in Gorici so v teku let in razvojev tudi spoznali, da „smo lasten subjekt v Italiji in znotraj slovenskega naroda". O Trstu in njegovem odnosu do slovenskega naroda pa sta rekla, da se to mesto nikoli ni znebilo svoje zagledanosti v „rimsko preteklost" in prepričanja, da mu kot italijanski predstraži pred slovanskim barbarizmom gre vsesplošna italijanska podpora. Italijanskemu fundamentalizmu Slovenci v Trstu in Gorici odgovarjajo z lastnimi organizacijami in z lastnim življenjskim ritmom ter z boljšo izobrazbo. Rekla pa sta Pirjevec in Pahor tudi, da Ljubljana kot slovenska prestolnica dolgo ni razumela in še danes ne dojema zamejcev. Osrednja prireditev „Modrina in prod" pa je bila v soboto, 18. marca, zvečer v Cankarjevem domu. Trije zbori so skupno z orkestrom izvedli Gregorčičevo Jeftejevo prisego", zatem je nastopil harmonikarski ansambel Glasbene matice v Trstu Synthe-sis 4 ter zbor Primorec, ki je izvedel Merkujevo Ljudsko pesem. Vmes pa so slovenski tržaški gledališčniki, na primer Petje, prinašali fragmente in misli o slovenski zavesti v Trstu in Gorici. Franc VVakounig Mešani pevski zbor Jakob Petelin-Gallus" je v četrtek, 16. 3. 1989, zvečer priredil v srednji dvorani celovškega Doma glasbe svoj vigredni koncert. Koncert je zbor začel s skladbo imenskega patrona Jakoba Gallusa „Venite sancte spiritus" in ga v prvem delu nadaljeval s skladbami Antona Brucknerja, Zoltana Kodalija, Silva Miheliča, Maurica Duru-fleja in Bachofna. V drugem delu je zbor pel izključno narodne oz. ponaro- Mešani pevski zbor „Jakob Petelin Gallus “ je v četrtek v srednji dvorani Doma glasbe v Celovcu imel svoj vigredni koncert. Koncert MePZ Jakob Petelin Gallus11 dele pesmi in kot tenorist-solist je občinstvo navdušil Johanes Muchar iz Št. Petra na Vaši-njah. ZBor je zapel tudi nekaj pes- mi s svoje nove kasete „Bueh vam dobre liete daj", na kateri ima vrsto narodnih, ki so jih doslej peli po vaseh ob raznih prilikah, na primer Florjanovo ali tisto Od žegnanega britofa. Med posameznimi točkami je povezoval Lojz Angerer, zbor pa je pel pod taktirko prof. Ro-pitza. -wafra- Gledališke vede na celovški komparatistiki Na Inštitutu za splošno in primerjalno književnost na celovški univerzi bodo v tem poletnem semestru tudi težiščna predavanja o gledaliških vedah. Predavala bo Maja Haderlap, ki je lani na dunajski univerzi zaključila študij gledaliških ved in germanistike z disertacijo o slovenskih ljudskih odrih. Od lanske jeseni je dr. Haderlap zaposlena na gledališkem oddelku Cankarjevega doma v Ljubljani in bo na celovški univerzi imela tedensko enourno predavanje „Uvod v gledališke vede" in spremni dvourni proseminar. Na sporedu so tudi obiski celovškega gledališča in ljubljanskih gledališč. Še je možno, da se interesenti javijo za to predavanje, ki je za celovško univerzo novost in obogatitev. Za zimski semester pa so načrtovana predavanja o antiki, mitu in moderni. Pomoč žrtvam potresa v Dušanbeju Dušanbe je eno izmed partnerskih mest deželnega glavnega mesta Celovec. Obe občini sta zdaj že skoraj dvajset let prijateljsko povezani. Potresna katastrofa v Sovjetski zvezi je bila povod za to, da so avstrijska mesta darovala 5,5 milijona šilingov za pomoč potresnim žrtvam. V Celovcu je bilo zbranih 400.000 šilingov. S tem denarjem so kupili dva sonografa. Reginald Vospernik član Avstrijskega kluba P. E. N. Na predlog Mohorjeve založbe je bil na seji predsedstva 9. marca 1989 izvoljen kot član Avstrijskega kluba P. E. N. dr. Reginald Vospernik, ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Reginald Vospernik (1937) je študiral germanistiko in slavistiko na Dunaju, leta 1961 je promoviral z disertacijo o Pauli von Prera-dovic. Vospernik je šolsko- in kulturnopolitično dejaven in je odličen esejist. Publicira predvsem v Furche, Brucke, Literatur und Kritik, Kleine Zeitung, Našem tedniku, ter je glavni urednik Celovškega Zvona. V založbi Osterreichischer Bundesverlag je nazadnje izdal skupno s Florjanom Lipušem, Erikom Prunčem in Pavletom Zablatnikom antologijo ..Slovenska beseda na Koroškem — Das slovvenische VVort in Karnten". Na isti seji so izvolili za častnega člana češkoslovaškega pisatelja Vaclava Havela. Program vigrednih potovanj pavšalna cena po osebi 11.4. 1 .dan, Szombathely (Madžarska) — vožnja z možnostjo nakupovanja..... 200 šil. 13. 4. 1 dan, Dobrna, vožnja v kopališče, vklj. vstopnica ................. 130 šil. 20. 4,—23.4. 4 dni, Medjugorje, vklj. 1 polpenzion v hotelu, 2 prenočitvi z zajtrkom, privatno . 1450 šil. 21. 4.-23. 