Zmaga ,,nemške levice". Dne 2. deeembra je bilo v državnem zboru jako živo: gg. poslanci so bili blizo vsi na svojem meslu in ludi poslušalcev je bilo v dotičnih prostorih veliko, precej večje število, kakor o drugih sejah. In kaj je bilo temu krivo? Vodja »nemške levice« je bil dan poprej naznanil, da in "zakaj »nemško ljudstvo« ne more imeti zaupanja do sedanje vlade. Da ,se to pokaže oeitno^ zalo bodo udje »nemške levice«, zastopniki neraškega Ijudslva, glasovali zoper »dispozicijski fond« — zoper denar, ki se dovoli vladi, da razpolaga z njim, ne da pove, komu in zakaj da ga izda. Tega. denarja je v celem 50.000 gld. — denar, če se primeri drugim vsolam, ki jib tirja vlada vsako leto za potrebe države; skorej brez vsega pomena; vendar leži v lem, da se ji dovoli, za vlado neko zaupanje, ker jej ni treba za-nj podati računa. Gemu je vladi ta denar? To je znano vsakemu poslancu in nihče izmed njih ne misli, da jej ga ni treba, ali da je ta denar le potrata. Z njim vzdržuje vlada razne liste, y katerih naznanja ali zagovarja svoje namene. Ge ona nima tacih listov, potem ji drugi listi labko ztnešajo vselej štrenjo tako, da jej je ni mogoče več razmotati, posebno v tistih dobah, ko ni drž. zbora. Da je torej vladi tega denarja treba, o tem nihče ne dvomi, vendar pa ji ga letos nemška levica ne dovoli, eeš, da nima več zaupanja do vlade. Ali zakaj nima več tega zaupanja do vladeV Odgovor je kratek: grof Taafle noče nemški leviei pomagati do večine v drž. zboru in sicer do take večine, da pri njej grofa Taaffe ni več ireba, ampak na njega mesto stopi — dr. vitez Plener. In kar je za nas še več vredno, v taki večini bi ne bilo prostora za nemške konservativce in tudi ne, za naše slov. poslance. V seji dne 2. decembra' pa-sta se zato vzdignila tudi vodji poljskega in kluba konservalivcev, vitez .lavorski in grof Hohenwart ter sta jako odločno ugovar- jala zoper tako večino. V svojih govorih sta jako dobro, pa v mirni besedi izrekla, da v naši državi ne sme priti nikoli do take večine, dokler še pravica ni vzela v njej slova. Vitez Plener je torej žel, kar je sejal plačilo — svoje nemške ošabnosti. Ali prišlo je nazadnje do glasovanja. Pri njem je stalo za nemško levico 167, za vlado pa 146 mož: zmaga je bila torej na strani nemške levice. Vsled tega je bilo veliko veselja pri nemških in judovskih liberalcih, ne znamo pa, ali jim je to veselje prišlo tudi iz srca. Kako tudi, saj so z nemško levico glasovali mladočeški poslanci, lorej tisti, ki so si sicer z njo najbolj v lasčh! Če torej kedaj, pri tem glasovanji je izvedela nemška levica, da nima uzroka za to, da se nosi še za naprej toliko ošabno, kakor se sploh rada nosi: izključljivo nemSka in liberalna vlada pri nas ni lahko več mogoča. Ako se je nemška levica naučila tega v seji dne 2. decembra, potem je zmaga nemške levice tega dneva dobra in veseli smo je lahko tudi drugi, ki ne stojimo v vrstah liberalcev, najmanj pa v vrstah nemške levice.