JUBILEJN GLASILO ZA SALEZIJANSKO DRUŽINO | DVOMESEČNIK | LETNIK LXXVII | ŠTEVILKA 5 j SKUPNA ŠT. 531 VSEBINA Stavim na Uskovnico !► Vrvež pod svobodnim soncem !► 100 let Salezijanskega vestnika !► Spoved in obhajilo 'f* Začetki novega l________ V--S DVOMESEČNIK / Glasilo l za salezijansko družino številka 5 leto 2004 letnik 77 skupna št. 531 ISSN 0353-0477 Izdaja: Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja: uredniški odbor Urednik: mag. Marjan Lamovšek Lektoriranje: Jerneja Kovšca Grafična priprava: Marko Suhoveršnik Stiki: mag. Janez Potočnik Založba: Salve d.o.o., Ljubljana Tisk: Tiskarna Povše, Ljubljana Thidi leto 2004 je za salezijansko družino v Sloveniji jubilejno: spominjamo se 100-letnice začetka izhajanja Salezijanskega vestnika v slovenščini, hkrati pa mineva tudi i 00 let od blagoslovitve temeljnega kamna za cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku. Dve stoletnici, dva pomembne mejnika v zgodovini salezijanskega dela na Slovenskem. Najpomembnejši dogodek tega jubilejnega leta bo srečanje z vrhovnim predstojnikom salezijancev in devetim don Boskovim naslednikom dr. Pascualom Chavezom. Njegovega obiska se veselimo še toliko bolj zato, ker se njegov predhodnik g. Juan E. Vecchi leta 2001 zaradi bolezni ni mogel udeležiti slavja ob 100-letniciprihoda prvih salezijancev na Slovensko. Vrhovni predstojnik prihaja med nas z željo, da bi nas utrdil v zvestobi don Bosku in njegovemu delu za mladino. S pogledom v preteklost Jubilej je priložnost, da se ozremo v preteklost, preverimo in ovrednotimo delo, kije bilo storjeno, in se z novo zavzetostjo usmerimo v prihodnost. Pogled na zbrane zvezke Salezijanskega vestnika, ki so izšli v obdobju stotih let, nas navdaja s posebnimi občutji. V njih se skriva zgodovina plemeni- ^ v> Salezijanski vestnik je I. 1877 ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku pa je začel izhajati 1.1904. Danes Izhajav56 narodnih izdajah, v 31 jezikih In v 151 državah, kjer delujejo salezijanci (letna naklada nad 10 miiijonov izvodov). Naslov uredništva: telefon: e-pošta: Salezijanski vestnik Rakovniška6 1000 Ljubljana 01/42.73.028 vestnik@salve.si Lojze DOBRAVEC predstojnik slovenskih salezijancev DAROVE za vzdrževanje Salezijanskega vestnika in za druge namene lahko nakažete na račun, vpišete namen plačila ter nas obvestite o namenu nakazila. Salezijanci, Rakovniška6,1000 Ljubljana RAČUN 24200-9004141717 sklic 00 06 vodnik V JUBILEJNEM LETU tega prizadevanja salezijancev, hčera Marije Pomočnice, salezijan-skih sotrudnikov in drugih članov salezijanske družine v blagor našega naroda, zlasti mladine. Sa-lezijanski vestnik pomeni svojevrstno pričevanje o tem, kako se je don Boskova karizma razširila in zako-reninila na naših tleh. Salezijanski vestnik je pomembno prispeval k poznavanju don Boskove vzgojne metode in k širjenju čaščenja Marije Pomočnice, hkrati pa je bil dragocena vez med člani salezijanske družine doma in po svetu. Veseli smo, da Vestnik tudi danes živi in nadaljuje svoje poslanstvo. Rastoče število bralcev je dokaz, da je njegovo sporočilo pomembno tudi v današnjem času. Vsaka nova številka Vestnika sporoča, da je tudi danes v svetu veliko lepega in dobrega in da je veliko mladih, ki bi radi v veselju, medsebojnem prijateljstvu in daleč od različnih stranpoti preživeli svojo mladost; mladih, ki so pripravljeni podariti del svoje mladosti svojim sovrstnikom in tako obogatiti svoje življenje. Tudi začetek gradnje cerkve Marije Pomočnice je bil pomemben dogodek za salezijansko navzočnost na Slovenskem. Kot drugje po svetu so tudi pri nas salezijanci čutili, da je ena njihovih pivih nalog izgradnja cerkve v čast Mariji Pomočnici. "Širite čaščenje Marije Pomočnice in videli boste, kaj so čudeži!" Ves razvoj salezijanskega dela na Slovenskem potrjuje resničnost teh don Boskovih besed. Rakovnik s cerkvijo Marije Pomočnice je postal središče in srce salezijanske družine v Sloveniji. Milostna podoba Marije Pomočnice z Jezusom v naročju vedno znova vabi k sebi številne verne ljudi, ki so v njej našli zavetje, tolažbo in novo upanje. S pogledom v prihodnost Jubilej je hkrati tudi priložnost za pogled v prihodnost. Zavedamo se, da se bo salezijansko delo nadaljevalo le, če se nam bodo pridruževali novi člani in če bomo uspeli znova oživeti ustanove, ki nam omogočajo delo z mladino. Zato so najdragocenejši dar jubilejnega leta prav novi salezijanski poklici. Veseli smo, da sta prav v tem letu dva novinca -Gašper in Grega - uspešno zaključila leto noviciata in na praznik Marijinega rojstva v don Boskovem rojstnem kraju izpovedala prve redovne zaobljube v salezijanski družbi. V mesecu oktobru pa bosta salezijansko bogoslovca - Jure in Klemen-posvečena v diakona in se tako še bolj približala mašniškemu posvečenju. Bogu smo hvaležni tudi za dva nova kandidata - Tilna in Toneta - ki sta se odločila, da stopita na pot za don Boskom in bosta jeseni začela s študijem bogoslovja. Jubilejno leto pa nam podarja še dva pomembna dogodka, ki se bosta zapisala v zgodovino salezijanskega dela v Sloveniji. Prvi je blagoslov in odprtje prenovljenega salezijanskega doma na Rakovniku (3. oktobra). V stavbo, v kateri so desetletja brneli tovarniški stroji, se bo zopet vrnilo življenje. Prenovljeni dom bo mladim ponudil prostore za dejavnosti mladinskega centra, župniji za pastoralno dejavnost, salezijan-cem za bivanje in delo. Drugi pomemben dogodek bo blagoslovitev in odprtje novega Don Bo-skovega centra v Celju (24. oktobra), v katerem bodo mladi iz Celja in okolice našli nove možnosti za druženje, vzgojo in rast v dobrem. Tako se salezijanci, ki smo pred drugo svetovno vojno že imeli svoj vzgojni dom v Celju, znova vračamo v knežje mesto ob Savinji, da bi bili v pomoč mladim, ki stopajo v življenje. september-oktober ■ 2004 3 wmm Uoma in po svetu mmmmmmmmm^m^mmammm^^^mm^mm rmmmMm^ - V Belgiji, v Groot-Bijgaarden v bližini Bruslja, je od 25.-31 .julija potekalo srečanje mladih v don Boskovem duhu. Srečanja seje udeležilo 250 mladih iz 12 držav. Iz Slovenije nas je bilo 9 predstavnikov. Naša voditelja sta bila s. Mojca Pipan in g. Viktor Gane. Tema srečanja je bila Izberi življenje. To smo odkrivali in spoznavali v recitalih, skupinah in drugih dejavnostih. Tudi pestrih glasbenih, športnih in umetniških aktivnosti ni manjkalo. Vsako jutro smo dan začeli z molitvijo: meditacijo in sv. mašo v različnih jezikih. Naš skupni jezik je bila angleščina. Na tem srečanju je vsaka dežela pripravila svojo stojnico, na kateri so bile predstavljene značilnosti države. Organizatorji so nam omogočili ogled najlepših in pomembnih mest v Belgiji, seve- jel ključ, da bi vsak dan odgovorno izbirali življenje in z njim od-klepali pot do lastnega srca, do bližnjih in do Svetega pisma. Da smo vse to lahko doživeli, smo mladi hvaležni predvsem sestram HMP in salezijancem. Vsi smo bili zelo navdušeni nad izvrstno organizacijo in programom. Zelo lepo smo se imeli, se osebno obogatili, kot skupina povezali ter navdušili, da drugo leto zopet gremo na tovrstno srečanje, ki bo v Pragi. Darja da tudi Bruslja (lepo je tam srečati Slovence, npr. g. Peterleta in druge). En večer nam je program popestril orkester BIG BEN iz Belgije. V tem tednu smo spoznavali drugačnost drugih narodov, širili obzorja in sklepali nova prijateljstva. Zadnji dan je bil višek veselja in doživetja, ko je slovesno mladinsko mašo vodil salezijanski škofLuc Van Looy. Ob zaključku sv. maše je vsak udeleženec pre- Slovenski udeleženci na Eurizonu 2004 4 september - oktober • 2004 WB3m§mmm Od 10. do 16. avgusta 2004 se nas je 17 mladih Slovencev v spremstvu dveh sester HMP in salezijanca udeležilo evropskega srečanja salezijanske mladine na Colle don Bosco v bližini Torina. Skupaj s 300 mladimi iz vse Evrope smo pod okriljem sale-zijancev in salezijank - HMP doživljali močno izkušnjo salezijanske duhovnosti prav v krajih začetkov salezijanske kariz-me. Colle Don Bosco, Valdocco v Torinu in Mornese so v tem tednu govorili o don Bosku, Mariji Mazzarello, sv. Dominiku Sa-viu, bi. Lavri Vicuni. Ob njih smo spoznavali, kako je svetost tudi danes, v vsakdanjem življenju, mogoča za vsakega izmed nas. Soočili smo se s situacijo današnje evropske mladine ter podoživljali don Boskove sanje in njegovo prizadevanje, da bi mlade, ki so bili na robu družbe, vzgojil v dobre kristjane in poštene državljane. V celotnem tednu se je prepletalo prijateljsko druženje, študij, pogovori v skupinah ter močni trenutki skupnega obha-janja mašne daritve in molitve. Zadnji dan smo usmerili pogled naprej: kako našo izkušnjo prenesti na domača tla. S tem dnem se Confronto ni zaključil, ampak šele začel. Prepričani smo, da bo naša izkušnja oživela salezijansko mladinsko gibanje v naši domovini in v Cerkvi na Slovenskem. Čaka nas še veliko dela, ob tem pa se nadejamo don Boskovega in Mazzarellinega blagoslova. s. Marija Imperl HMP <3»\S\skovnica ni samo plani-§ /na pod Triglavom s preprosto kočo, ampak je -kot jo poimenujejo mnogi mladi - raj na zemlji. Tu se namreč že devetnajsto leto zbira mladina iz vse Slovenije, letos kar 280 po številu. Gre za animatorski tečaj, ki poteka v treh tedenskih terminih, že od vsega začetka pa je pri organizaciji Jože Vidic, salezijanec, župnik v Cerknici. Letošnje glavno vodilo je bilo STAVIM NA ŽIVLJENJE, s katerim smo želeli pokazati, kako pomembno je dejstvo, da živi-mo.Teden je bil razdeljen na tri tematike (stavim na poklicanost, stavim na skupnost, sta- Ena od skupin na Uskovniškem tednu 2004 vi m na Kristusa), o katerih smo več izvedeli na predavanjih. V skupinah smo jo predebatirali in povedali svoje misli. Na prvem predavanju nam je mag. Božo