4.3 dni, otok Krk, vožnja, vklj. 2 polpenziona ................ 950 šil. 28. 4,— 1. 5. 4 dni, Medjugorje, vklj. 1 polpenzion v hotelu, 2 prenočitvi z zajtrkom, privatno 1450 šil. 11. 5,—15. 5.5 dni, Pariz — grad Versailles —. Strafi-bourg — Schwarzwald — Bodensko jezero, vklj. 4 polpenzioni, vodnik in ogled mesta z avtobusom (doplačilo za enoposteljno sobo 900 šil.).......................... 3450 šil. 14. 5. 1 dan, Vožnja za materinski dan v MARIA LUGGAU, z južino 290 šil. 28. 5. 1 dan, praznik narcis, Bad Aussee.......................... 240 šil. 8. 7. 1 dan, Višarje — Trbiž, vklj. karte za vzpenjačo........................... 230 šil. Če ni posebej navedeno, se odpeljemo Iz Dobrle vasil Če še ne veste, kam na dopust - pojdite z nami v Umag! Podrobnejše prospekte dobite v naši pisarni. Prijave: potovalna agencija A-9141 DOBRLA VAS Telefon (0 42 36) 22 19 Kultura / Občni zbor KKZ STRAN petek, 24. marca 1989 STRAN petek, 24. marca 1989 Občni zbor KKZ Še nekaj besed ob zadnjem tridnevju Kontaktne leče Razmišljati bo treba o gradnji mostov Šest dni besed, kreativnosti, ročnega dela, spoznavanja, gledanja in pogovora je v petek, 17. marca, zaključil koncert gotovo najboljše slovenske pop-skupine, Martin Krpan. Nekaj lepakov je še videti v notranjem delu mesta Celovec. Slovenska gimnazija je v petek ponovno za eno leto zaprla vrata za tem mladinskim kulturnim festivalom. Kar je ostalo, so vtisi in spoznanje, da so gimnazijci zmožni pripraviti kulturni spored, ki se lahko meri z vsemi drugimi kulturnimi ponudbami na Koroškem. Pa še nekaj: prihodnja Kontaktna leča bo že jubilejna, deseta. Glasno razmišljanje o tem, kako premagati molk, to je bilo geslo pogovora treh univerzitetnih profesorjev v sredo, 15. marca. Peter Gstettner, Dietmar Lar-cher in Klaus Ottomeyer so zbranim posredovali nekaj tez, kako premagati molk in izpovedati svoje želje in potrebe. Pri pogovoru je sodeloval tudi Marco Dalbos-co, ki študira na neki mednarodni šoli v Italiji. Peter Gstettner je uvodoma ugotovil, da ni prišel na Koroško z namenom sejati nemir. Poudaril pa je, da je treba imeti občutek za enakost in enakopravnost. „Na Koroškem se aktivno zamegljuje," je bila tudi ena izmed njegovih izjav. Klaus Ottomeyer je spregovoril o molku, .ki postane za gostilniško mizo glasen". Vendar je to problem, ki ne zadeva le Koroško, ampak ves svet. Diet- mar Larcher je omenil, da v muzeju, kjer naj bi se bilo treba zavedati identitete, sledovi o slovenski narodni skupnosti niti z mikroskopom ne postanejo vidni. Mislil je tu na Koroški deželni muzej. Tudi v šolskih knjigah, ki jih uporabljajo na koroških šolah o koroških Slovencih, ni mnogo napisanega. Eden izmed poslušalcev je ob tem pogovoru tudi glasno izpovedal to, kar je pereči problem Kontaktne leče. .Tisti, ki imajo predsodke do Slovencev, k takim prireditvam sploh ne pridejo." O gradnji mostov do takih s predsodki do obeh narodnih skupnosti na Koroškem, o tej bodo morali razmišljati organizatorji naslednje, tedaj že jubilejne, desete Kontaktne leče / Kontaktlinse. Vincenc Gotthardt KOKO predstavila brošuro Al v ■■ ■ ■ ■ IV 128 strani obsega najnovejša brošura Franca Merkača. SLOVENŠČINA KOT URADNI JEZIK je naslov brošure, ki je izšla v samozaložbi Avtonomne delavnice. Pri predstavitvi te knjige je Franc Merkač mislil, da kot Celovčan sploh nima pravic, vendar se je potem izkazalo, da nekatere pravice le ima. V tej brošuri so nakazane možnosti, pri katerih uradih se lahko poslužujejo koroški Slovenci slovenskega jezika. V prvem delu brošure so navedene vse občine dvojezičnega ozemlja. Pri teh je nakazano, če je slovenščina pripuščena kot uradni jezik ali ne. Poleg tega pa so izpisani uradi, pri katerih se prebivalci te občine lahko poslužujejo slovenščine kot uradnega jezika po Zakonu o narodnih skupnostih. V drugem delu brošure so navedeni uradi in oblasti, kjer je slovenščina pripuščena kot dodatni uradni jezik. Na dan predstavitve brošure Slovenščina kot uradni jezik (17. 3. 1989) je bil zvečer tudi občni zbor KOKO (Izobraževalna delavnica za dvojezično komunikacijo). Predsednica Milka Hudobnik je v svojem poročilu izčrtala bogato dejavnost v minulem letu. Omenila je dopoldansko tiskovno konferenco, na kateri so predstavili brošuro Slovenščina kot uradni jezik. .Ta brošura naj bi nudila pomoč, da bi slovensko občevanje z uradi počasi postalo samoumeven del naše slovenske identitete na Koroškem." Težišče delovanja je bila tudi problematika dvojezične vzgoje v mešanih zakonih. VQ Občni zbor Krščanske kulturne zveze Predvsem dve točki sta bili oblikovni za občni zbor Krščanske kulturne zveze v petek, 17. marca 1989, v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu. Na eni strani to, da so prvič v zgodovini KKZ po pravilniku odborniki izvolili častnega predsednika — tokrat kar dva, in sicer zaslužna bivša predsednika dr. Pavleta Zablatnika in Lovra Kašlja, in na drugi strani okrogla miza na temo „Na pragu 3. tisočletja — vizije in načrti“. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan, kar le potrjuje, da je vez med centralo in krajevnimi društvi živa, navzoči pa so bili tudi zastopniki Narodnega sveta koroških Slovencev s predsednikom Grilcem na čelu (ki je vodil občni zbor), predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris, zastopniki kulturnih organizacij Raven in gorenjske regije, predsednik Kluba slov. občinskih odbornikov, Fric Kumer, in Stane Uršič, podpredsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. „Na pragu v tretje tisočletje — vizije in načrti“ — to je bila tema okrogle mize. Da se bodo vizije, izpovedane ta večer, uresničile, zagotavljajo sodelavci Krščanske kulturne zveze. Prvič v zgodovini KKZ so izvolili častnega predsednika. Tokrat kar dva bivša predsednika — Lovre Kašlja in Pavleta Zablatnika. Ohpačim dela, ki ie močna nodlana za prihodnost Kot zadnja leta je tudi tokrat pripravila KKZ za občni zbor zbornik poročil vseh včlanjenih društev in lastnih odbornikov oz. referentov. Nastal je 260 strani debel almanah organiziranega kulturnega delovanja tistega dela slovenskih koroških kulturnih društev in skupin, ki so včlanjene v KKZ. Menim, da ta almanah oz. zbornik ni le v ponos naši narodni skupnosti, ampak tudi krepka argumentacijska sila pri izterjevanju podpor in upoštevanju slovenskega kulturnega deleža na deželni in tudi zvezni ravni, enako pa velja seveda tudi za odnos s Slovenijo oz. njenimi kulturnimi in tudi političnimi g remiji. Poročili sta na občnem zboru dala predsednik dr. Janko Zerzer in tajnik Nužej Tolmajer. Tako iz njunih poročil kot tudi iz poznejše diskusije je sevala velika skrb in zaskrbljenost za slovenski jezik, za ohranitev naše Upravni odbor: Predsednik: dr. Janko Zerzer Podpredsednica: Micka Opet-nik Podpredsednik: dipl. inž. Franc Kattnig Tajnik: Nužej Tolmajer Namestnik tajnika: Hanzi Tomažič Blagajničarka: Frida Marketz Odborniki: mag. Miha Vrbinc, Irena Brežjak, Marjan Olip, Tonej Sticker, Helka Mlinar, Pavli Za-blatnik, Mili Hrobath, kaplan Janko Krištof, Krista Mesner Nadzorni odbor: Mirko Smrečnik, Janez Lesjak, Toni Mikše jezikovne in s tem tudi narodne biti na Koroškem. Zato so vsi zelo pohvalili in pozdravili akcijo KKZ in Katoliške mladine .Slovenščina, moj jezik", in tudi jezikovne počitnice v Sloveniji. Nužej Tolmajer je opozoril na službe v okviru KKZ in je kot zelo važno ustanovo predstavil prav etnološki oddelek KKZ, katerega naloga je zbiranje in ovrednotenje narodnega blaga. Zaželel pa si je več posluha za kulturo prav pri politiki. Po poročilih je predsednik nadzornega odbora Mirko Smrečnik predlagal razrešnico staremu odboru, ker da je v mandatni dobi z vsemi razpoložljivimi sredstvi gospodaril skrbno in umno. V razpravi je bila sklenjena sprememba pravil, ki pa je, kot je dejal dr. Apovnik, sedaj le bolj provizorična. Na naslednjem občnem zboru da bo treba pravila KKZ v celoti posodobiti in jih prikrojiti potrebam in zahtevam časa. Povišano je bilo število odbornikov od 9 na 15, pa tudi število referatov se je pomnožilo. V imenu obeh častnih predsednikov se je Lovro Kašelj za- hvalil za to .nepričakovano čast". Oba sta delala to, kar je zanju bilo samoumevno, da delata za narod. Če vidiš njegove potrebe, ne moreš držati rok križem. Predsednik SPZ Tomaž Ogris se je zahvalil za dobro sodelovanje med organizacijama, ki sloni predvsem na strpnosti in medsebojnem spoštovanju. Medsebojno tekmovanje, tako Ogris, ni nič slabega, če je odprto in če ne izključuje. In ta medsebojnost bo morda le dosegla cilj, da dvojnost organizacij ne bo več potrebna . . . Dr. Grilc je v imenu NSKS čestital novoizvoljenemu odboru in še posebej poudaril tesno povezanost med organizacijama. Predsednik KSOO, Fric Kumer, pa je dejal, da se bodo slovenski občinski odborniki vselej in povsod zavzemali za uveljavljanje društev v občinski politiki, kajti kjer je živa slovenska kultura, je tudi slovensko politično delo aktivno. Čestitkam so se pridružili podpredsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Stane Uršič in zastopniki kulturnih organizacij z Raven in iz