j -    ilz celega sveta. Zavarovanjei poJiskih. delavcev Ja bilo sklGajeao na mGdaarodnl; koaferGacj v Svioi. Vsg državG bodo pozva^ ne, naj sklGnGJo nGmadoma zakoa o, za\arovanju poljskih delavoevi za sta-. rost tolezGa ali onGmoglost, 1» ietjui morllec. Loadoaski listi poroea,i') o strahovitGiu umoru, ki sa je ižvr^il v loodoiiski okolici. Neki \*\ letni de66k je umoril dve deklici, enaz dcvet, drugo z 11 letis MorileC: je, svoi-čia prizaal takoj in to radi tega, da I • ga Cimpreie. obsodlli aa smri.Ubijal je baj© ia samega vGSGlja nad ubijanjeia, &. 13 let ponareJGvali papiraato baakovce.' V Pragi so pred kratkem zi-< prli nekcga fotograia Friderika Oern^ ki je sam prjjznal, da že 13 let pona' reja papirnatG baakovce. Ze leta 1903 so začeli krožiti v prometu 100 Kroa&ki papllraati bankovoi, ki sa bili ta-<ko mojstrsko dovršeao ponarejGni, da bivSi avstro-ogrski banki ni preo-ita jalo nižGsar druzega, nogo, da jili je morala aemadoma umakn;ti iz proaiota» Policija cgIg moaarhijo j-3 blla na nogab, da bi! izsledila dovršeaega mojstra, poaarGjovalca teih. baakovcev, toda vse zastoaj. Kmala na to je za6g1 poaarGjati papiraate baakovc-e por 20 Km ,Tadi ti baakovci so bili pouarejGni takoizbornov da so jiii mogli od pravih razločevati saino izvežbani baačal uradaiki, iTudi baakovoG po» 20 K so morali HGmudoma spra\iti ia prometa. Korj na to &o sg pa pojavili v promGtu ponareJGai 2 kroask' ban-> kovci. Ker sq bili tudi ti bankorci tako ponarGjeai, Jg obla&t prišla do pret prtčanja, da sg nahaja poaarGJGvalGo vseh tejb bankovoev nekje na CeSkGm^ bržčas pa v Pragi. Cerny je na ta kar zaporedoma poaarojGval vse naslGdajo izdaje 100 kroaskih, 20 krom* skih in 2 kroa&kih bankovcev, ne da bi ga mogli izslGditi. Po prevratu ja pa začel ponarGjevati čGhoblovašbis 100 kronsko baakovoe in tudi koleke^ Pri tem je imGla vlada čehoslovaška državo ogromao škodo, kor je moralai vsako izdajo papirnatihi bankovcev zopet kmalu umakaiti iz proraGtal kep so sg vseloj pojavili lzborao ponareJGni bankovci. Ves trad, priti na slGd ponarGjGvalcu, je bil brGzuspGŠGa, ia 1g &lučaj je nanesel, da so mu po 13-< letaGm aGmotenGm delovanju priSli ntt sled. McsGca avgusta t, 1. sta &o ko-i pala dva učenca v Moldavi pri Prafii* Pri kopanju sta trčila v vodli na bgIc trd prGdm-at. Potegaila sta zavoi izs vode in našla v njGin oelo vrsto bak** •nenili ploŠS, s pomofijo katerlh je aekHq iste rabil v svrhp poaarGjaaja ban kovcev, Po dolgem prciskovaaju plošč so dognali, da ja eao tako baki*eno ploš-5o izdelala amfiijj'^ka tvrdka Lowjr •« Filadelfiji, Praška polici|a je nai to vprašala ameriško policijfljj kdo da je naročil to ploščo, Prfed daGvi jg dobila obvG&tilo, da \o. ja prejel iotogral FriJierik Cerny, v Pragi. Sedaj ,se je pa začGla hišaa preiskava pri Gerny-ia« Našli so v njegovem staaovaaju oelo ^rso potaarGiGaih baakovcGV. CGray. |e sam prizaal, da je v teku 13 M po oarGdil 370 avstrigskih, bankovoev po iOO K, vg<5 sto po 20 K ter oelo vrsto SJeho&lovaškib. bankjovesv.! ^prašaa po ^vzroku, zakaj da je vrgcl v ovoj za.vite bakrene ploš-Se v reko Moldavo, |e izjavil: SlišaJ sem, da bodo od hige do Mše popisovaii zaloge živil, vsled čGsar seai skril v vodd plošco. iNadalje so ga vprašaji po vzrokih, ivsled katerLa je poaarei&val papiraate baakovoet ko bi se vendar kot lotograf lahko preživljal s svo|'m zaslužkoou Na to vpr šaaje je Ceray odgo.voril: Poaarejfe \l SGm baakovcG samo vsl«a tega, da dobim sredstev, v svrho nadaijev? ..ja svojih šiudij1, da tvstvarim izum, id bo v< bodočG onGmo igočal poaarGJaaje baakovcev,.. Skozi 13, let SGm se bavil z izumom ia ša le se-. .flaj se mi je Ja izum popolaoma posrečil. Večkrat si še aisem privoščil potrebae JGdi ia pija6e v treautku, ko •»eni popolnoma dovršil svoj Izum, sem 4)il zasac.Gn. Pri nadalinGm zaslišaaju je Gerny svooi izara obrazložil izvGj(leacem3 ki so dogaaJi^ da je neprsdJGnljive vredaostii kajti v bodoče bo izključeao vsako uspcšao poaarGjania bankovcGv, Policija je. JizumitGljia ia mojslrskGga poaarejevalca1 CGrny-ia Izročila praSkemu kazenskemui so Koliko bantovcev kroži v Avsfri|i? »Prager Presso" piše: Iz Duaaia poTočajo, da j.ej avBtro-ogrska banka srgla za 454 milijarde aovih baakovcev v proniGt« SGdaj kroži v Av&triji sa 95 milijard bankovoGv, sigurno pa se bo to štGvilo zaokrožilo na 100 nji!fijard* Devet dni je ležal mrtov v hotGlu. Eovodom izbruha stavko hotGlskega oBobfa \ BGroliau belGžijo lis<(ii zaaimiv Elučaj z nekim Abrahamom v.-SchGidt kateri fe stanoval v nGkcm hotelu ter Be sam postrežboval. Strajk je knialt: preaelial in osobje je prifeGlo zopct delovati« Abrahama so aašli v svoji so' toi mrtvega, Umrl jie 1. novembra, iialli so ga pa šele 10, novembra. rNTedolžno ustneljiea. Ko so Nemci leta 1914 bombardiraji trdajavo Maa- *»uge, }o granatai eksplodirala na RvoriSgu kovafia StrineliG terj zrušila golobiajak. Golobi so — kar je narav no — odl-atcli, Striaella pa so aretiralrs, češj, da Je golobe pismonošG poslal z razaimi iiuformacijami k sovraž niku« Mislilo s© je, da bo Strin-eil-e pred vpjaSkfm sodišftem zamog&l svojo nGdolžnost dokazati. Na veliko razoCaranje pa ta človek v toku prGiskavg ai izastil niti ene besecl.ce. S^e istega dae &o ga obsodili aa smrt, Justilikacijo so izvrŠU: proti večeru. —< Drugi daa so Nemoi zasedli Maubeuge. Po premirju je pokojnikova žena zahtevala revizijo! procesa. Ponovna preiskava je dogaala, da jg bil St-.'inolie po aedolžaem uatneljea ia da se Svojčas radi daševae pobitosti ni mogcl zagovarjati. Njegovo traplo so nodavno izkopali in prepeljali v domoviuo, kjer eo ga pokopaii z vojaškir.\i lasfmi. Cerkve la zvoniki se rušijo. V. NemSiji je pred par daevi di\^al strašen vihar, kf. ,je nekatGrim pbkrajiaam prizadejafl obilao škode. Med dragim s>e je zra&il zvonik v Eschu ravao v času, ko.JG šojska mladiaa v cferkvi o pravljala popoldansko pobožaast. Sestoro otrok jg ubilo pri priči, veliko jg raajenih. Do nesreče je prtšlo radi tega, ker je učiteljica ostala, — radi  barjo z otroci dalje časa v oerkvi. — Jstolako se je zrušila katedraia v Boulogni. Skoda je ogromaa« StraSen zlročin iz socijalaie mržžnje. Nedavao jje v pariškGnii hotelu Royal izvršil nGki natakar stra&ea umor iz socijaiae