Rustja usmeril pogled na našo poklicanost. Bog nas kliče v različne poklice in nam nalaga različne naloge. V naših rokah pa je, ali se klicu odzovemo ali ga preslišimo. Prišli smo do zaključka, da nas Kristus gleda v vseh naših življenjskih položajih z isto ljubeznijo. V torek je bilo predavanje zamišljeno kot praktično delo v skupnosti. Vse skupaj je povezovala mag. Marjeta Cerar. Učili smo se poslušanja in dela v skupnosti. Na Kristusa smo stavili v četrtek. Mag. Primož Krečič in dr. Andrej Poznič sta nam z neverjetno energijo in svojo kariz-matično navzočnostjo približala Kristusa. Ugotovili smo, daje stava na Kristusa težka, ker je to stava našega življenja, vendar edina, ki ne razočara. Zadnji skupni dan je namenjen spovedi in pogovorom z duhovniki. Na spokornem bogoslužju se pripravimo na spoved, potem pa sledi češčenje križa po skupinah in nato zadnja skupna sv. maša. Celoten teden ni samo resno delo, ampak je namenjen tudi druženju, spoznavanju novih ljudi, sprostitvi, smehu in veselju. Vsak dan imamo veseli večer, kjer skupine pokažejo svojo izvirnost in humor. Sreda je bila namenjena pohodu, četrtek pa kulturnemu večeru, ko pridejo na plan vsi talenti, kijih udeleženci mogoče čez teden skrivajo. Kaj nam pomaga, če vse pridobimo, izgubimo pa Kristusa? Zato je največja stava našega življenja prav stava na Kristusa. In na kaj stavimo mi, na kaj staviš ti? Tjaša Knap Poklic duhovnika meje privlačil že v osnovnošolskih letih, rad sem pomagal g. župniku ter bil ministrant. V stik s salezijanci sem prišel prek duhovnih vaj za ministrante v Trebnjem (vodili so jih salezijanci), kamor nas je pošiljal domači g. župnik. Po osnovni šoli sem šolanje nadaljeval v Gimnaziji Zelimlje, noviciat sem opravil v Pinerolu v Italiji, svoj študij pa sem v celoti opravil na Teološki fakulteti v Ljubljani. Studijska leta v Ljubljani so bila zaznamovana tudi z raznolikim delom za mladino. Veliko sem se ukvarjal z ministrantskimi skupinami na Kodeljevem, v Zelimljem ter na Rakovniku. Na omenjenih župnijah sem pomagal tudi pri drugem pastoralnem delu, ter vodil številne oratorije po različnih župnijah v Sloveniji. Za svoje novomašno geslo sem izbral prvo vrstico Psalma 27, ki se glasi: "Gospodje moja luč in moja rešitev". Na simboluje bil upodobljen svetilnik, ki s svojo svetlobo usmerja ladjico na poti vvaren pristan. Svetilnik in luč predstavlja Boga, ki zavzema v mojem življenju odločilno mesto. Brez njega bi bilo moje življenje prazno, temno. loma in po svetu Mladi iz dravske doline v k nmAnm&mmm Don Bosko živi v nas "Tvoje življenjsko geslo naj bo veselje, a veselje brez greha" (don Bosko). To misel smo si mladi animatoriji iz dravske doline izbrali za geslo ob letošnjem romanju v don Bo-skove kraje. Spoznavanje don Boska in njegovega zaklada, ki nam gaje zapustil,je bilo eno najlepših doživetij, kar smo jih imeli. Romarsko pot smo začeli na Colle don Bosco. Dneve smo začenjali s zgodbo, ki nas je spodbudila s svojim naukom. Največ časa smo namenili lectio divina - premišljevanju Božje besede in spoznavanju samega sebe. V Italijo smo prišli željni novih odkritij, nazaj pa smo se vračali bogatejši. Najlepše je bilo to, da smo svoje veselje lahko delili z drugimi. Med seboj smo si izmenjavali mnenja, doživetja, notranje bogastvo. Posebno jih sv. Janeza Boska in sv. Marije D. Mazzarello občutje in lepota je bila vsaka sv. maša, pri kateri smo zaznali svojo globoko povezanost z Njim. Vseh teh globokih doživetij ne bi bilo brez treh voditeljev s. Majde, s. Mojce ing. Viktorja, ki so svojo karizmo-duhovnost, predanost Njemu, prenašali na nas. Naša dobra voditelja vzornika na poti svetosti sta don Bosko in Marija Mazzarello. V tem tednu smo "odgovarjali don Bosku na njegovo pismo iz Rima", po njegovem zgledu smo skušali izpolniti lastno osebno izkaznico ... in se od njega učili. Zadnji dan našega romanja smo preživeli v kraju, za katerega lahko marsikdo reče, da je tam njegov drugi dom -Mornese. Vsak je dobil kaj, kar je bilo vredno dolge vožnje, vročine, utrujenosti ... Vsak pa je tudi dal košček sebe v verigo prijateljstva, ki seje spletla med nami. Ana Kukovič 6 september - oktober ■ 2004 Novomašnik Boštjan Jamnik Duhovništvo je zame v prvi vrsti dar, milost, ki sem je bil deležen pri posvečenju. Tega se vedno bolj zavedam pri sv. evha-ristiji, ko po mojih rokah kruh postane Kristusovo telo, ter pri sv. spovedi, ko smem biti priča Božjega usmiljenja. In če je duhovništvo dar, se moram vedno zavedati, da sem ga prejel zastonj in da ga moram tudi zastonj in z odprtim srcem razdajati drugim. Duhovništvo mi pomeni tudi način življenja, ni le poklic z 8-urnim delavnikom. In to je naloga, za katero se mora vsak duhovnik truditi vse življenje. Duhovništvo pa mi pomeni tudi priložnost, ko lahko prek zakramentov - zlasti evharistije in odpuščanja - naredim veliko dobrega in pomagam ljudem, predvsem mladim. Kot salezijanec duhovnik bom imel na ta način, če se smem tako izraziti, nekaj "orodij" več, s katerimi bom odpiral mladim srca in jih navduševal za Kristusa. Zavedam se, da mladi potrebujejo prijatelja, spremljevalca, ki jim bo stal ob strani ne le v lepih trenutkih, temveč tudi v težkih. Eden od takih spremljevalcev, in za nekatere mlade tudi najpomembnejši, je lahko tudi duhovnik. Predvsem pa se mi zdi pomembno, da bi jim bil blizu takrat, ko se vprašujejo o smislu svojega življenja, o veri, o Cerkvi, o Bogu. Verjamem, da lahko skupaj z njimi odkrivam ljubečega in dobrega Boga, ki nas spremlja skozi življenje. Zavedam se, da se Očetov in materin blagoslov pri svojem delu ne bom srečeval le "s pridnimi" kristjani. Pogosto bom prihajal v stik tudi z mladimi, ki v cerkev morda ne hodijo, ki jo poznajo le od zunaj ali iz časopisov. Tudi s temi mladimi želim navezovati stike, jim biti prijatelj in jim morda nekoč pomagati odkriti tudi Boga. Župnija Šentjanž na Dolenjskem je novo mašo pričakovala že vrsto let. Zadnja je bila še v 19. stoletju. Vseskozi sem čutil podporo in vzpodbudo ljudi, predvsem pa svojega župnika. Sodelovali so skoraj vsi; številna društva, vasi, starejši in mladi. Zato sem na sam praznik nove maše poleg velikega veselja vseh rojakov čutil predvsem veliko povezanost vseh Šentjančanov. Ne le faranov, temvečvseh krajanov. Praznik nove maše je bil lep duhovni dogodek in je bil zares praznik za vse ljudi. V župniji se je za nove duhovne poklice veliko molilo. Tudi sam sem to molitev čutil in verjamem, da bom tudi zaradi nje bolj duhovnik po Kristusovem srcu.B 327 september - oktober • 2004 Jubileji Si v • 1 • rebrnomasmki Letos praznujejo srebrni duhovniški jubilej kar štirje salezijanci. Prosili smo jih, naj nam ob tej priložnosti razkrijejo kakšno svojo misel, doživljanje. Ob dnevu nove maše sem zapisal: "Rad bi postal žleb, po katerem se pretaka življenjski sok veselega sporočila." Moja naloga ni toliko, da bi ljudi spreobračal, ampak dajim dajem vedeti, da niso sami. Želim si, da bi tudi zaradi moje navzočnosti spoznali, daje Bog z njimi. K njim ne prihajam, da bi jim kaj vsiljeval ali jih poučeval, ampak s prepričanjem, da smo vsi nosilci Božje ljubezni in Božjega usmiljenja. V okviru projekta Karitas na slovenski gimnaziji v Celovcu vsako leto odhajam v kako državo, kjer ljudi pestijo lakota, bolezni. Tako sem bil pred kratkim dva tedna v Etiopiji. Pri nedeljski maši, pri darovanju, je vdova, ki nima skoraj ničesar, prinesla prgišče koruze. Dala je vse, kar je imela. V njenih očeh sem zaznal neizmerno pripravljenost pomagati tistim, ki so v še večji potrebi. Od takrat še bolje razumem vsebino besed matere Terezije, kije rekla: "Kadar darujete, ne dajajte iz svojega preobilja, ampak dajte toliko, da boste občutili bolečino, pomanjkanje, in ta bolečina bo rojstvo za nekaj povsem novega, lepšega. Dajte samega sebe." Svojo duhovniško pot sem začel v Celovcu kot vzgojitelj v Marijanišču. Nato sem bil prvi kaplan v novoustanovljeni župniji Radenci. Še vedno hranim lepe spomine na ta kaplanska leta med dobrimi in prijaznimi Prleki. Po petih letih so me predstojniki poslali na drugi konec Slovenije, v gorenjsko župnijo Gorice, kjer mi je bila skupaj s skrbjo za župnijo naložena še duhovna oskrba bolnikovv bolnišnici Golnik. Delo z bolniki, čeprav ga z veseljem opravljam, mi jemlje veliko časa in moči in me priklepa na dom. V teh 25-ih letih duhovništva mi s trpljenjem ni bilo prizanešeno. Prestal sem sedem težkih in tri lažje operacije. Zato so mi bolniki toliko bolj pri srcu in jih lažje razumem. Zadovoljen sem, da mi je na Golniku uspelo doseči, da v bolnišnici duhov- nik ni nadležen tujec, ampak sodelavec zdravnikov, medicinskih sester in daigega osebja, ki slabi za zdravje bolnikov. Če mi le župnijske obveznosti dopuščajo, se rad dlje časa zadržujem pri bolnikih. Ko ugotavljam, koliko miru in tolažbe prinesejo vernemu bolniku zakramenti in prijazen obisk, potem si vedno znova pritrdim, kako lepoje biti duhovnik. I;—ifflTiIBS&flH Bogu hvala za 25 letduhovniškega življenja in delovanja v salezijanski družbi. Za vzgojno delo vGimnazi-ji Želimlje, vModestovem domu na Koroškem, v Salezijanskem zavodu na Rakovniku. Bogu hvala za nedeljsko in praznično pastoralno delo na Pijavi Gorici, v Špitalu ob Dravi, v Boštanju, v Kranjski Gori in končno kaplansko delo v Mariboru v župniji sv. Janeza Boska in v skrbi za Dominikov dom na Pohorju. Hvala vsem, ki so mi na tej poti pomagali, me podpirali in mi stali ob strani. Zavedam se, daje redovniški in duhovniški poklic Božji dar. Bog me vabi, da bi bil dober človek, kristjan, redovnik in duhovnik. To po eni strani že sem, po dmgi pa to šele nastajam. Naj mi Bog in Božja ter naša mati Marija pri tem nastajanju še naprej stojita ob strani in mi pomagata. 