Kranja. Franc VVakounig Pod trikotnikom .Slovenščina, moj jezik" je po formalnem delu občnega zbora KKZ stekla diskusija na temo .Na pragu v 3. tisočletje — vizije in načrti". Na podiju so svoje misli na to izzivalno vprašanje povedali Hanzi Tomažič, Micka Opetnik, Sabina Zvvitter, župni upravitelj Rep Marketz in Stanko VVakounig, diskusijo pa je vodil Janko Merkač. Kot rdeča nit se je skozi razpravo pletla misel, da moramo našemu jeziku dati javnost, da bo na Koroškem ostal živ le, če ga bomo dajali naprej mlajšim rodovom in ga cenili. Hanzi Tomažič je sedanji položaj Slovencev na Koroškem primerjal s štiridesetletno hojo Izraela skozi puščavo,in da ie slovenščina mana našega preživetja. Ta jezik je alfa in omega našega kulturnega delovanja in vsi skupaj moramo skrbeti, da bomo nastopali in delali kot POKONČNE OSEBNOSTI, ki iščejo odgovora na vsa nova vprašanja. Zato nam beg naše inteligence in odnos do nje ne sme biti deveta briga. Micka Opetnik je poudarila potrebo po slovenskih strokovnjakih, da bo informacija in izobrazba tekla v slovenščini. Rep Marketz je dejal, da za mladinca na slovenskem Koroškem danes ni več samoumevno reči .Jaz sem Slovenec". Zgubljamo javnost, slovenščina je dostikrat .javna" le še v naših kulturnih domovih — ali pa niti tam ne več. Ljudem, mladini moramo dati zavest, da pri vsem sodelovanju in sožitju pomeni biti Slovenec biti nekaj avtentičnega. Marketz pa je opozoril na dejstvo, da iz naše kulture ne smemo odriniti ali odpozabiti krščanskih temeljev in korenin, ker bi to lahko imelo usodne posledice. Sabina Zvvitter je zahtevala zasnovano podpiranje in usmerjanje mladih kadrov. Stanko VVakounig je dejal, da se je akcije .Slovenščina, moj jezik" iz srca razveselil, in da se moramo za družine oz. ohranjevanje slovenščine v njih prav toliko truditi, kot smo se za šolo. V oblikovanje in krepitev slovenske zavesti se bo morala spet vključiti tudi Slovenska gimnazija, pozabiti pa ne smemo važne in pomembne vloge, ki jo kot posredniki in posrednice slovenščine igrajo prav babice in dedeji. Društva pa naj skrbijo za to, da se ne pretrga sta- rostna stopnja, kar pomeni, da je mladini treba posvetiti vso skrb. Sami skupaj pa moramo skrbeti za čimveč slovenske družbe in družabnosti. Vodja diskusije Janko Merkač je dejal, da je krščanstvo podlaga za vstop v 3. tisočletje. Državnozborski poslanec Karel Smolle je menil, da bo treba okrepiti igranje, predvsem z otroki, da se bojo jezikovno izpopolnili in izpilili. Lovro Kašelj je dejal, da je treba ljudem spet vrniti ljubezen do slovenščine in je podlaga za to prav domače narečje. Jožko Hudi pa, da nam je potrebno več samozavesti in ponosa, ki pa ju ne bomo krepili tako, da se bomo sami odštevali. Tu smo doma in tega se mora narod-sosed zavedati in to tudi upoštevati. Dajmo sami sebi občutek pravicel Pavle Zablatnik je menil, da slovenščine ne smemo zožiti in zredčiti zgolj na jezik, ampak je vanjo vpleten skupek tega, kar pogojuje in dopolnjuje slovensko identiteto — gospodarstvo, okolje, družba, zgodovina. Jamranje nam nič ne bo pomagalo, ampak le jasni načrti in optimizem in prepričanost v svoj prav. Matevž Grilc je dejal, da sami odganjamo ljudi, če se obnašamo kot reveži in sroteji. Kdo to hoče biti? Slovenščina je tudi gospodarska vrednota in bo v prihodnje še bolj, kajti kdor zna slovensko, ima boljše zaposlitvene možnosti. Kdor zna slovensko, naj se zaveda, da je boljši od tistega, ki zna le nemško, kajti 2 je več ko 1. V pozitivno propagando za slovenščino pa se bo morala vključiti tudi Slovenska gimnazija, kjer je odnos nekaterih profesorjev do slovenščine že kar grozljiv. Slovenska gimnazija ne služi v celoti svojemu namenu izobraževanja zavednih in pokončnih Slovencev. Grilc je zato vse pozval, naj ne ovirajo izvengimnazijskega angažmaja dijakov v mladinskih organizacijah in krožkih, kajti izkazalo se je, da so te organizacije in krožki (predvsem K DZ in KM) vzgajali mladino za poznejše narodnopolitično in kulturno delo. Svoj prispevek je Grilc končal z ugotovitvijo, da bo treba ustvariti infrastrukturo za preživetje naše narodne skupnosti, kar bo zahtevalo ogromno dela. Franc VVakounig Teden oddiha, izobraževanja in družabnosti v Tinjah Čas: od torka, 4. aprila, ob 17. uri do srede, 12. aprila, do 13. ure SPORED: • Šege in navade okoli velike noči — razlaga simbolike običajev — dv. sv. dr. Zablatnik • Kratko srečanje s prejšnjim drž. predsednikom dr. Rudolfom Klrch-schlagerjem v Tinjah • Predavanje prelata dr. Ungarja — Krščanstvo: vera ali