dar tni v ke in ar Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., z pol 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 27. januarja 1869. Gospodarske stvari. vadnih belorejcem. Spisal R. Dolenec v ogerskem Starem gradn. (Konec.) Velikost tega panja je enaka velikosti druzih na- pani cev širok, namreô l3/ Viši I palca 27* Pa J do 3 čevlje je dolg, 10 do 12 pal nekoliko ta panj mimo navadnih Kar se tiče debelosti desk, iz kterih 9 je panj narej čem debelej so zado3tujejo do poldrugi palec debele 5 9 tem bolj so že oljo mraza i vro- čme. Tudi se, ako so deske debele, tako lahko ne z vije to polnoma kos temu, kar smo od njega koj v začetku otranja osnova tega panjú pa je taka, da je po- tega sestavka zahtevali. On dovoli namreč, ako se pokrov preč vzame se more vsak sat od zgoraj ven vzeti nazaj djati. Ako t da 9 a to tudi na obéh koncih lahko zgodi. tudi pa pokrova nočeš preč jemati, se diti. Važnost te naprave mora vsak umen čbelar potr-— - navadnih naših ljud- Ta panj ima tedaj to, kar se pri da panjovih tako živo pogreša. Večkrat se vidi stvó v tem ali unem navadnem panji od dne do dne bolj hira, dokler nazadnje ne tega, ni znano, i če tudi bilo bi znano 9 pogine, pa kaj je krivo ni mogoče pomagati. Vsa druga je pa s temi panj ovi. Recimo, da se je kraljica, duša panjú, iz enega ali druzega vzroka izgubila. V navadnem je že težko o tem kaj gotovo reči, še teže pa ali celó nemogoče je pomagati. V Dzir-zonovempa kaj takošnega opaziti, je celó majhna skrb ; da toraj 9 pokrov vzamem preč in sat za satom pogledam vidim, kje da je kraljica; ako je ne naj dem, je ni, i treba je eno iz kacega druzega panja vzeti ter jo bolnemu dati, — i glej! panj je rešen. Ako se v navadni panj crvi tako zeló vgnjezdijo, da jih ljudstvo premagati ne more, kaj potem početi? Gotovo je najboljši pomoček, panj umoriti ter tako saj nekoliko voska rešiti, kar pa čbelolerejcu ni nikakor v dobiček. Iz Dzirzonovca pa vzamem sopet sat za satom ter z iglo vse črve ven populim. Kadar je to storjeno, je tudi panj zopet dober. Nastran pustiti hočem vse druge koristi ter dvoje še omeniti, namreč to, da priDzirzoncih ni treba r oj ev čakati, napravi si jih čbelar ob svojem času sam, kolikor je mogoce, i kakoršne ne bilo mogoče panj tako vstvariti, da bi čbele v b ddelek m o med nosile 9 ali pa 9 kar J© ravno to, da bi en del satovja zaroda pražen ostal. Do-segel je Berlepš to s tem, da se je poslužil čudne lastnosti kraljičine, ki v tem obstojí, da ona nikdar na dno panja ne pride, razun ob času roja, a še takrat za en trenutek. osnova zaloge medů ----... ----9 «-«o.ia.1. ic to podlago se je vresničila zaželena Hvalj stroj ni nikaka prečudna stvar 9 priča temu je nizka cena; v Gradcu dobijo se taki iz ko sitarja narej eni stroji za bodnar iz videl gold napravi 9 ako 9 1 to za manjši denar je Tudi ga lahko vsak enkrat kositarskega Ob svojem času popisal bom stroj bolj na tanko i seznanil čbelorejce z njegovo rabo ? Morebiti da marsikdo reče zalogo ni dosti pomagano To } ces 9 9 da da z ravno je vos omenjeno ! k veliko je sicer resnica; prezira draži nego med korist, da pri bogati noši ni treba panjem škrinj kladati; baron Berlepš je na:tanko preračunil, čbela za osnovo ene same unce voska 21 unč medů da se nad-mora 9 povžiti. To pa dokazuje, da pri zalogi ni nikake zgube ampak dobiček. ljal je unidan funt čistega Na Dunaji, na primer, medů 22 krajc., funt voska pa 1 gold, in 20 kr ki Tišti funt voska prodal, žrtvati je moral za-nj 22 fun 7 ~* --* .