8 september - oktober • 2004 Čeprav je zadnjih 25 let mojega življenja minilo kot hip, bi bilo zelo težko opisati pot duha, dela in doživetij, ki sem jo prehodil v teh letih. Človek ni več enak ne po duhu, ne mišljenju, ne po obrazu in ne po potezah. Povsod se pozna prehojena pot. Teologija je ilustrirana s podobami vsakodnevne meditacije in molitve ter nenehnim osebnim razmišljanjem, moral-kaje dopolnjena s številnimi življenjskimi spoznanji in izkušnjami, pastoralka je že davno stopila na utrjeno pot, tlakovano z živimi liki življenja in prepleteno z žlahtnimi nitmi življenjskih usod, ki smo jih skupaj napred-li v tolikih urah sestankov, srečanj in osebnih pogovorov. Ko se še enkrat ozrem nazaj na to prehojeno pot, me navdaja velika hvaležnost do Boga in do ljudi. Nikoli se nisem čutil vrednega tega Božjega klica. Danes je moje začudenje nad Božjim klicem še večje, ko vem za vse svoje padce in vzpone, vse nezvestobe in zvesto vztrajanje. Občudujem duhovnike, ki gorijo kakor kres in razsvetljujejo ter ogrevajo množice ... Jaz pa sem se vedno počutil kot majhna sveča, ki se mora sama bojevati, dajo piš časa in dogodkov ne upihne, in prav zato sem neizmerno hvaležen, daje Bog moj plamenček obvaroval, da v življenje tistih, ki ga opazijo, lahko le prinesem vsaj kanček več svetlobe in kanček več toplote. Zato, dobri Bog, hvala ti za vse tiste ljudi, ki sijih po tvoji milosti in previdnosti vodil, da so opazili to svečo, se približali njenemu boječemu plamenčku in se njegove skromne svetlobe vsaj nekaj časa veselili. Častitljivi jubilant o svojem življenju pripoveduje: "Don Boska sem najprej spoznaval po Salezijanskem vestniku in po življenjepisu, na poseben način pa po salezijan-cih v Veržeju, s katerimi sem se srečeval v prazničnem ora-toriju. Skoraj neopazno seje tudi v meni budila želja, da bi tudi jaz postal salezijanec. Vedno sem sanjal, da bi šel v misijone v Afriko. Vpisal sem se na gimnazijo v Mursko Soboto, na pouk latinščine pa sem hodil v Veržej. Kmalu sem šel v misijonski zavoc! v Foglizzo, od tam pa sem šel v misijone v Čile, kjer sem bil tudi v noviciatu in leta 1931 postal salezijanec. Še kot duhovniški kandidat sem nastopil službo vzgojitelja in učitelja v zavodu za obrtnike v Santiagu. Kmalu pa so me predstojniki poslali na Ognjeno zemljo,kjer sem ostal 25 let. V Punta Arena-su sem sprva poučeval na šoli, pozneje pa sem moral sprejeti še druge obveznosti v šoli in na župniji. V tem mestu živi tudi veliko Dalmatincev, ki so bili pravi blagoslov za nas misijonarje. Mene so sprejeli za svojega. Tudi z Indijanci sem prišel v stik. To so bili zadnji ostanki indijanskih plemen. Nekaj sem jih krstil. Sprejemali smo jih v našo šolo, jih nekaj ietvzgaja-li, nato pa jih vključili v civilizirano življenje ali pa jih poslali nazaj k svojemu rodu. Februarja 1952 so mi zaupali ustanovitev nove župnije v najrevnejšem predmestju Santia-ga. Pridobil sem si zaupanje ljudi, čeprav je četrt veljala za razbojniško gnezdo. Najtežji časi so bili v času revolucije. Inflacija nam je uničila vse gospodarstvo. A vedno sem čutil varstvo in pomoč Marije Pomočnice. Vedno sem bil prepričan, da je življenje velik Božji dar in zato velika vrednota. Resnična sreča je v osrečevanju drugih, tudi na račun velikih žrtev. V tem nam je Kristus najvišji vzor. Jezus kliče vsakega, naj hodi za njim po njegovi poti, ker je on pot, resnica in življenje." september - oktober • 2004 9 iviajcnovem domu smo tudi v preteklem letu pripravili nekaj dejavnosti, ki so mladim, malo manj mladim in tudi nam, ki smo sodelovali pri pripravah in izvajanju, pomagale rasti v duhu pristnosti, veselja, vere in odnosov. Največ priložnosti smo mladim od 4. razreda osnovne šole pa do konca srednje šole ponudili za duhovne vaje. Te so potekale v treh sklopih (jesenskem, zimskem in poletnem) in v petih različnih starostnih terminih. Jeseni smo skupaj z več kot 400 otroki spoznavali Marijo, ki nas kot naša Mati razume, nam na poseben način stoji ob strani in nam pomaga na poti do Kristusa. V bolj ali manj razlogov za veselje ne bo zmanjkalo. Upam, da so te duhovne vaje pripomogle k temu, da je vsak od 353-tih otrok našel v sebi vsaj en razlog za veselje. Duhovnih vaj na začetku poletnih počitnic seje udeležilo 412 mladih. Naslov Ohrani biser pove že skoraj vse. Programi za vse tri sklope duhovnih vaj so nastajali na pripravljalnih vikendih - jeseni in spomladi v Ankaranu, kjer smo se nastavljali nežnim sončnim žarkom, pozimi pa vŽelimljem, kjer nas je skoraj zametlo. Pred vsakim sklopom duhovnih vaj se animatorji zberemo na du- hladnih zimskih vikendih smo na duhovnih vajah z naslovom Nejc, vsakdanji človek ugotavljali, zakaj pravijo, da smo kristjani veseli ljudje, in kje so naši vzroki za veselje. Mnogokrat v življenju doživimo kaj težkega, vendar vsakdo v sebi nosi nekaj lepega, česar mu nihče ne more vzeti; če se malo potrudimo, lahko te stvari v sebi odkrivamo vsak dan in tako nam Preden smo se odpravili na počitniške avanture, ki so pogosto polne tudi skušnjav, smo poiskali bisere, kijih nosimo v sebi, nato pa poskušali najti tudi način, kako lahko te talente, lastnosti, dobre stvari, ki so nam bile podarjene, dopolnimo in ohranimo. Na koncu smo ugotovili, da se ti biseri zasvetijo šele, ko jih podarimo ljudem okoli sebe. 10 september - oktober • 2004 Z duhovnimi vajami v Želim-ljem sem začel kot peto-šolček, sedaj pa jih kot dijak tretjega letnika še vedno z ves e I j e m o b i s kujem. P e t e r Pučnik skupaj z animatorji ustvari veselo ozračje, kar pa je razlog, da se vedno rad vračam v kraj, odmaknjen od mestnega vrveža, kjer se imam s prijatelji lepo. Marko Cckada Na duhovnih vajah v Želim-ljem mi je zelo všeč, saj so vsi dobre volje, pripravljeni za pogovor in zelo hitro navežejo prijateljske stike. Ker tisti vikend izkoristimo "na polno", se še bolj prib- ližamo Bogu in nam ni nikdar dolgčas, se vedno znova rada vračam na duhovne vaje. Želim-lje so zakon! Maja Štefanač hovnem večeru, kjer se nekoliko dotaknemo teme, kije pred nami, poskrbimo pa tudi za poglobitev svoje duhovnosti. Enega od teh večerov smo podaljšali in en dan namenili izobraževanju, ki gaje za nas pripravil Matej Cepin v okviru šole za animatorje. Okoli novega leta smo se zbrali na božično-novoletnem praznovanju, kjer smo si po nekoliko bolj slavnostni večerji izmenjali drobne pozornosti ter poskrbeli, da med druženjem ni manjkalo smeha. V začetku maja je v Želimlje prišlo 117 otrok in mladih, ki radi pojejo. Po intenzivnem učenju pesmi so zadnji dan pod taktirko salezijanca Petra Pučnika posneli zgoščenko pesmi za poletni oratorij z naslovom Lahko si zvezda. 2. maja in 13. junija pa so bili obiskovalci Majcnovega doma najrazličnejših starosti. Najmlajši (te smo okrog vozili v vozičkih) in njihovi nekoliko starejši bratci in sestrice (s katerimi smo se pogovarjali že o Pesmica, pesmici, pesmice, pesem, pesmi, petje ... pa igre, veliko otrok, nori veseli večeri, zabava, novi prijatelji, nasmejani obrazi, zasluženi obroki, žoge, predvsem pa veliko vaj in na koncu ... snemanje. Vse to je spremljalo nas mlade na pevskih vikendih. In rezultati? Novi CD-ji s čudovitimi pesmimi, ki nam neprestano odzvanjajo v glavah, velikokrat pa si jih z veseljem zapojemo. Veste, v Zelimljem se shajamo veseli ljudje. Marta Žebovec čisto resnih stvareh) so s seboj pripeljali svoje starše (nekateri tudi stare starše), ki jim je program Srečanje družin v prvi vrsti tudi namenjen. Starši so najprej poslušali predavanje na temo Spodbujajmo čustveno inteligentnost, ki gaje pripravila mag. Ksenjajavševec, po kosilu pa so imeli tudi sami priložnost povedati svoje mnenje in slišati mnenja drugih v manjših skupinah. Otroci so med tem pripravili nekaj programa za starše, predvsem pa uživali v medsebojnem druženju. Srečanje smo zaključili s sveto mašo. Majcnov dom pa je kraj miru, molitve, veselja, igre in pesmi še mnogim drugim (to so predvsem birmanske, glasbene in mladinske skupine), ki prihajajo, da si napolnijo srce z upanjem in ljubeznijo. Tudi v naslednjem letu bomo salezijanci v Želimljem animatorji slcupaj trudili, da pri vabimo in obogatimo čim več src da pomladimo obraz Cerkve.« Sonja Poznič in estre hmp Tukaj smo - močne in preproste V juliju seje na Bledu pri sestrah HMP v treh skupinah zvrstilo kar 150 otrok in mladih iz vse Slovenije ter 25 animatorjev. Ob liku sv. Katarine Aleksandrijske smo spoznavali, kaj pomeni pogum, odločnost, odpoved malikom in pomočbližnjemu. Sv. Dominik Sa-vio nam je zaupal recept za svetost, bi. Lavra pa nam je odkrivala vrednost darovanega življenja. O tem smo se pogovarjali v skupinah, v delavnicah smo marsikaj lepega ustvarili, med drugim tudi svečnik iz Ka-tarninih časov. S svojim obiskom sta nas obogatila misijonarja s. Zvonka Mikec HMP iz Angole in g. Klemen Štolcar z Madagaskarja. Klementina Tominšek, animatorka Nekoč je Bog spregovoril besedo bodi in je poklical v bivanje vse stvarstvo. Vsaka najmanjša celica življenja je našla svoj prostor v vesolju. Da bi ohranjal Božje stvarstvo v srcih ljudi, pa je Bog spregovoril besedo pridi in hodi za menoj. Med množico Kristusovih učencev in učenk sva tudi midve pred 25 leti zaslišali besedo pridi in hodi za menoj. Najin odgovor ljubezni na Božjo ljubezen se je glasil, kakor se glasi tudi najino geslo: "Tukaj smo! In zasvetile so mu z veseljem." Hvaležni sva Bogu in Mariji Pomočnici za dar zvestega, veselega služenja ter darovanja v družbi HMP za poslanstvo Cerkve. Ko prižgani sveči polagava na oltar, te prosiva, Gospod, naj naju vedno spominjata na prvotno ljubezen, ki si jo prižgal v najinih srcih. Želiva in prosiva, da z Marijino pomočjo plamena ne bi nikoli ugasnila ter da bi gorela z vedno večjo ljubeznijo kot odgovor na tvojo ljubezen. Ob simbolu Gospodu darovanih sveč, ki so predstavljale 60-letnico zvestega redovnega življenja s. Terezije Selakter25-letnico s. Anice Sabljak in s. Marice Janežič, smo 5. 