ideologija? • Dia-predavanje: Egipt — dežela in ljudje (mag. Anni Gangl) e S hvaležnostjo sprejemati svoje preteklo življenje. Naučiti se živeti z omejitvami (dr. Metka Klevišar) • Versko premišljevanje z g. proštom Francem Brumnlkom — .Vedite pa, jaz sem z vami vse dni do dovršitve sveta!" e izlet k Mariji na Zilji — ogled krilnega oltarja iz leta 1520, fresk iz 13. stol., nato vožnja okoli Baškega jezera v Bekštanj • Zdravstvena vprašanja starejših ljudi (dr. Stanko Smolnig) • Majdi Bitimi prebira zanimive stvari iz prejšnjih .cajtov" • Vsak dan sv. maša v hišni kapeli, molitev, film, petje, pogovori, . . . Skupno s hišnim osebjem bomo oblikovali vaše dneve oddiha v Tinjah. Spremljata: rektor Jože Kopeinig, Majdi Bitimi, pastoralna asistentka Cena: 2100,— šil. Prijave: do 31. marca 1989 na Dom v Tinjah Trgovsko podjetje išče TAJNICO (-KA) z znanjem slovenščine in nemščine. Dobra plača. Telefon: (0463) 54217 Pisma bralcev PISMA BRALCEV K poročilu o mojem predavanju v Bilčovsu Naš tednik poroča 17. t. m. na 6. strani o mojem predavanju na Ro-žanskem izobraževalnem tednu z naslovom ,Uspeh zdravljenja z akupunkturno masažo" površno. Gre za troje spodrsljajev poročevalca: 1. Uspehe dosega ta masaža ne samo .pri boleznih psihosomatične-ga izvora", temveč predvsem pri rev-matično-degenerativnih obolenjih sklepov, npr. pri artrozah v kolenu, kolku in rami, pa tudi pri boleznih hrbtenice, npr. pri cervikalgijah, ishi-algijah, lumbalgijah idr., priprekrva-vitvenih motnjah, glavobolih, nevral-gijah idr. O doslej še slabo preiskanih duševnih težavah znotraj du-ševno-telesne celote v zvezi s takšnimi in drugimi obolenji v Bilčovsu nisem predavala. 2. Tudi kar zadeva človekovo uho kot organ za kontrolo, je poročevalec poslušal samo s pol svojega ušesa: res je, da ima pri APM uho velik pomen za ugotavljanje tega, kje v telesu se nahaja preveč in kje premalo energije, katere predele telesa naj fizioterapevt na pacientu npr. ne ogreva, ne masira idr., katere sklepe npr. je treba z manualno terapijo spet razgibati. Ni pa res, da je uho center vsega živčevja, saj se ta nahaja še zmeraj v človekovih možganih. Če pa si poročevalec tega ne more predstavljati, naj si za preizkus da odrezati eno uho, pa bo ugotovil, da zaradi tega še ne bo umrl. Z odrezano glavo pa bi bila stvar malo drugačna. 3. O poročevalčevih „ mozah", ki da so tudi povezane s hudimi bolečinami, pa že sploh ne vem, kaj hoče s tem povedati. Jaz o kakšnih mozah do danes nisem še ničesar slišala, zato o njih v Bilčovsu nisem mogla kaj reči. Morebiti pa se je na tem mestu vgnezdil celo kak tiskarski škrat. Marta Messner-Kreutz Kaj zdaj? Je bil 12. marca 1989 prestop v novo dobo za Koroško v celoti ali samo za koroške Slovence. Volilni rezultati kažejo, da bi koroški Slovenci tudi brez .Zelenih" dobili enako število glasov — ako bi vsi Slovenci, levi in desni, glasovali za lastno stranko. Prišli smo iz dežja pod kap, ko smo mislili, da bodo „Zeleni“ skupaj uspeli — kot se je to npr. zgodilo na Tirolskem, kjer so dobili tri mandate. Pristali smo, da ima prvo mesto ne-slovenec, drugo pa eden od naših levih. Ako bi .desni" Slovenci ne šli na volišče, bi pač „ Drugačna Koroška" imela v južnih krajih Koroške enako malo število glasov kot Zeleni v drugih delih — razen malih izjem. Kot je bilo usodno, da svoj čas Jeva" ni podprla Apovnika, tako je bila sedaj needinost Zelenih kriva neuspehu. Skupno bi le imeli 3,3% glasov — kar pomeni enega poslanca. Čeravno bi po manjšini sovražni razdelitvi Koroške na štiri volilna okrožja bilo težko dobiti osnovni mandat, b1 pa vendar bilo dokazano, da je razdelitev glavni razlog, da nismo v deželnem zboru. Ta rezultat pa naj nas opozarja, da moramo biti enotni — in izterjati vse možne pravice. Že deset let je odprt vstop v .sosvete" in čakajo milijoni, katere Slovenci tako nujno potrebujemo. Ko sem v povojnih letih premišljal o zastopstvu koroških Slovencev v deželnem zboru — in ugotovil, da volijo koroški Slovenci vse politične stranke — sedaj celo FPO —, sicer pa predvsem SPO, in ko mi je tedanji deželni glavar VVedenig nekako očital, zakaj nimamo svojih dveh poslancev v deželnem zboru, sem mu odgovoril, kdo pa bi potem garantiral SPO absolutna večino, če bi vsi Slovenci oz. Korošci, ki govorijo slovensko, volili svoje slovenske stranke, kakor npr. Južni Tirolci svojo SVP. Tako se je uradno poživila ideja o vi-rilnem glasu za koroške Slovence. Da pa bi le-ta zastopnik bil od Slovencev demokratično izvoljen, so potrebne tajne volitve v našo skupno zastopstvo. Tako