mržBJe. Mirno1, brez vsake razbarjoaosti jo ustreHl proti elogantno oblGčeaem zakonskem! paru. Gospod je bil ^akoj mrtev, dama je pa težko raajena. Po izvrSenem ateatatu se je hotcl ustreliti. ,To mu ai uspelo, ker so ga pravočasao aretirali,. ,Y toku preiskave je izjavil3 dai sovraži človeSko. družbo, ker je za časa vojae Itežal v strelskem jiarku, sedaj si pa ae zaslaSi niii tolikos da bi se preživel. Zata |e skleailj ubiti kakjega bogata^a, nato pa samega sebe. SmeSni doživ]ja(j daaskega kralja. Cudea slačaj sg le pripetil daa skemu kralju ob prililii njegovega potovoaja na Grbnjaad. Ko se je kraljev&ka jaiita (iaderaica) približevala obal', so je pojavila na odprtera morju mala pika., Vsi so segli po daljao^ledili da vidijo, kaj plava na vodi ta v vcliko začudeaje so zagledali osainljea ČoIbič, v katGram je &ed6l človek. Kralj je mislilj da gre za kako nesrečo. Jadriulca je aa iujGgavo povelje odplula proti bolniču. Na njem so uašli sestradanega Eskimovca; kralj ga je vzel na^svojo ladjo4 dali so mu aaj boljšo hraao ia ga obiloo obdarili^ Ko so dospeli Ba kopaOj je kralj opi:sal ves slucaj daaskGmu komisarju ter ga vprašai, kdo je ta človok. Moj Bog! — jc vzklikBilj komisar, prepiašea — ta 61ovek jie pobegail iz jg6g, ukradel P-olaič ia-odplavil na; morje. Mi smo ntfslili, da je utoail. Ruski pisatelj Maksim Gorkt je napram poročGvalcu, lista ^Sveaska Dagbladet" izjavil gtedjG treautniega položaja v Rusiji sledGče :j Pomenilo bi propa&t boljševiške misli, ako b^ danes v Rasiii sGgali po starih državaih oblikah.. Sioer }q ras, da smo preostro ia proaaglo na&topali. Narodaa skupščiaa je zaenkrat y Rusijl^ aemo- go5a ker plamtijo ua vseh kmcih i« krajil\ nemiri; težko i©, da bi razea bolfSeVikov katerakoU straaka priSOia na povrSj©. Samo boljŠGviki imaio\-oU jo in vztrajaost do dela,, Najve5)i so. vražuik Rusijo je daaes glad i,n uverJgd. sem, da se ga bo le težko ubraaila. Na pomožao akcijo Amerikaaca. Hooverja ne gradimo nikakih upev, Kdor aam je poaadil blagodarno roko — kakoV n. pr, Svedska, zaslaži iskreao hvalo, vsekakor pa je ta pomo$ — kapljica v mor}e, Fraacija odlagaa poiaočjo pod raznimi pretvezanJL ^ teia času pa umira aa tiso^a aGdolžnili otiok. Neizmerne n«sre<36 ia beda vam ae morera opisati, ReaHi bi Ru-sijo ediaolG zdražeai Amerikanci la Evropejci. Pričakovati jo, da bo letog. velik dGl ra&kega prebivalstva zapadel zimski bedi « . t «! Zenska osveta, Ameriški soaator Watsoa je te dai izrekel aekoliko n&previdea govora v ka erGm ]q iairleval, da so ameriŠkG gospodičaG, ki &a &e kot sestr« RdeiSega križa udGJslvovale na evropskik bojiščih, vse praveč ia ves 6as liubtmkovale z oficirjii .Ta govor je izzval v ameriškem ženskom svetu barjo ogorčeaja,., Obupan senator jg dobival od vseh straai groK zilna pisma. Plesalka Mss Cynthya Porot katora sg je vraila ravnokar iz Pariza, mu jg pisala ta le pismo; Ce vas &e oi nobeaa bolrilška strežnica prelopla z bičem, pridGm saaia v Waghington ia bom to osebno storila. lu res, odkar ie prGJel senator to pismOj ga vedao spreialjaio policijski agGnti, ki ga čavajo pred žeasko maščsevalnosfjo.