8. 2004 zaključile duhovne vaje sester, ki jih je vodil g. Tone Ciglar. Polne dneve zbranosti, molitve, premišljevanja bogatih salezijanskih vsebin ter globokega srečevanja z Gospodom je okronala obnovitev Gospod, tukaj sem, da se ti zahvalim, ker si me poklical, da sem postala HMP ter mi naklonil lepih 60 let redovnega življenja. Ob prvih zaobljubah nas je vzpodbujalo geslo: »Močne in preproste.« Ti, moj Jezus, si mi dal moč, da sem premagala številne težave in ti s tvojo milostjo ostala zvesta. Preprostosti pa me je učila in mi dajala zgled Marija Pomočnica. S prisrčno zahvalo v srcu ti danes prinašam v dar to gorečo svečo in ti srečna ponavljam z Marijo: Magnifikat, moja duša poveličuje Gospoda! zaobljub štirih mladih sester: s. Mateje Kranjc, s. Majde Mrzel, s. Zrinke Majstorovič ter s. Mateje Tomšič. V znamenje podaritve Gospodu so mu tudi one darovale lučke s prošnjo, da bi še naprej izgorevale v čast Bogu in za dobro mladih. Čestitamo! Sestre z Bleda 12 september-oktober-2004 o OD ZAČETKA GRADNJE SVETIŠČA MARIJE POMOČNICE IN IZHAJANJA SALEZIJANSKEGA VESTNIKA Le nekaj let zatern, ko so prvi salezijanci prišli v Ljubljano na Rakovnik, so se lotili velike in zahtevne naloge: postaviti svetišče, ki bo postalo novo središče pobožnosti do nebeške Matere Marije, pomočnice kristjanov. Hkrati s tem so začeli izdajati glasilo Don Bosko, ki je mnoge sotrudnike in druge, ki so občudovali don Boskov način vzgoje, v slovenskem jeziku začel seznanjati z razvojem don Boskovih ustanov pri nas in po svetu. Letos mineva 100 let od teh začetkov. Gradnja svetišča Marije Pomočnice na Rakovniku je bila kljub mnogim težavam pred 80-imi leti srešno dovršena in še danes mnogim slovenskim in tudi drugim romarjem pomeni milostni kraj, kjer se Božje druži s človeškim. Prav tako pa je glasilo Don Bosko, ki se je pozneje preimenovalo v Salezijanski vestnik, prehodilo dolgo pot in tudi danes ostaja zvesto prvotnemu namenu: seznanjati s salezijanskimi dogodki cloma in po svetu, zlasti v misijonskih deželah, ter razširjati krščansko kulturo. Na naslednjih straneh se ob tej častitljivi obletnici v besedi in sliki zaustavljamo ob nekaterih trenutkih iz zgodovine svetišča Marije Pomočnice na Rakovniku in iz zgodovine Salezijanskega vestnika. JUBILEJNE STRANI SLED DOBREGA Sto let! Dve besedi, ki pomenita dolgo in bogato pot. Za "dober tisk", kot ga je imenoval don Bosko, je sto let dolga doba. To je sto let dobrega: člankov, spodbud, družinskih novic, poročil o dejavnostih, pripovedi misijonarjev, zgledov mladinske svetosti; je reka dobrega, ki seje v imenu našega očeta don Boska razlila po vaši domovini in zunaj nje in je prispevala k poznavanju bodisi preventivnega sistema bodisi njegovega utemeljitelja, k poznavanju Marije Pomočnice, velike učiteljice in svetovalke, ki daje smisel in okus našemu delu v blagor otrok, mladih in vseh ljudi. Prek Salezijanskega vestnika je naš oče don Bosko postal Slovenec in ni nehal govoriti svojim sinovom, niti v težkih trenutkih slovenske zgodovine ne. Njegov glas je moral biti močan in pomenljiv, če je bil skoraj četrt stoletja - od 1945 do 1969 -na silo utišan. Toda glas dobrega ne umre in nihče ga ne more ustaviti, kajti močnejši je od vsakega drugega glasu. Ko ni mogoče govoriti z napisanim, se govori z življenjem. Tako je bil Salezijanski vestnik v letih prisilnega molka pisan na živem mesu sobratov, ki so bili preganjani, v zaporu, v izgnanstvu ali celo umorjeni! Toda znova se pojavi, še v trdih letih režima se da slišati, začenši v rakovniški župniji, pod materinskim očesom Marije Pomočnice. Ona je vedno zavetni-ca in pobudnica naših dejavnosti. Tako je Zvon Marije Pomočnice dal slišati svoj mili glas, ki je kmalu zopet postal Salezijanski vestnik. Ljubite tega svojega sopotnika, dragi sobratje, sestre hčere Marije Pomočnice, dobrotniki in prijatelji! Ljubite ga, ker je "don Bosko, ki piše", ki "vam" piše in ki nadaljuje svoje čudovito vzgojno delo v ljubljeni Sloveniji. Voščim vam, da bi se čudež slovenskega Salezijanskega vestnika nadaljeval in se razširjal. Želim vam, da bi Marija Pomočnica, sv. Janez Bosko in naši blaženi in sveti prek strani Salezijanskega vestnika še naprej delali čudeže za vaš narod, za vašo mladino in za vse vaše ljudi. Z naklonjenostjo in hvaležnostjo Pascual CHAVEZ VRHOVNI PREDSTOJNIK 100 LET Pogled v zgodovino Salezijanskega vestnika v slovenskem jeziku Don Bosko je poudarjal, da ni dovolj, da so dobri ljudje dobri, ampak da morajo biti med seboj tudi povezani. Zato je v ta namen v letu 1877, dobro desetletje pred svojo smrtjo, začel Izdajati Salezijanski vestni k z namenom povezovanja salezijanskih sotrudni-kov in vseh tistih, ki so se čutili povezane z njegovimi ustanovami. Dolgo časa je bil sam u red n i k n o vega glasila, ved n o pa je zanj navduševal in bdel nad njim s pozornim očesom, občutljivim za vse, kar je dobrega in naprednejšega. "Don Bosko" Don Boskov Salezijanski vestnik je prihajal tudi v Slovenijo in kanonik Luka Jeran, ki je pripravljal pot salezijan-cem v Slovenijo, je v njem našel novice o don Bosku in njegovih ustanovah in jih nato priobčeval v Zgodnji danici ali v drugih cerkvenih listih. Na slovenska tla je na prelomu stoletja prihajal tudi Salezijanski vestnik v nem- Sv. Janez Bosko je pri svojem vzgojnem in prosvetljenskem delu zaslutil veliko moč in velik pomen tiska. Čeprav je bil tisk izumljen že nekaj stoletij pred njegovim rojstvom, je vendarle njegovo zavzemanje na tem področju v drugi polovici 19. stoletja pomenilo napredno misel. Čim širšemu krogu ljudi je prek svojega pisanja želel predstaviti jasno katoliško misel nasproti mnogim zmotam in miselnim tokovom, ki so nezadržno širili svoj kvarni vpliv. Vse novotarije so merile zlasti na široke ljudske množice, med njimi tudi na mlade, ki so vstopali v svet odraslosti in ob sebi niso imeli nikogar, ki bi jim znal svetovati in bi jim stal ob strani. Don Bosko je pisal v preprostem jeziku in jasno, da bi ga mogel razumeti vsakdo. škem jeziku. Vendar so salez-ijanci za poznavanje don Boskovega duha na Slovenskem želeli narediti še kaj več. S tem namenom so v Ljubljani na Rakovniku julija 1904 začeli izdajati Salezijanski vestnik v slovenskem jeziku, ki se je do leta 1906 imenoval Don Bosko. september-oktober • 2004 I 1 5 Prvi Salezijanski vestnik (Don Bosko) v slovenskem jeziku (julij 1904) 100 LET "Salezijanska poročila" Leta 1 907 pa je iz Torina začelo prihajati novo glasilo z imenom Salezijanska poročila. V Torinu je bilo namreč skupno uredništvo za izdajanje glasila v devetih jezikih, ki je pripravljalo stalne rubrike o salezijanskih misi-jonih, o češčenju Marije Pomočnice, novice iz salezijan-skega sveta, o združenju častilcev Jezusovega srca, slovensko uredništvo pa je dodajalo novice iz salezijanskih zavodov na Slovenskem. Salezijanska poročila so izhajala do začetka leta 1915. Vojska je marsikaj prinesla, marsikaj tudi odnesla in preprečila. Med drugim je ustavila tudi izhajanje Salezijanskih poročil.... Da bomo vsaj nekoliko zadostili želji dobrih sotrudnikov in sotrudnic, ki so nam ostali zvesti tudi v teh težkih časih ..., bomo do konca vojske, dokler se ne vrnejo redne razmere, izdajali vsak mesec skromno nadomestilo pod naslovom "Salezijanski vestni k". Iz uvodnika v prvi Salezijanski vestnik s tem imenom, maj 1916 Salezijanski vestnik (Salezijanska poročila) ob začetku I. svetovne vojne (1914) "Salezijanski vestnik" Zaradi vojnih razmer Poročila niso mogla več izhajati v Italiji. Tako je v letu 1916 v Ljubljani začel izhajati Salezijanski vestnik, prvi krat s tem imenom. Bil je predstavljen kot "začasno nadomesti lo Salezijanskih poročil". Tudi v tistih vojnih časih se je Salezijanski vestnik pošiljal brezplačno. Sčasoma pa ni bil več le "nadomestilo", ampak je prevzel vse značilnosti, ki naj bi jih tovrstno glasilo po don Boskovi zamisli imelo. Po letu 1 922 so vsi bralci dobili kot prilogo tudi letni koledarček, v tridesetih letih pa je bila med drugim priloga Misijonska mladež, ki je obveščala o salezijanskih misijonih in zanje navduševala. Po letu 1934 je bila vsaki številki priložena pola Življenje sv. Janeza Boska, ki so jo nato bralci lahko dali uvezati v knjigo. Od leta 1939 do nemške okupacije 1941 je Salezijanski vestnik izhajal kot mesečnik, potem pa kot dvome-sečnik do leta 1944, in sicer v nakladi, zmanjšani na eno tretjino prejšnje. Tega leta so nemške okupacijske oblasti zelo omejile porabo papirja, kar se je v naslednjem letu še 16|september - oktober • s Zaradi pomanjkanja papirja seje v letu 1945 več revij združilo v eno: Rast 100 LET Salezijanski vestnik (Zvon Marije Pomočnice) prvič po vojni (1969) poslabšalo in razne periodične publikacije (med njimi tudi SV) so bile združene v eno revijo, Rast. Do maja 1945 je izšlo 5 številk te skupne revije. "Zvon Marije Pomočnice" Leta 1969 je začel izhajati Zvon Marije Pomočnice, ki je bi I hkrati glasilo rakovniške župnije in nadomestilo Salezijan-skega vestnika. Čeprav je bilo to glasilo romarskega svetišča Marije Pomočnice na Rakovniku, so bili ob novicah o življenju in delovanju tega svetišča tudi zapisi iz življenja salezijan-ske družbe po vsem svetu. Salezijanski vestnik Salezijanski vestnik je bil obnovljen za don Boskov Pismo bi. Mihaela Rue, s katerim je odobril izdajanje informativnega lista za salezijansko družino praznik leta 1 973. V prvi številki je zapisano: "Dragi don Boskovi prijatelji, sklenili smo preimenovati Zvon Marije Pomočnice v Salezijanski vestnik, ker to glasilo cele salezijanske družine, ki obsega salezijance, Hčere Marije Pomočnice in sotrudnike, povsod po svetu poimenujejo tako. S tem je tudi premaknjen poudarek z rakovniške cerkve Marije Pomočnice na namen, ki ga to glasilo mora izpolniti v naši družini." Vedno boljše tehnične možnosti in bolje uspo= sobljeno osebje je pripomoglo k temu, da se je kvaliteta Salezijanskega vestnika izboljševala. Sredi osemdesetih let ie Vestnik dobil ilgS C-J [iSSl Zopet "Salezijanski vestnik" (1973) barvno naslovnico, ob koncu devetdesetih let pa je v celoti tiskan v barvah. Ljubljeni sobrcttje! Ker nameravate izdajati mali mesečnik, v katerem bi sotrudnikom poročali o salezijanskih napravah in razširjali češčenje Marije, pomočnice kristjanov, kateri v čast boste postavili veličastno svetišče, blagoslavljam iz srca rad vaš namen in prosim nebeško Mater, Pomočnico kristjanov, da bi vas podpirala v tako svetem podjetju. 