pa je vodila zamisel v „zbornico koroških Slovencev". Po sedanjem stanju bi se volitve izvedle le pismeno. Volilni upravičenci so vsi, ki imajo zadostno starost in so pri zadnjem ljudskem štetju navedli tudi slovenščino v kakršnikoli obliki kot občevalni (družinski) jezik. Izvoljene so pa le osebe, ki aktivno sodelujejo v eni od slovenskih organizacij — in se s tem priznajo za Slovence. Tako izvoljeni zastopniki zbornice iz svoje srede izvolijo zastopnika v deželni zbor, enako tudi zastopnike v .sosvet". Istočasno z volitvami v Zbornico se glasuje npr. tudi o tem, ali naj gre-jo Slovenci sploh v sosvet. Ta demokratična odločitev bi rešila .odgovornost" vstopa, katero sedaj odklanja zso. Sicer pa volilni sistem v Avstriji itak ni posebno demokratičen — ako bi bil, potem bi imeli mi na vsak način poslanca, če tudi le s svetovalnim glasom. Tako je nedemokratično, da zasedajo stranke vse mandate — čeravno jih 10% volilcev odklanja. Ako je šlo le 90% upravičenih na volišče, potem se more izvoliti le 90% mandatov, torej ne 36 temveč le 32 in eden brez prave kompetence. Takšen bi bil tudi oni, katerega dobijo male stranke kot npr. Zeleni. Če se je Koroška razdelila na štiri volina okrožja, bi moral vsak okraj postaviti svoje kandidate. Torej bi vsaka stranka imela maksimalno 16 do 22 kandidatov, kateri bi seveda ne mogli kandidirati tudi v drugih okrožjih — enako kot sme volilec glasovati le enkrat. Tudi ni prav, da imamo deželnega glavarja temveč le predsednika ali predsednico deželne vlade. In funkcijska doba te osebe mora biti odvisna od števila mandatov ali števila članov vlade. Po sedanjem rezultatu bi predsedoval en SPO-jevec 17/36, FPO 11/36 in OVP 8/36 (oz. 3/32), torej SPO 28 mesecev, FPO 18 mesecev in OVP 14 mesecev. Ali pa SPO 33, FPO 18 in OVP 9. Ako se uvede nov volilni sistem v Avstriji, po katerem bi prišla volja ljudstva bolj do izraza, bi se marsikaj spremenilo. Stranke bi sicer slej ko prej predložile svoje mandatne liste, vendar bi volilci imeli pravico, da svo- je točke razdelijo na kandidate po svoji volji in to ne glede na stranko. In sicer ima vsak volilec toliko točk, kot ima volilni okraj mandatov. Na ta način bi imele tudi ženske možnost, da bi bile izvoljene, čeprav jih stranke postavijo čisto zadaj. Enako velja tudi za nas Slovence. Marsikateri neslovenec bi podprl Slovenca ali Slovencu naklonjenega kandidata — ako bi se zaradi tega ne moral izneveriti svoji stranki. Vse to so želje, ki se bodo mogoče uresničile, a sedaj se poslužimo pravic in možnosti, katere imamo. K temu sodi tudi sosvet. kom. sv. Franc Rutar Kakšna bo naša bodočnost? Srednje moderni čas in naši nasledniki zmeraj bolj zanemarjajo svo-je domačije in rodno zemljo, katero so podedovali od svojih prednikov. Vlada in država ne vesta, kako bi bilo mogoče zaustaviti to izseljevanje gorjancev v mesta. Najbolj pa trpi pri tem verska in narodna zavest. Zavedati bi se morali, kakor pravi star izrek: .Tu delaj, tu se raduj, na svoji zemlji kraljuj in varčuj". V dolinah in mestih nastajajo ogromne naselbine in bo rodne zemlje zmeraj manj. Življenja zmožni kmetje naj bi ne hodili na delo v mesto. Delo naj prepustijo drugim ljudem. V sedanjem času se vsega preveč producira, tudi kmečkih izdelkov: misliti pa je tudi treba petdeset ali sto let naprej. Majhne kmetije sedanjemu času niso več kos, so kmetje prisiljeni iskati zaslužek in iti s trebuhom za kruhom. Ljubo doma, kdor ga ima. Bralec tednika Raje Ambrozyja kot Haiderja Pod tem naslovom smo jasno izpovedali našo podporo Ambrozyju. Pričakovani odmev je bil — stvaren — kritičen, pa tudi zelo žaljiv, ne samo za nas tri Radišane, ki smo se izrekli za Ambrozyja, marveč za vse slovenske rojake, ki so pripadniki in funkcionarji soc. stranke. Gospodu Krivogradu, ki je mnenja, da bi bilo bolje, nas včlaniti med nemčurje, bi predlagal, da enkrat razmišlja o tem, koliko Slovencev je, ki aktivno sodelujejo v socialistični stranki, prav tako pa zelo aktivno delajo in so včlanjeni v naša slovenska kulturna društva. Ali naj ti vsi postanejo nemčurji??? Na očitek, da sem delal reklamo za stranko, ki je glasovala za ločitveni model, bi pojasnil, da je za isti model glasoval tudi glavni reprezentant KEL, pa tudi velik del zelenih poslancev. Ti dve organizaciji pa sta bili tudi vključeni v stranko .Drugačna Koroška". Opozarjam pa tudi na to, da smo bili pač zelo veseli podpore mladih socialistov pod vodstvom Petra Kaiserja, takrat ko smo šli na Dunaj demonstrirat za naše pravice. Te podpore socialistične stranke noben dopisnik ni omenil. Sedaj pa, ko so volitve za nami in je minila tista volilna trema, pa se ozrimo naprej, kot zgleda, se bo treba še bolj strnjeno zavzeti in boriti za naše pravice. Škoda je, da se ni ves ta čas, vsa ta energija in tudi denar porabil za rešitev perečega vprašanja npr. dvojezične ljudske šole v Celovcu. Če hočemo tu nekaj doseči, bomo potrebovali tudi vse tiste naše rojake, ki se tokrat niso mogli odločiti za novo stranko .Drugačna Koroška". Kot zakljluček mojega pisma pa vabim vse, tudi tiste, ki pridejo na Radiše po navadi le pred volitvami, na kulturno prireditev 1. 