«i vv^vx , jv, mwi«l tov medů; 21 funtov medů pa po 22 kraj iznaša gold in 62 kr., tedaj več nego gold 20 kr Vrh tega pa je treba še vedeti, da zaloga ima veliko velj za tište panje, kteri so namenjeni za druzih panj e v, ki so namenjeni v to, da eJ se umonjo 9 nihče ne brani satovje jeseni na stroju izprazniti, ter potem vosk prodati. Toliko za zdaj našim domaćim čbelarjem z veselo nado, da se jim bodo novi panjevi prikupili, i da bodo radovoljni gojitelji nove sisteme čbelorej seben davek ni zalezel, djansko 9 ktere se po na višo stopmjo pripo mogli. Prizadjal sem si popis svoj prav lahko razumlj storiti; ako bi pa vendar kak čitatelj ene ali druge azumel, rad sem mu pripravljen pojasniti še reci ne česar želi poslat več čbelarj 9 1 ivo ^m. y xivv* kj \J J-LX iXL U j^f VJ C«0 XJL A VL OW*> kdor zahteva, mu tudi cei panj i stroj leto Za- pa želim tega gotovlj eni smemo biti da bi se že koj prihodnj předka v čbeloreji udeležilo. 9 da belorej po pelj ani novi sistemi zadobi vse drugačno lice, ves drugačen pomen. *) tako Iz vsega sestavka se vidi, da je gosp. pisatelj ravno d o novih panjovih, kakor živo prep • v o koli hoče. To pa je gotovo velik dobiček. Kajti prvič njih koristi. Ker tudi mi ne dvomimo, da se tudi Čbelarstvo ni treba vedno na-nj paziti, i drugic ogne se s tem ve- mora še na višo stopinj potisniti, v ta namen pa živa b liki sitnosti, ktera se večkrat pripeti, da se namreč d in gled priporočane stvari vec izdá kakor bukve in več rojev na enkrat iz panja izpusti, ter pom esa Premišljeval je baron Berlepš potem v zraku obrisi, tedaj bi iz srca želeli, da bi med letošnjimi popotnimi učitelji kmetijstva (Wanderlehrer) na Kranjskem videli tudi dolgo časa, ako bi gosp. pisatelj Vred 26 V kratkem času se bo izrazila želja po čbelarskem slovstvu, i ne bo čuda, ako se bodo tudi pri nas dozdaj se pogrešana čbelarska društva ustanovila, kakoršna že danes nahajamo po deželah, kjer čbeloreja na viši stopinji stoji. Do vspeha nam Bog pomozi! * Po sklepu c. kr. ministerstva za kmetijstvo se je v Gorici ustanovil institut, v kterem se bojo po-skušnje delale s svilnimi (židnimi) črviči. Pravila tega državnega poskuševališča so z najvišim skle-pom od 2. t. m. potrj ena. Najeto je v ta namen Sep-penhoferjevo poslopje poleg stare ceste proti Sočkemu mostu. — Imenovan je že tudi vodja te nove nove naprave , in sicer gosp. Friderik Haberlandt, profesor na višem kmetijskem učilišču v ogerskem Starem Gradu (Ung. Altenburg). Prof. Haberlandt je, kakor „Domovina" piše, přišel že preteklo soboto v Gorico na ogled, pa ne ostane še tukaj, dokler ne končá svojih predavanj v Starem Gradu. * Našim bralcem je znano, da je c. k. ministerstvo kmetijstva lani razpisalo darilo temu, kdor pové, kako bi se dala kmetijska sol brez škode za živino in brez velicih stroškov pokvariti tako, da bi ne bila za rabo cloveškemu živežu. Konec preteklega leta je iztekel čas, da se oglasi, kdor ima tako iznajdbo. Oglasilo se jih je 223 — in nekteri s prav čudnimi, smešnimi in neumnimi svéti. 