0, da bi Ona naklonila mnogo dobrih src med slovenskim narodom! Jaz sem gotov, da ne nameravate drugega, kakor povišati čast božjo in se truditi za blagor mladine in slovenskega naroda. Prepričan sem, da se bo vsak sot rudnik in vsaka sotrudnica trudila razširiti mali mesečnik med slovenskim ljudstvom. Naš dobri oče don Bosko, kije toliko hrepenel, da bi se razširilo češčenje Marije, pomočnice kristjanov, bo gotovo sprosil od Boga obilo milosti onim, ki bodo podpirali vaše delo. In tudi jaz vam zagotavljam, da se bom vedno spominjal v molitvi vas in vaših sot rudnikov in sotrudnic ... V sladkem Srcu Jezusovem Vas srčno pozdravlja duhovnik Mihael Rua Torino, 17. junija 1904 september-oktober • 2004 I 1 5 100 LET Salezijanski vestnik danes V celotni zgodovini slovenskega Salezijanskega vest-nika najdemo sledove živahnega salezijanskega delovanja v naši deželi in drugod po svetu. To je dragocen spomenik razvoja salezijanskega vzgojnega načina pri nas in po svetu. Tudi danes Vestnik prinaša sveže novice iz domačih in tujih logov, širi poznavanje don Boskove vzgojne metode, spodbuja pobožnost do Marije Pomočnice, skuša pomagati bralcem rasti v dobrem, predvsem pa želi biti v službi di, vendarle spada v veliko edinosti in povezanosti družino Salezijanskega vest-salezijanske družine. nika. Po don Boskovem vzo- Slovenski Salezijanski vest- ru danes Salezijanski vestnik nik, kljub temu daje pisan v izhaja skoraj po vseh deželah, jeziku, ki ga govori malo lju- kjer salezijanci delujemo. Zdaj, ko so se Don Boskovi sinovi naselili tudi med slovenskim narodom, nam je mogoče ustreči želji sotrudnikov in izdajati mali mesečnik pod imenom "Don Bosko". Danes ga vam morem prvič podati. Prinašal vam bo zanimivih poročil o salezijanskih napravah med Slovenci. Donašal vam bo novice iz daljnih misijonov; poročal vam bo o napredku salezijanske družbe, katero je ustanovil neumrljivi Don Bosko. Istočasno naj pa razširja češčenje in spodbuja zaupanje do brezmadežne Device, pomočnice kristjanov, kateri v čast so sklenili Don Boskovi sinovi s pomočjo ljubljencev Marije Device postaviti na Rakovniku veličastno svetišče. ... Veliko je bilo zaupanje Don Boska do Marije Pomočnice. To zaupanje navdaja tudi njegove sinove. Kjerkoli se naselijo, povsod se izroče Mariji Pomočnici. Marija jih čudežno podpira in varuje pod plaščem svoje mogočnosti. (Don Bosko, 1/1904, str. 1)__ september-oktober • 2004 I 1 5 Salezijanski vestnik v jubilejnem letu 1988 DVA OBRAZA i SLOVENSKE I MLADINE Salezijanski vestnik ob koncu stoletja ... Zasledimo 56 izdaj Salezijan-s kega vestnikav31-ihjezikih. Zadnji, ki je začel izhajati, je ruski Salezijanski vestnik. Vestnik v celoti doseže 151 držav sveta, torej več, kot je držav, kjer salezijanci delujemo. Celotna letna naklada Salezijanskega vestnika po vsem svetu znaša prek 10 milijonov izvodov.« Salezijanski vestnik ob stoletnici začetka izhajanja (2004) 100 LET Svetišče Marije Pomočnice ob stoletnici blagoslovitve temeljnega kamna Letošnje leto je tudi jubilejno za svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku. Temeljni kamen je bil položen 2. junija 1904, a pot do dograditve svetišča je bila dolga. Leta 1908je bilo delo začasno prekinjeno, zidovi nekaj metrov nad zemljo pokriti, da je prostor lahko služil bogoslužnim namenom. Šele 16 let pozneje je bilo posvečeno, v naslednjih letih pa je bilo tudi v notranjosti opremljeno. Tako letos mineva tudi 80 let od posvetitve svetišča Marije Pomočnice. Tedaj je bil v Ljubljani marijanski kongres. Na mali šmaren dopoldne je bila posvečena cerkev, popoldne pa je bila slovesna procesija od Križank, kjer so okronali kip Marije Pomočnice in ga nato v slovesnem sprevodu prenesli na Rakovnik. S tem je rak-ovniško svetišče dokončno postalo osrednji kraj zbiranja salezijanske družine in njeno duhovno središče. Kakor so svetišče prvi salez-ijanci, sotrudniki in dobrotniki izvseSlovenijegradili, tako so ga naslednji rodovi ohranjali in vedno znova lepšali. Milostna podoba Marije Pomočnice z Jezusom v naročju pa je zbujala v vernikih upan- £ % ■ " ■ ..- ' v «9 je, da bodo pri njej našli čuteče materino srce in da bo Bogu posredovala njihove prošnje. Podobe src okrog njenega oltarja pričajo, da se je Marija v vseh časih rada ozirala na pobožnost in ljubezen vernikov, ki sojo na tem kraju častili in se k njej z zaupanjem zatekali. Pomen svetišča O pomenu svetišče Marije Pomočnice je Salezijanski vestnik ob posvetitvi svetišča (1924) zapisal: september-oktober • 2004 I 1 5 100 LET| "Najvažnejši pomen svetišča Marije Pomočnice sega daleč preko mej neposredne okolice. Salezijanci imajo po don Bosk-ovem naročilu nalogo razširjati povsod pobožnost do Matere božje pod imenom "Marija Pomočnica kristjanov." Ona je rešiteljica krščanskega ljudstva; po Njej smo bili oteti turške in prot-estantovske nevarnosti, po Njej je sv. Cerkev zmagala v boju z Pomočnici kristjanov. Da nas zato se bo dvigala kot mogočna oholim Napoleonom, Ona je ne zagrnejo valovi bogo- trdnjava, ob katero se bodo čuvala nad vernim ljudstvom mržnosti, pogubnega material- razbili valovi sovražnega nava-kot zvesta stražarka, ona se je izma, je nujno potrebno, da se la. Cerkev Marije Pomočnice na izkazala vedno kot prava naša oklenemo pobožnosti do Mar- Rakovniku bosvetilnik, ki bo ka-Pomočnica. . ije Pomočnice. Ta pobožnost zal slovenskemu ljudstvu pot v Tudi v sedanjih časih nam bo rešila naš mili slovenski rod večno domovino. ... Cerkev pretijo hude nevarnosti. Brez- pogubnih zablod sedanjega Marije Pomočnice na Rakovni-verstvo si utira pot, posebno v časa, v tej pobožnosti bo našel ku bo kraj obilnih milosti, ki se mlada srca, ter skuša odtujiti naš narod svojo rešitev. bodo izlivale na vse, ki bodo v Bogu kar cele narode. Kje Cerkev Marije Pomočnice bo njej iskali zavetja in zatočišča."^ bomo našli rešitev? Pri Mariji postala žarišče te pobožnosti, Marjan Lamovšek "Godba zasvira. Z navdušenimi besedami pozdravi prevzvišeni knezoškof zbrano občinstvo in razlaga hitri razvitek salezijanske družbe. ... Sredi velike množice občinstva, tik vogeljnega kamna, je pa kraljeval kip Marije Device in skrivnostno govoril, da bo ta kraj postal studenec božjih milosti in nebeškega blagoslova. Ljudstvo je pričakovalo trenutka, da se položi vogeljni kameri, ki bo temelj novemu svetišču in bodočemu zavodu. Slovesni trenutek se je približal. Velika tihota je zavladala med ljudstvom. Zastopniki oblasti so se približali kamenu in se podpisali na pergament, katerega je Prevzvišeni z različnimi slikami in najnovejšim denarjem zaprl v temeljni kamen. Blagoslovil je kamen, medtem je pa duhovščina počasi molila obredne molitve in prosila božjega blagoslova. Tako je skončala lepa slavnost. Na vzvišeni prostor stopi č. g. don Mihael Rua. Vse oči se obrnejo na slabotnega starčka. Z navdušenjem pozdravi sveti duhovnik zbrano občinstvo in se zahvali plemenitim gostom. Ljudstvo ga sicer ni umelo, ker je govoril italijanski, a čutilo je, da besede prihajajo iz srca. Zato ga je z veseljem poslušalo in občudovalo." Salezijanski vestnik 1924, štev. 5, str. 84_ Rakovnik v času gradnje svetišča 20|sEPTEMBER-OKTOBER'2004 »VSO NOC SO SE TRUDILI, PA NISO NIČ UJELI« ragi molivci in molivke za duhovne poklice! V me secu juliju so bile duhovne vaje za molivce za duhovne poklice na dveh krajih, na Kureščku in v Salezijanskem zavodu v Veržeju. Obakrat se je zbralo okrog 40 molivcev in mo-livk. Razmišljanja so bila osredi-njena na temo: Kristus - naše upanje. Z obrazov vseh, na Kureščku in v Veržeju, je bilo razbrati znamenja hvaležnosti Bogu in Mariji za milostni čas, ki smo ga lahko preživeli skupaj v molitvi, razmišljanju in medsebojni izmenjavi mnenj. Bogu smo se zahvaljevali za 15 letošnjih novomašnikov in za novince in novinke, ki so se odločili za vstop v posamezne re- MOLITVENI NAMENI »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli, toda na tvojo besedo bom vrgel mreže« p5,5) ♦ SEPTEMBER Molimo z mladimi in za mlade, ki začenjajo novo šolsko leto, da bi ob prizadevanju za nova umska spoznanja ne pozabili na kulturo srca in na duhovne vrednote. ♦ OKTOBER Molimo za študente, posebej še za tiste, ki še razmišljajo o možnosti izbire duhovnega poklica, da jih Bog razsvetli in podari moči za pogumno odločitev. ♦ NOVEMBER Molimo za tiste, ki omagujejo v duhovnem poklicu, da obnovijo prvotno ljubezen in ostanejo zvesti dani obljubi. dovne skupnosti s prošnjo Materi Mariji, da bi ostali zvesti dani obljubi. Kljub temu pa seje čutilo, da seje med nas pritihotapilo neko malodušje, ko se toliko moli za duhovne poklice, poklicev pa je vendar premalo. Občutek, da