4. 1989 ob 19.30 uri v kulturnem domu na Radišah. Po koncertu bo prilika za oseben razgovor, da se razčistijo še odprta vprašanja. Ludvik Ogris Ludvik Karničar naj živi! Šele zdaj po volilni ihti se Vam morem prav iz srca zahvaliti za objavo odličnega spominskega članka . Dosegli so svoj cilj ..." ki ga je napisal dr. Ludvik Karničar, v Našem tedniku z dne 3. marca 1989. Članek, ki ste ga objavili, sodi gotovo v sam vrh prispevkov v koroških slovenskih časopisih in revijah zadnjih desetih let in je kot tak biser, ki ga je treba hraniti kot dokaz povezanosti znanstvenika s svojim krajem in domačini. Dr. Karničar izhaja z Obirskega, kamor gotovo tudi rad zahaja in osrečuje s svojim duhovitim umom svoje domače. Za njega prav dobesedno velja rek Jz ljudstva za ljudstvo", ki so si ga napisali dunajski slovenski študentje okoli prof. Jožka Hutterja in prof. Joška Tischlerja na svoj študentski list. Jz ljudstva za ljudstvo" — to je pravo življenjsko geslo za naše izobražence, to naj bi bilo tudi geslo NT! Z objavo omenjenega prispevka ste storili lep korak v to smer! Še enkrat lepa hvala in —- Ludvik Karničar naj živi! (In kar kmalu spet kaj prispeva v veselje nas vseh, ki beremo naše ..cajtenge"I) F. K., Spodnje Goriče Peter, ne Hanzi VVuzella V zadnji številki Našega tednika ste pisali v poročilu o občnem zboru KSŠŠG, da je bil doslej predsednik kluba Hanzi VVuzella. Opozarjam Vas, da je bil doslejšnji predsednik Peter VVuzella, kar je seveda velika razlika. Slovenski vestnik, ki pa sploh ni prišel na občni zbor, pa je kar prepisal napako iz Našega tednika. Rada bi vedela, ali ste jim Vi to posredovali, ali pa kratko malo prepisujejo. Študentka iz Gradca Napako smo seveda tudi na uredništvu takoj opazili, zato se pri Petru Wuzelli, ki je bil zelo angažiran predsednik, opravičujemo. Od kod je dobil Slovenski vestnik informacije, pa ne vemo. Uredništvo Našega tednika K poročilu o KSSSG Prvič nisem in tudi nikoli nisem bil predsednik graškega kluba, drugič nisem bil na občnem zboru in tretjič ne bi vedel, zakaj bi mi moralo iti pri čitanju ..Slovenskega vestnika" na Hanzi VVuzella Šentjakob/Gradec • Uredništvo in uprava NAŠEGA TEDNIKA • Narodni svet koroških Slovencev • Krščanska kulturna zveza • Klub slovenskih občinskih odbornikov • Koroška enotna lista • Koroška dijaška zveza Blagoslovljene in vesele velikonočne praznike Vam želijo KMEČKO- GOSPODARSKA ZADRUGA Vsem svojim članom in vlagateljem želi vesele velikonočne praznike ŠENTJAKOB V ROŽU želi svojim članom vesele velikonočne praznike POSOJILNICA-BANK PLIBERK s poslovalnicami: ŠMIHEL GLOBASNICA ŽVABEK Vsem poslovnim prijateljem in znancem želi vesele velikonočne praznike DRUŽINA Štefan Gregorič MALA VAS — GLOBASNICA Vesele velikonočne praznike želi GRADBENO PODJETJE Joži Pack KOTMARA VAS Vsem svojim članom in vlagateljem r' J želi vesele velikonočne praznike POSOJILNICA-BANK Šentjakob Vesele velikonočne praznike želi Vesele velikonočne praznike želi Vesele velikonočne praznike želi v Rožu s poslovalnicami v LEDINCAH, BAČAH in PODRAVLJAH GOSTILNA in TRGOVINA Hanzi Ogris BILČOVS PRODAJALNA APNA Jože Blažej LETINA PRI ŠMIHELU 8 Telefon (0 42 35) 25 48 MEHANIČNA DELAVNICA MASCHINENHANDEL Johann Lomschek 9141 ŠENTLIPŠ, Dobrla vas Telefon (0 42 37) 22 46 Vesele velikonočne praznike želi ODVETNIK / RECHTSANVVALT dr. Janko Tischler ml. 9020 Celovec/Klagenfurt, Dr. A.