12. dne p. m. se je komisija, ki je preiskavala te svete, sešla v dunajski živinozdravnišnici in je prevdarila vsa nas veto vana sredstva — al ne enega ni za dobrega spoznala. Ne bo tedaj druzega ostalo nego to, da se kamnena sol (sol v podobah kamna) po starodavnem načinu tako predrugači, da ni za rabo človeško, za živino pa dobra. — Člověka srcé boli, ako vidi, kako je vlada skoparila s to mrvico živinske soli, ki jo je — dosti žalostno! — ubogo ljudstvo prenare-jalo sebi v živež, zdaj pa na milijone centov kuhinjske soli gré v pogubo v solinah Veličkinih zato, ker tukajšnji ravnatelji niso bili zadovoljni s tem, kar je Bog solne zaloge položil v podzemeljske jame! * Kar so Francozi prvi začeli prešano senó iz Francoskega pošiljati svoji armadi v Afriko, se vožnja prešanega sená križem po svetu čedalje bolj razširja. Bralcem „Novic" je znano, koliko sená kranj skega, stajarskega itd. je v krimski vojski šio čez morje. Kmetijski časnik „Baltische Wochenschrift" pretresa to kup-čijstvo gledé na Rigajski trg. On pravi, da takrat, ko bodo ruske železnice do step (puščavah) notrajnega Ruskega gotove, bode trgovina s prešano mrvo prav velika. — Naj omenimo pri tej priliki, da najbolje mašine, s kterimi se senó preša, se dobivajo vfabriki Bo-roša in Eichmanna v Pragi. * Sirarstvo na Angležkem čedalje bolj napreduje in trgovina s sirom je neizmerno velika, kajti Angleži povžijejo sira sila veliko ; ni ga kosila in ju-žine, da ne bi Anglež ne jedel sira; sir s kruhom je mnogim delavcem ves živež opoldne. V sami grofiji Ohester (Cester), kjer se izdeluje po vsem svetu dobro-znani česterski sir, ga čez leto in dan naredé okoli 20 miiijonov funtov, in 90.000 krav imajo samo za to, da iz njihovega mleka delajo sir. * Kobilstva, ktera izrejajo vojaške konje, so raz-deljena zdaj v taka, ki spadajo pod c. kr. dunajsko ministerstvo kmetijstva, in taka (kakor kobilstva v Me-zôhegyes-u, Babolni in Kisber-u), ki spadajo pod ogersko ministerstvo. Vojaški uradniki ostanejo v občnem stanji vojništva, drugi uradniki za gospodarstvo, gozdar-stvo in stavstvo se razcepijo na dvoje. — Kaj pač si avstrijski plačevalci davkov mislijo o tej razdelitvi?-- Obrtnijske stvari. Iz zapisnika seje kupćijske in obrtnijske zbornice kranjske 17. decembra 1868. Visoko c. k. ministerstvo kupčijsko je pozvalo tukajšnjo zbornico, naj razodene one želje in nasvetuje one premembe sedanje obrtnijske postave, ktere se jej dozdevajo pripravne, da se povzdigne in okrepčá obrtnijstvo naše. Ko taj nikov namestnik prebere obširno poročilo od-borovo, začne govoriti predsednik gosp. V. C. Supan ter pred vsem hvali dobro voljo visoke vlade, ktera želi, da bi brez ovinkov izrekli izvedenci svoje želje in nasvetovali premembe o sedanji obrtnijski postavi. Ko na ponovljeno po-zvanje, naj izreče, komur drago, svoje želje, se ne oglasi nobeden, govori gosp. V. C. Supan blizo tako-le: „Dovolíte, gospoda, da o tej reči, ktero jaz štejem za najvažnejšo, nekoliko besed spregovorim. 