to, kar delamo in za kar se trudimo, nima smisla, je moreč. Nobena stvar ne hromi poguma človeku bolj kakor občutek, da je delo vrženo proč, daje ves trud zaman. Neka gospa je pripovedovala o tem, kako se v njihovi župniji redno srečujejo molivci za duhovne poklice, pa že več kot 100 let ni bilo nove maše, je žalostno vzdihnila: "Podobni smo apostolom, ki so se vso noč trudili, pa niso nič ujeli." V nadaljevanju pogovora pa smo se spodbujali, da ne smemo ostati le pri neuspešnem ribolovu, ampak moramo dogodku slediti še naprej, ko so apostoli na Jezusovo besedo znova vrgli mreže in so zajeli veliko množino rib, tako da so se jim mreže začele trgati (Lk 5,6). Pomembno je, da molimo z vero in zaupanjem. Pri Petru je čudež povzročila Petrova vera: "Na tvojo besedo bom vrgel mreže." Pred kratkim sem prebral izjavo benediktinskega patra na avstrijskem Koroškem, ki jo je izrekel pred skupino, ki je obiskala samostan. Takole je povedal: »Pred nekaj leti nas je bilo v samostanu že tako malo, da smo se resno začeli bati za svoj obstoj. Vendar je eden od nas rekel: "Namesto da bi se preštevali in ugotavljali, koliko časa življenja nam še preostane, bom jaz rajši naredil nekaj drugega. Vsak dan bom 15 minut molil za nove poklice. Molil je - in rezultat? Sedaj imamo 7 novincev!" Bogje odgovoril na mo-livčevo vero, kakor je Jezus obljubil: "Prosite in boste prejeli!" Dragi molivci in molivke! Tudi nas lahko včasih prevzame občutek, daje naša molitev zaman. Storimo, kakor je storil omenjeni redovnik. Obudimo vero vjezusovo obljubo in pogumno naprej. S to vero in pogumom smo drugo soboto v mesecu septembru mnogi šli na vsakoletno škofijsko molitveno srečanje za duhovne poklice v naša glavna Marijina svetišča: na Brezje, Ptujsko Goro in Sveto Goro. Naj dobri Bog na Marijino priprošnjo obuja in ohranja nove duhovne poklice. Na koncu naj dodam še povabilo. V nedeljo, 3. oktobra, bo slovenske salezijance obiskal vrhovni predstojnik salezijancev. Lepo bi bilo, če bi se k slovesnemu bogoslužju, ki bo ob 15.00 uri, zbralo tudi čimveč molivcev za duhovne poklice. Veselimo se srečanja z vami. Pridite!« Ivan Tur k VODITELJ MOLIVCEV september - oktober • 2004 21 sv. Janez Bosko - vzgojitelj svetih fantov SPOVED IN OBHAJILO piše prof. Tone Ciglar "Ne poznam boljšega sredstva za duhovni napredek, kot sta spoved iti obhajilo." To je don Boskova življenjska izkušnja. Spovedoval je ob vsakem času, če je bilo treba, v nedogled. Na spoved ni samo navajal, ampak tudi dajal priložnost. On ve, da dokler je duša suženj greha, ni napredka in se ni mogoče izogniti krizam. Praznik prvega svetega obhajila je bil v Oratoriju vedno zelo slovesen, da so si ga fantje dobro zapomnili. Vedno je tako nastavil svoje vzgojne mreže, da so se fantje ujeli vanje in opravili dobro spoved, tudi življenjsko, da so lahko v duhovni povezanosti z Jezusom začeli novo življenje, hi bil je uspešen vzgojitelj; žlahtni fantje to spričujejo, med njimi sv. Dominik Savio. w 22 SEPTEMBER - OKTOBER • 2004 Dominik Savio je bil že doma deležen dobre zakramentalne vzgoje, saj je pri sedmih letih smel izjemoma k prvemu svetemu obhajilu; takrat so redno to dovoljevali šele pri dvanajstih letih. Daje Dominik bil duhovno zrel, priča tudi dejstvo, daje zakramentalno življenje vnesel v program svojega duhovnega programa, sklenil je namreč, da bo pogosto hodil k spovedi in obhajilu. Določil je tudi, da bostajezus in Marija njegova prijatelja. Prijatelji pa so radi skupaj, se obiskujejo, pogovarjajo, si pomagajo ... Pri don Bosku pa je dobil dodatno spodbudo in polet, da ni zastal na tej točki brez napredka. Glede spovedi je don Bosko modro svetoval, da naj bo redna (na štirinajst dni), vendar kratka, jasna, brez nepotrebnega zavlačevanja, pa iskrena. Za don Boska ni dobre spovedi brez ustreznega sklepa, spoved se namreč mora nadaljevati s prizadevanjem, da se popravimo prav na tistih področjih, kjer smo grešili. Brez tega namreč ni napredka in rasti. Za to pa je potrebna redna duhovna kontrola ali izpraševanje vesti. Kdor hoče napredovati, mora imeti pregled nad življenjem: kaj je že dosegel glede na to, kaj sije določil, kaj je še treba doseči in kako ... Duhovno spremljanje Duhovno spremljanje ali duhovno vodenje je predvsem pri mladih tako rekoč nujno. Vodi jih lahko duhovno izkušeni vodnik, ki pozna dušo mladega človeka, z druge strani pa so mu znana pota duhovnosti. Don Bosko svetuje spovednikom: "Sprejmite ljubeznivo vsakogar, ki se želi spovedati, zlati pa fante. Pomagajte jim, da vam bodo lažje odkrili vse, kar imajo navesti, in jim večkrat priporočajte, da naj pogosto prihajajo k sveti spovedi. To je najzanesljivejše sredstvo, da se bodo mogli varovati greha. Posvarite in opomnite jih z dobrotljivostjo, nikdar pa jih ne oštevajte; če jih namreč ostro grajate, se ne bodo nič več vrnili ali pa bodo zamolčali greh, zaradi katerega so že bili strogo karani." Mladim je pogosto svetoval: "Fantje, če hočete vztrajati na poti proti nebesom, vam priporočam tri stvari: pojdite pogosto k spovedi, prejemajte obhajilo in si izberite spovednika, kateremu boste lahko odprli svoje srce, toda ne menjajte ga brez potrebe." Dominik je bil eden tistih, ki je docela dojel pomembnost teh stvari in se jih dosledno držal. Najprej sije izbral stalnega spovednika, pri katerem seje najprej spovedoval vsakih štiri- Vzgajajmo kot don Bosko h najst dni; čez nekaj časa je začel opravljati spoved redno vsak teden. Spovednik, kije poznal njegovo dušo, mu je dovolil, da je prejel trikrat ne teden sveto obhajilo, kmalu pa mu je dovolil, daje pristopil k obhajilni mizi vsak dan. Pogosto sveto obhajilo Obhajilo je osebno srečanje z ljubljenim prijateljem Jezusom Kristusom. Z njim je treba gojiti zaupen odnos v duhovnem, miselnem pogovoru, ko se duša povsem odpre Kristusovi milosti. To je način, da pridemo do Pavlove izkušnje, da Kristus zaživi v našem življenju. Cilj prejemanja obhajila je dejansko postajati odrešeni, novi ljudje. niti za vsako ceno. Večkrat je ostal zamaknjen po maši vse dopoldne, ne da bi vedel za kaj drugega. Don Bosku, ki gaje našel po nekaj urah zamaknjenosti, je rekel, da vidi lepe stvari in da mu ure minevajo kot trenutek. Ne živim več jaz Apostol Pavel spričuje v pismu Galačanom: "Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni." To je jasno povedal Kristus, da bo vsakdo, kdor bo njega užival, tudi po njem živel. Kaj drugega pa bi naj bil cilj krščanskega življenja, če ne, da živimo, kakor je živel Kristus! Pri obhajilu se najtesneje združimo s Kristusom, tako da smo kot mladike na trti, ko se Božje življenje pre- vabi: Storite tako, kot sem storil jaz, in boste okusilo blagoslov Božjega prijateljstva! Zakramentalna vzgoja Če družina živi zakramentalno življenje, potem je to najboljša vzgoja za otroke. Če starša to delata s prepričanjem, potem otrok ne bo treba k temu posebej siliti. Z dobrim zgledom jim najbolje omogočimo, da tudi sami tako delajo. Starši lahko veliko storijo, da mladi premagajo strah pred spovedjo. K temu lahko pripomore tudi skupna priprava na spoved v družini, tako npr. pri večernih molitvah pred praznikom, ko nameravajo opraviti sveto spoved. Don Bosko je apostol zgodnjega in pogostega prejemanja svetega obhajila. S tem je bil daleč pred svojim časom. Prav mladi potrebujejo v mladostnih viharjih duhovne pomoči in opore Jezusove milosti, da uspešno prebrede-jo mladostne krize. Tu seje pokazala vsa lepota Dominikove duše, saj je postala tako dovzetna za Božjega prijatelja, daje lahko pozabil na zajtrk in celo na svoje dolžnosti, ki jih je sicer hotel natančno izpol- taka v naše življenje. Kakor pravi sv. Avguštin: "Postajamo to, kar prejemamo." Prav to pa je hotel s svojimi mladimi doseči don Bosko. Kot bi živel v nebesih Dominikje v Oratoriju preživljal srečne dni. Iz njegove notranjosti, kjer je tako tesno živel s Kristusom, je izhajala vedrina, veselje, kije izžarevalo iz vsega njegovega vedenja in iz vseh njegovih dejanj. Hočemo radost in srečo življenja? Dominik nas Gremo k spovedi, gremo k obhajilu. Starši, ki to cenijo, s tem tudi na to navajajo otroke. Prav tako lahko spodbudijo iskrenost in jasnost pri spovedi. Neiskrenost pri spovedi je nevarna past, v katero se ujame tisti, ki ni iskren. Znajde se v začaranem krogu, iz katerega je težko najti izhod. Zato lahko postane spoved nekaj zoprnega. Temu pa sledi opustitev, kar povzroči veliko duhovne škode.■ september - oktober • 2004 23 mm Misijoni ii Ob podobi Andreja Majcna me vedno navda občutek globokega spoštovanja, saj ob njem zaslutim tisto pravo sa-lezijansko, v njem je bil tako čudovito navzoč don Boskov duh. Zaradi tega bo še naprej med nami živ; bogatili se bomo ob njegovi osebnosti in njegovem delu. Pri njem sta rojstni dan za življenje na tem svetu in za večnost ista, namreč 30. september, le daje med njima časovni razpon petindevetdeset let; sedaj pa beležimo že pet let od njegovega odhoda v večnost. 100-letnice se bomo spomnili v naslednji številki Vestni-ka in s slovesnostjo, ki bo povezana s pobožnostjo zadnje nedelje 28. novembra. Tokrat naj velja goreča prošnja k Bogu, da med nami obudi novih duhovnih velikanov, kakršen je bil misijonar na Kitajskem in v Vietnamu -Andrej Majcen. 