-Lemisch-Platz 4/111/3 Telefon (04 63) 51 38 29, 51 35 43 — telex 51354375 Postscheckkonto Nr. 7493-768 Vesele velikonočne praznike želijo svojim gostom tostran in onstran Karavank • RESTAVRACIJA • TRGOVINA • BENCINSKA ČRPALKA ŠENTLENART — LJUBELJ Vsem članom in poslovnim partnerjem želi vesele velikonočne praznike Vesele velikonočne praznike želi KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA POSOJILNICA BANK BILčOVS GLOBASNICA 9072 Bilčovs/ Ludmannsdorf, tel. (0 42 28) 22 25 Telefon (0 42 30) 505 POSLOVALNICA KOTMARA VAS 9071 Kotmara vas 27, telefon (0 42 20) 22 42 VAŠ PARTNER V VSEH DENARNIH POSLIH VAŠ PARTNER Vesele velikonočne praznike želi KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA Šentjanž v Rožu S POSLOVALNICAMA BILČOVS in KOTMARA VAS POSOJILNICA BANK ŽILA BELJAK, telefon (0 42 42) 27377 Vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in svojim uslužbencem želi veselo veliko noč s poslovalnicama LOČILO, tel. (0 42 57) 2419 ZILSKA BISTRICA, tel. (042 56) 22 53 želi svojim članom in vlagateljem vesele velikonočne praznike LESNO PODJETJE Franc Gasser BILČOVS — LUDMANNSDORF 26 Telefon (0 42 28) 2219 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI ŠPORT-RESTAURANT -MOTEL DRUŽINA Škerjanec VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM GOSTIŠČE RESTAVRACIJA KEGLJIŠČE IN BILJARD JUENNA Kirschentheuer Str. 42, A-9162 STRAU, tel. (042 27) 29 81 ČEPIČE PRI GLOBASNICI, tel. (0 42 30) 271 Vsem svojim članom, vlagateljem in poslovnim partnerjem želi vesele velikonočne praznike POSOJILNICA-BANK ■■■■e CELOVEC Bahnhofstrafte 1 (Priesterhaus) VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELITA PREDSEDNIK NSKS M EdIšcbvš MO® in (Src, (MsurgI] MO© ODVETNIKA CELOVEC, Karfreitstratie 14/111 Telefon (04 63) 57 3 56 — Telex 422075 počel Vesele velikonočne praznike želi ZADRUGA DOBRLA VAS - EBERNDORF Telefon (042 36) 25 57 Vsem cenjenim gostom in znancem želi vesele velikonočne praznike RESTAVRACIJA Camping-Rož KOČUHA, telefon: (0 42 26) 246 VAŠ PARTNER DRUŽINA VVERNIG Vesele velikonočne praznike želi svojim članom, vlagateljem in poslovnim partnerjem POSOJILNICA-BANK BOROVLJE Telefon (O 42 27) 32 55 s poslovalnicami: BRODI, tel. (0 42 27) 35 55 ŠMARJETA, tel. (0 42 26) 555 ŠENTJANŽ, tel. (0 42 28) 20 76 TISKOVIN IZDELOVANJE VSA IZDELOVANJEX /K • M INI VSAKOVRSTNI TISKOVIN L 'Z A7 IJE VSA KOV (f./L vsili /1 :k.XAr is TI«|4/, i/iSi.Ir v m RS I Nin i ip KOV) ISKOIIN IZDtifDV rOVIN 1 ZDELO T ' tl' I Z f ,-TlZDELOV /y ' V * H TISKO VS/*0VRSJlfIj/wiriN IZDL- TISKOV Z/> IM TANJ l V Z ; f* - — • -8 * > ^ IZDEDlf / SAKOV VSAKOVRS LN LH/“ TISKOVIN IZDEB/Vl N^TVS/m ' >< IZDELOVANJE \f\KOVRSMp V S A KOV R S T N11" I’ I SKGlil / cov -#)VI LOV 'KOV Sfri TISKOVI VINIZDELOV £\NJE VSAKOV nnnB^ >vi I M OV ov A-9020 KLAGENFURT/CELOVEC - LINSENGASSE 59 0 0 463 / 55 2 65-0*____________________ Vesele velikonočne praznike želi ELANski Družba z o. j. za proizvodnje in trgovine športnih izdelkov 9586 Brnca Karntner St raft e 48 Tel. (04257) 2315 Telex: 45741 H o KMEČK0-G0SP0DARSKA ZADRUGA BRNCA želi svojim članom in vlagateljem vesele velikonočne praznike L. VESELO VELIKO NOČ t Robert Hedenik SPENGLEREI / KLEPARSTVO 9072 Bilčovs / Ludmannsdorf, Velinja vas / VVellersdorf 36 Telefon (0 42 28) 31 85 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELIJO: JUBILAUMSANGEBOTE Vesele velikonočne praznike £ želi vsem odjemalcem, prijateljem, znancem in sorodnikom TRGOVINA - KMETIJSKI STROJI KRIVOGRAD ŠMIHEL NAD PLIBERKOM TELEFON (0 42 35) 25 37 TERMO OKNA IZ LESA 1760; VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, GOSTOM IN ZNANCEM GRADBENO PODJETJE ZA VISOKE, NIZKE IN ŽELEZOBETONSKE GRADNJE Mihej Antonič Ing. Johann Palmisano 9184 ŠENTJAKOB V ROŽU TELEFON (042 53) 335 HOTEL „BOŽANSKI DVOR Reka pri Šentjakobu v Rožu Vesele velikonočne praznike želi O POSOJILNICA-BANK PODJUNA EBERNDORF ■ J} s ' \ > DOBRLA VAS J ^ .0A «100 LET« e,ikov* jri" let,, ,?hl, nmt-t • iv i /z, >/* t j i\n j/1*)11 < ^ V'J e/n h’,, /h,, t, t'«)t*l«>m„/ čjt M fo, f,/zz nttmn , .1 /,* fz-.Vzr zzi/z* ifr/ tuni ./,♦ j-.i/VM, Jif, rn /»z A« z /z tl'/k j/i „„ )(, f,’' v„ J h*!t /lij* /"It t’ f . n m P/ut; , //-.t eh »tt/fi-.tif/,,»//,./-/v h.:z fin.t ■ .t.... ., j •zt/z/-’rz/.', . >(••• /' , V,v; ............ /•/// /W, / z Jr,/„ ) \ V- r, rL/u Jj’,, ./J •V' f/4 / POS ojilnica BANKnk v CELOVCU ■ m ... oi iaERK _. amiHELU IN ZVEZA rsssfsgj, r^B-g-lSK" BRODEM lfxJ CELOVEC posojilnica-bank .škoFIče POS0JILNICAcBA^hODIŠAH s podbuzn st jako® cah blag0slovljene *sr®'Ko»»w praznike rssrss • )N ŽVABEK poDJBNa 5KoCIJANLI' ^rfissrs-—" “““" Zl^1 BISTR' :'K ŽELEZNA KAPLA MIKLAVČEVO ŠE DANES NAROČITE NEODVISNI SLOVENSKI MESEČNIK! Pod naslovom: Viktringer Ring 26, ali pod telefonsko številko Celoletna naročnina 180,— šilingov. ŠTEVILKA 3/89 (LETNIK 40) DRUZiNfi A-9020 Klagenfurt / Celovec (04 63) 56 5 15-20 TOREJ, ŠE DANES! CELOVEC, MARCA 1989 IN dom MU mamm m";- P, M .'./.VE;' L 'Tl % . ./ ^ ■ Sl®*? E K Tomaž Beljaški: „Objokovanje Kristusa“ okoli leta 1490. Sliko (KOROŠKA DUŠAJ, Mohorjeva založbe