24 september - oktober • 2004 b g. Jožku Kramarju, pionirju salezijanskih misijonov na Papui Novi Gvineji (1980-2001), so se na Rakovniku sešli trije laiški misijonarji, ki so mu nekaj časa pomagali: gdč. Zvonka Kopina (1994-2001), sedaj še končuje dodatni študij v domovini, g. Uroš Glavač (1994-1997) ter g. Franci Kurent, ki misijonari na Papui že od leta 1993, tokrat pa je z ženo Marijo Magdaleno, Papuan- ko, in sinom Leopoldom Francem prišel na obisk v domovino. Franci se zahvaljuje g. Jožku Kramarju, daje ob njem dobil navdih za delo v tem delu misijonov. Povsem se je vživel v tamkajšnje ljudi. Sedaj je kot pilot majhnega letala na delu v škofiji Vanimo, kajti tam so razmere take, daje mogoče obiskati posamezne skupine vernikov po obsežni škofiji samo z majhnim letalom.H Tik pred Francijevim odhodom nazaj na Papuo je srečanje omogočil g. Tone Ciglar. Lepo je obujati spomine na našo skupno prehojeno misijonsko pot na Papui. Za nekaj časa smo se v pogovoru vrnili v preteklost. Še prav, da nismo pozabili pogovornegajezika pisin, da smo se lahko pogovorili s Francijevo ženo in njunim sinom. Če nas g. Kramar pred enajstimi leti ne bi povabil na Papuo, bi bili prikrajšani za čudovite spomine na naše delo. Kdo ve, kam bi si-cervodila naša pot! Gospod Jožko, hvala vam za vse. Veselim se ponovnega srečanja. Zvonka Kopina lf\o skoraj sedmih letih smo jL^se spet zbrali laiški misi 1 jonarji s Papue NoveGvine-je: Uroš Glavač in Franci Kurent z družinama, g. Jožko Kramar in jaz. letošnjem letu mineva 10 j let, odkar smo se odpraV vil na triletno misijonsko pot v daljno Papuo Novo Gvinejo. Približno leto dni smo bili na misijonu v Vunabosco skupaj vsi slovenski misijonarji, nakar so naši misijonarjijožko, Zvonlca in Franci odšli na nove misijonske postojanke po celotni Papui Novi Gvineji. Misijonske postojanke, na katerih smo delovali, je ločevalo kopno in morje, tako daje bilo med nami več kot 1000 kilometrov razdalje ... Navkljub času in razdaljam, ki nas še vedno ločujejo, smo se po desetih letih zopet zbrali vsi skupaj na Rakovniku pri Mariji Pomočnici, od koder so odhajali v misijone vsi naši veliki slovenski misijonarji in z don Boskom blagoslavljali ljudstva Azije. Malo v šali nam je misijonar Jožko rekel, daje posebej za nas tri pograbil in očistil prostor pri Marijini kapelici na Rakovniku. Ob tem bi sedaj tudi sam dodal, daje za nas laiške misijonarje naš misijonarjožko pripravil veliko misijonsko polje, ki nas je obogatelo in izoblikovalo z veliko izkušnjo in spoznanjem, da resnična ljubezen ne pozna ovir. Življenje nas je na svoj način odmaknilo drug od drugega; skupnost, družine, študij, misi-joni na Papui, kamor se v naslednjem tednu(8. 9. 04) ponovno vrača Franci. Ob pisanju teh vrstic se mi misli vračajo nazaj v misijone, zato bi lahko napisal še veliko. Naj sklenem teh nekaj besed v zahvalo našim salezijanskim prijateljem, še posebej g. Potočniku in g. Ciglarju, ki so nam pripravili čudovito kosilo in srečanje, ob katerem so se nam povrnili spomini in doživetja na naše misijone. Vsak izmed nas je odšel v misijone z varstvom in blagoslovom Marije Pomočnice in prav tega blagoslova ter varstva želim vsej salezijanski skupnosti in bralcem Salezijanskega vestnika. Uroš Glavač ragi prijatelji na Rakovniku! Prihajam iz dežele Pa-L/ pue Nove Gvineje, ki se nahaja zelo daleč od Slovenije. Vendar, ko sem obiskala salezijance na Rakovniku, sem resnično izkusila, kaj pomeni salezijanska družina. Moj oče prihaja iz vasi, v kateri je don Boskova srednja šola, kjer je g. Jožko Kramar zgradil cerkev in zajetja za pitno vodo. Zelo sem vesela, da sem ga srečala tukaj, v njegovi domovini. Zahvaljujem se vam, salezi-janci, in vsem v Sloveniji za vsa leta, ki jih je preživel med nami na Papui Novi Gvineji. Bog vas blagoslovi. Marija Magdalena V »KEREČEV SKLAD« za salezijanske misijon(arj)e ste od 21. junija do 31. avgusta 2004 darovali: Blatnik M., Brezavšček R., Čeferin M., Čemažar N., Do-linšek A., Fučka A., Gerič I., Hribernik P., Kotnik Š., Levstek M., Pajnič M., Pečkaj K. in M., Perčič V., Pokom J., Rihar A., Strniša A. Darujete lahko za posamezne misijonarje ali splošno za misijone, in sicer oddate dar osebno na Rakovniku, po poštni nakaznici oziroma na transakcijski račun Salezijanskega vestnika (gl. str. 2) s pripisom "MIS". september - oktober • 2004 25 Rakovnik ZAČETKI NOVEGA Mnogi so med počitnicami poskrbeli za oddih, izlete, obiske, potovanja; mnogi mladi in manj mladi so poskrbeli tudi za duha in se udeležili raznih duhovnih in izobraževalnih programov; spet drugi so si s počitniškim delom zaslužili par tolarjev; številni mladi so kot prostovoljci sodelovali na raznih poletnih programih za otroke - zlasti na oratorijih ... Na Rakovniku se dela obnove ob začetku počitnic niso ustavila, ravno nasprotno - potekala so z nezmanjšanim tempom. ZGODOVINA SE PONAVLJA Ko prebiram rakovniško kroniko, se mi zdi, da se zgodovina -sicer v nekoliko drugačnih odtenkih - po sto letih ponavlja. Takole beremo o začetkih gradnje stav- be, ki jo po sto letih obnavljamo: »Novembra meseca (1907) so že začeli z betoniranjem temeljev novega zavoda. Vendar seje prav ta mesec jasno nebo nad zavodom dvakrat pokrilo s temnimi oblaki. Dve hudi nesreči sta zadeli salezi-jance in ustavili ves delovni polet. 21. novembra 1907 seje popoldne nenadoma porušila skoraj polovica betona pod visoko stavbo. Čim seje za nesrečo izvedelo,je prišla policija in prepovedala vsako nadaljnje delo ... Vse je kazalo, da iz te velike stiske ne bo drugega izhoda, kot da se sploh odstopi od zidanja zavoda in se vse preloži na boljše čase in boljše prilike. Zemeljske, človeške in peklenske sile so se zarotile proti začetemu delu in ga hotele že v kali zatreti. A ti grozeči oblaki niso vznemirjali vedrosti salezijancev. Ljudje, ki so že itak imeli malo vere v salezijansko delo, so smatrali to za začetek konca. A Božja previdnost je prav to največjo nesrečo in zmešnjavo uporabila za iskro, ki bo povzročila požar, kateri bo upepelil vse nadaljnje ovire ... Stavba je iz dneva v dan vedno bolj rasla proti nebu ...Junija in julija (1908) seje obličje Rakovnika vedno bolj spreminjalo. Konec julija sta bili obe stavbi, kar se tiče zidov, dograjeni. Septembra soju že pokrili.« IN KAKO DALEČ SMO Z OBNOVO KONEC AVGUSTA? Lahko rečemo, da so glavna gradbena dela v stavbi dokončana: utrjeni so vsi nosilni železobeton-ski stebri, postavljene so nove be- 26 september - oktober • 2004 Za obnovo Rakovnika ste od 21. junija do 31. avgusta 2004 darovali: Anželj M., Babnik J., Baioh J., Barle S., Be-lak I., Berginc 0., Bezek I., Blatnik M., Blažičevi, Bo.Bid.o.o., Borko D., Brezavšček R., BrglezA., Brozovičevi, Čelikl., Čemažar N„ Černič A., Čujec A., Dobravec M., Do-linšekA., DrnovšekM., Ferjančič F., Ferkolj M., FuckaA., Furlan A., FurlanN., Golobi, Gomboc E., GrčarT., Hren F., Hribernik R, Hribšek A., IsteničZ., Ivkovič L., Jamnik R., JelnikarL JerajM., JernejčičJ., JurakM., Juvančič M., Kadunc R, Kalovšek A., Kavčič A., Kelbič M., Kelenc B„ Klim J., KljučevšekS., Knapič C., Knez R., Kordan A., Košir A., Košir J., KotarD., Kotnik Š., Kovačič J., Kovačič M., Kozinovi, Koželjnik A., Kralj A., KramarM., Kunstek J., Kurent J., Lovše A., Lubej A., Lukan M., Lunka S., Luštrek A., Macerl I., Mahne R., Marinčkovi, Marinko M., Maver M., Mavric M., Mavric V., Mikličevi, Milavec L., MilekN., Modičevi, Nahtigal V., Novak A., Nunčič V., Oblak J., Oblakovi, Osolnikovi, OvcaR., Pečkaj K. in M., Perne T., Poljšak M., Potočnik F., Potr-bin M., Poznič J., Prhavc J., ProšekA., Ra-kovniški romarski avtobus, Razpotnik M., RemšakM., Rihar A., RoganT., RudežL., Rutar M., Sadar M., Sajetovi, Saksida K., SeljakF., Skubic M., Slak M., SlatinšekM., StržinarV., Škerlavaj B„ Štrubelj M., Štrukelj M., Šturm M., Šuštarič I., Trček J., Vad-nal Brus M., Vidmar M., Zajec C., Zaman L, Zdovc M., Zrnec F, Zupančič A., Zupančič J., Žukovec E. in M., Žuntar I., Župnijski urad: Gornji Logatec, Rakovnik, Rudnik in drugi neimenovani dobrotniki. povrnil Svoje prispevke lahko izročite osebno ali nakažete na naslov: Salezijanci, Rakovniška 6 1000 Ljubljana M 24200-9004141717, sffc00 06 Pri nakazilih na račun navedite oznako 'RAK' ter nas tudi obvestite o namenu nakazila. tonske stene skozi vso stavbo, požarno stopnišče, novo stopnišče z jaškom za dvigalo, nova betonska plošča na delu strehe, povsod je že položen podložni beton, zidarsko so obdelani vsi okvirji pri oknih in vse notranje stene. Krovci so namestili novo ostrešje z izolacijo in novo kritino ter na mnoge robove namestili pločevino. Mizarji so v okenske odprtine vstavili že nad dvesto novih okenskih kril. Mojstri imajo veliko dela z izdelavo nove fasade, v notranjosti pa z mavčnimi ploščami končujejo oblaganje sten. V stavbi pa že opravljajo drobna zaključna dela elektrikarji (nešteta stikala), strojniki (kurilnica, številni radiatorji, prezračevalni sistemi), parketarji (položiti morajo več sto m2 parketa), kera-mičarji (na stenah je že na tisoče ploščic), pleskarji ... Vsak dan se vidi napredek pri delih. Včasih je na gradbišču blizu sto delavcev. Seveda pa bo poleg del na stavbi potrebno urediti veliko stvari ob stavbi: razni jaški, odtoki, cevi za elektriko, telefon in vodo, odvod-njavanje ob stavbi, urediti dvorišče in narediti igrišče za mladino. Okrog celotnega kompleksa pa bo potrebno postaviti še ograjo ... KAKO ŠE POMAGATI PRI OBNOVI? Mnogi se čudite, kako zmoremo. Res je, hvaležni smo za vašo pomoč, ki pridno kaplja iz dneva v dan ... ob vedno novih računih, kijih prejemamo od izvajalcev prenovitvenih del, pa ne gre drugače, kot da smo vzeli tudi posojilo. Nekateri tudi sprašujete, kako bi lahko še pomagali pri obnovi. Naštel bom nekaj načinov, ki so jih že izbrali mnogi dobri ljudje. Nekateri so se odločili in preprosto prodali svoj certifikat, ki so ga prejeli ob začetku devetdesetih in del namenili za obnovo. Prišla je tudi že kaka bivša delavka iz Angore (stavba, ki jo prenavljamo, je bila skoraj 40 let tekstilna tovarna Angora) in dejala: »Videla sem, kako je skozi dolga leta stavba vseskozi propadala, in zdaj čutim dolžnost, da pomagam pri prenovi ... če bi vsaka delavka prispevala nekaj, pa bi se že kar poznalo!« Marsikdo seje odločil, daje ob smrti svojih sorodnikov povabil ljudi, naj namesto cvetja na grob darujejo za obnovo Rakovnika. Nekateri pa so preprosto nagovorili tudi svoje znance, prijatelje ali sorodnike in jim predstavili ta projekt. ČLANI MASNE ZVEZE Tokrat pa se na poseben način obračam tudi na vse člane Masne zveze: tudi vi lahko pomagate, in sicer tako, da obnovite svoj dar za Masno zvezo ... Tisti pa, ki niste člani, se lahko vanjo vpišete tako, da zaprosite za vpis in nam pošljete naslov. Mi pa vam pošljemo vpisni kartonček z molitvijo in predstavitvijo tega duhovnega združenja. Vseh članov Mašne zveze (živih in rajnih) se na poseben način spominjamo vsako soboto pri maši ob 7.00. Že od leta 1902 darujemo mašo ob tem času prav po namenih članov Mašne zveze. Naj končam z don Boskovo mislijo: »Blagor družbe in Cerkve sta odvisna od dobre vzgoje mladine!« Tudi zato si prizadevamo, da bi obnovili Rakovnik in tako omogočili čim boljše možnosti za vzgojo mladih. Saj je vzgoja tista »najsvetejša stvar«, kot pravi don Bosko, ki ji je vredno nameniti naš čas, sredstva, prostore, ljudi, ljubezen ... ■ mag. Janez POTOČNIK ravnatelj salez1janskega zavoda na rakovniku ^ SEPTEMBER - OKTOBER • 2004 27 imnazijaŽelimlje Matura 2004 Vse skupaj bi lahko skrčili le v nekaj suhoparnih številk in tako predstavili uspešnost maturantov, ki so na Gimnaziji Želimlje letos opravljali maturo. Bilo bi kratko, zgoščeno, a le eden izmed kazalcev uspešnosti naših bodočih "brucov". Za 100 % uspešnostjo dijakov na maturi se skriva učenje, garanje, morda malo sreče. Za povprečjem 22,00 točk, ki presega republiško za 2,78 točke, je delo, samodisciplina in medsebojna pomoč. Za nemščino, matematiko in psihologijo, ki najbolj izstopajo po uspešnosti, lahko najdemo pripravljenost za sodelovanje, radovedni dijaški duh in pomoč učiteljev. In ne nazadnje, za tremi "zlatimi" maturanti, ki so dosegli več kot 30 točk-Nino Intihar, KatjoTrt-nik in Klemenom Bedenčičem -se skrivajo neprespane noči, ponavljanja snovi, prebiranja učbenikov in iznajdljivost. Verjetno bi mnogi radi izvedeli njihovo skrivnost uspeha! V očeh dijakov nižjih letnikov so letošnji maturantje zrasli, ker so se uspešno spopadli s tem, na kar nas profesorji opozarjajo že od prvih dijaških dni. Hkrati pa smo dobili novo spodbudo za letošnje leto, v katerem se bomo tudi mi potrudili po najboljših močeh. Tina Šlajpah m^m Prišli smo do novega šolskega leta. Poleg starih učenjakov naše ustanove so se nam pridružili tudi novi, zagreti in delavni dijaki.Tudi tokrat potrjujejo pravilo, daje Gimnazija Želimlje prava Sloveni-javminiaturi. Od blizu in daleč namreč prihaja mladina, ki seje odločila, da svoje znanje dopolni v Finžgarjevi dolini. Čeprav odročna, ostajata prav tako mikavna, kotjo je v romanu Pod svobodnim soncem opisal Fran Šaleški Finžgar. Morda zaradi lepote doline ali pa zaradi ustanove same seje to leto kar 94 osmošolcev odločilo, da pridejo prav sem. Zal jih je moralo še vedno nekaj poiskati drugo gimnazijo, saj je naša zasedena skoraj do zadnjega stola. Letos je po daljšem času med nami ponovno predstavnica Primorske. Tudi s Štajerske, Dolenjske, Gorenjske in drugih regij prihajajo dijaki. Še tako odmaknjeni kraji pa se nam ne zdijo prav nič daleč, če vemo, da Gimnazijo Želimlje obiskujejo tudi priseljenci iz daljnih dežel (Argentina, Rusija). Sedaj so tudi "fazančki" postali že pravi dijaki in bodo lahko med nami širili svojo dobro voljo ter v naš mozaik dodali svoj košček Slovenije. Tamara Dolenšek 28 september - oktober • 2004 K Bogu so odšli po plačilo ll II Ajlec Verona, Lenart v SI. goricah Arh Julijana, Ribno Bernjak Franc, Ižakovci Horvat Anton, Črensovci Kerin Terezija, mati dveh duhovnikov Kocbek Marta, Veržej Kotar Ana, Šentvid pri Stični Kovačič Irena, Rakek Kozina Angela, Dolenja vas Letič Terezija, Šmartno na Pohorju Lipovec Marija, Babno Polje Mali Terezija, Škocjan na Dolenjskem Mihalič Katika, Lenart v SI. goricah Nograšek Francka, Javor Onušič Marija, Stari trg Pertinač Mihael, Šentrupert Ploj Štefanija, Vitomarci Povšič Boleslav, Amerika Rajh Štefan, Vitomarci Rešek Vera, Škofja Loka Roškaričjulijana, Lenart v SI. goricah Savinc Marija, Boštanj Stepinšek Pepca, Šmartno ob Paki Tramtejuhjan, Škocjan, oče sestre HMP Vračko Minka, Rogaška Slatina Weingerl Franc, Vitomarci Združenje Marije Pomočnice Celje - blagoslov Don Boskovega centra Slovenski salezijanci, posebno še sobratje iz Celja, v iskreni hvaležnosti Bogu in dobrim ljudem, ki nam pomagate pri gradnji, vabimo na blagoslovitev Don Boskovega centra Celje, ki bo 24. oktobra 2004 ob 15. uri in jo bo med daritvijo svete maše opravil škof dr. Anton Stres. Slavko Pajk z gradbenim svetom in odborom Pred kratkim je višji predstojnik slovenskih salezijancev g. Lojze Dobravec imenoval inšpektorialnega voditelja Združenja Marije Pomočnice (ZMP), v osebi prof. Toneta Ci-glarja. V Sloveniji delujejo štiri formalno ustanovljene skupine ZMP, kar pomeni, da so pridružene prvotni nadbratovščini ZMP v Torinu. Zadnja skupina je bila na praznik Marije Pomočnice oblikovana v župniji sv. Janeza Boska v Mariboru. Tamkajšnji voditelj g. Ivan Zupan svoje sporočilo za Salezijanski vestnik o tem sklene z besedami kardinala Janeza Cagliera, ki je ob marijanskem kongresu v Križankah leta 1924, ko je gledal nepopisno množico ljudi, dejal: "Dokler bo ta narod tako častil Marijo Pomočnico, se mu ni bati za svojo prihodnost." VSAK DRUGI MESEC D0NB0SK0 PRI TEBI DOMA! Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo. Leta 1877 ga je ustanovil sv. Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904. Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov. Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem Takoj nam sporočite spremembo naslova. Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška6 1000 LJUBLJANA tel.: 01/42.73.028 faks: 01/42.80.579 e-mail: vestnik@salve,si OBVESTILA ŠENČUR 9. oktober (sobota) ob 16.00. Salezijanca Klemena Balažiča bo v diakona posvetil beograjski nadškof mons. Stanislav Hočevar. LITIJA 23. oktober (sobota) ob 16.00. Salezijanca Jureta Babnika bo v diakona posvetil ljubljanski škof upravitelj mons. Andrej Glavan. LJUBLJANA Vnedeljo24. oktobraob 18.00 bo vHali Tivolitretji dobrodelni koncert ustanove Anin sklad za družine z več otroki oz. za družine, ki želijo otroka več. Iskreno vabljeni. MillimillllHIlIM LJUBLJANA-RAKOVNIK Zadnjo nedeljo v novembru (28.11.) bo ob 100-letnici rojstva Andreja Majcna in ob obletnici prihoda salezijancev na Rakovnik poseben misijonski praznik. Vabljeni. RITEM DU festival krščanske duhovne ritmične glasbe Anima Anistanai Dominik Don Camillo band Janez Feriez Maja in Boštjan Dermot Nova zapoved Odkloplen Grega in Dr. Primož Silvano Bizjak Svetnik Tvoj glas Živa voda MARIBOR V soboto 16. oktobra ob 20.00 vabljeni v Maribor, kjerbo v dvorani UŠC Leon Štukelj tretji Festival krščanske duhovne ritmične glasbe Ritem duha. ttf DON BOSKO PROGRAM OBISKA VRHOVNEGA PREDSTOJNIKA SALEZIJANCEV DR. PASCUALA CHAVEZA IX. DON BOS KOV EGA NASLEDNIKA V SLOVENIJI PETEK, 1. OKTOBER 2004 GIMNAZIJA ŽELIMLjE • Srečanje z dijaki, vzgojitelji in profesorji LJUBLJANA-RAKOVNIK • Srečanje z vodstvom ljubljanske salezijanske inšpektorije in z ravnatelji salezijanskih skupnosti SOBOTA, 2. OKTOBER 2004 10.00 LJUBLJANA-RAKOVNIK • Srečanje / mladimi, ki so dejavni v salezijanskih programih in v programih sester hčera Marije Pomočnice TRSTENIK • Srečanje s sobrati salezijanske skupnosti LJUBLJANA-RAKOVNIK • Srečanje s sestrami hčerami Marije Pomočnice NEDELJA, 3. OKTOBER 2004 9.00 LJUBLJANA-KODELJEVO • Slovesna sv. maša ob prazniku sv. Terezije Deteta jezusa, zavetnice misijonov LJUBLJANA-RAKOVNIK 11.30 DVORANA V RAKOVNIŠKEM GRADU • Srečanje s člani salezijanske družine 15.00 SVETIŠČE MARIJE POMOČNICE • Osrednja slovesnost sv. maša ob 100-letnici blagoslovitve temeljnega kamna svetišča Marije Pomočnice ter ob 100-ietnici začetka izhajanja Salezijanskega vestnika • Blagoslov obnovljene stavbe ob cerkvi SALEZIjANSKI ZAVOD RAKOVNIK • Srečanje s salezijanci ljubljanske salezijanske inšpektorije • Odprtje salezijanskega spletnega portala 1.- 3. OKTOBER 2004 VRHOVNI PREDSTOJNIK SALEZIJANCEV PASCUAL CHÁVEZ IX. DON BOSKOV NASLEDNIK MED NAMI www.salve.si Gimmi Rizzi: ■BBHBMBI^^* PRAZNOVANJE ZAKRAMENTA ODPUŠČANJA Dvajset spokornih bogoslužij zavzema osrednje mesto v knjigi. Vsako bogoslužje zajame določeno področje človekovega življenja, kjer najpogosteje zaidemo na stranpota. V ospredju so predvsem medsebojni odnosi, do sebe, do drugih in do Boga. Cena: 2.800 SIT. MOJ KOLEDAR SVETNIKI IN ZAVETNIKI Vedno veljavni koledar. Nima napisanih imen dnevov vtednu, kar mu omogoča veljavnost za vsa leta. Vanj lahko vpisujemo rojstne dneve, godove, obletnice... Vsakteden je izpostavljen svetniktedna, njegov kratek življenjepis in različne izpeljanke njegovega imena pri nas in v svetu. Cena: 1.500 SIT. info@salve.si salve pripravazatisk • zalo*ba • video • trgovina Spominska igra - memory - je zelo zanimiva igra za male in velike. Na barvnih kartončkih je upodobljenih 36 svetnikov in zavetnikov. V priloženem zvezku najdete Ime, godovni dan in kratko razlago o vsakem svetniku. Cena: 1.500 SIT. _ Vera Schatiber/Michael Schindler/Martina H moj Koledar svetniki ToneCiglar RAD VAS IMAM Izborrazličnih besedil, prevodov, razprav in razmišljanj o liku duhovnika in vzgojitelja sv. Janeza Boska in o njegovem preventivnem sitemu. Cena: 6.000 SIT. trgovina je odprta: • vsak delovni dan • ob sobotah 18.00 13.00 tel.: 01 427 73 10 • Rakovniška6 • 1000 Ljubljana