20. decembra 1868. bo deset let, kar smo dobili postavo obrtnijsko, in 1. maja 1868. leta je preteklo 8. leto, kar ima ta postava moč. Da, gospoda! če pomislim , v koliko brošurah , polnih stare teorije, je bila slavno pozdravljena obrtnijska prostost kot najlepša spo-mladanska zora obrtnijskim stanovom, — a kako žalostné so danes razmere kupčijske in obrtnijske! — ne zdi se mi treba dolgo besedovati in gledati v daljne kraje; ostanimo le pred svojim pragom, pa oglejmo si podobo, ktera se kaže našim očém domá in posebno v našem glavnem mestu. Gospoda! nepristano sem že 30 let pri kupčij i tega glavnega mesta, pa še nikoli se ni videla taka otrpne-nost kakor dandanes. Povedati vam morejo še stařeji in zvedenejši možje od mene, da niti pred, niti med invazijo francosko, in niti po tej niso bili tako žalostni časi za kupči j o in obrtnijo v našem mestu, kakor so žalibog, zdaj! Ni dolgo, kar je naše mesto slovelo zarad svojih kupčijskih in kreditnih razmer, in Ljubljana je bila med vsemi kupčijskimi mesti Avstrije najbolj priljubljena, kar morem reči iz svoje lastne skušnje. Al čuditi se ne more nikdo na tem, da se je toliko novih kupčij, in to posebno v našem mestu, ustanovilo, ako pomisli, đa samostojnemu biti mika vsacega člověka! Žalibog, da je marsikter mlad in nadepoln obrtnik, ki je komaj dve leti ali le nekoliko mesecev sam go-spodaril, moral spoznati žalostno resnico, da si s tem, ker je prehitro kupčijo začel in hrepenel po samostojnosti, za ktero se ne zahtevajo nobeni pogoji več, vso svojo příhodnost pokvaril; —tako neugodno poganjanje mladih začetnikov pa škoduje tudi vsem sta-rejim kupčijam. — Istina je, da taka neugnana konkurencija kupčijska uniči najboljši trg, najboljši razmere tržne in kreditne! — To je resnica, ktere nihče ne more tajiti. Gospoda! Mnogo vzrokov imam zdaj, ne govoriti natančneje niti o obrtnijski prostosti niti o sistemi proste kupčije, dasiravno bi mi to lahko bilo za to, ker se že več let neprenehoma učim narodno gospodarstvo in raz-motrujem socijalno in kupčijsko politiko druzih držav. Ďa me vsak prav razume, izrekam le to, da bi se zeló motil, kdor misli, da sem v principu nasprotnik kteri koli prostosti. Odločno sem za vsako prostost, al le tadaj, kadar je ona v zvezi in so-glasji s tem, kar napravi ljudski blagostan. Puhla sama fraza „prostost" pa mi ni nič, sicer bi se moglo tudi trditi, da se divjakom na svetu najbolje godi. 21 Po pravici so spoznali najnovejši amerikanski pisatelji narodnega gospodarstva, da je popolnoma napačna znana sistema „Laissez faire" ali „Laissez passer" (delaj vsak kakor češ!). Gledé na vse to, je gotovo nujna potreba, da se prenaredi obrtnijska postava, in jaz mislim, da drage volje sprejme si. zbornica nasvet odborov, čegar jedro je to, naj se pokličejo izvedenci iz dežel na Dunaj v namen, da se skupno in natančneje posvetujejo v tej zadevi." Zbornica je ta nasvet enoglasno sprejela. Spomíni na deželni zbor kranjski. Razprave o vpeljanji slovenskega jezika v šolah in urađnijah. (Na dalje.) Gosp. Kromer pravi, da, ko bi se slovenšcina v uradnije vpeljala, bi se vse počasneje vršilo, ker bi dvakrat toliko delà bilo, kakor zdaj pri nemškem ura-dovanju. — Meni se ravno nasprotno zdi, naj vam to precej v enem zgledu pokažem. Zdaj, ker se uraduje tako, kakor želi gosp. Kromer, se mora slovensko poslušati, in potem nemško narekovati, tedaj slovensko na nemško prestavljati, in potem spet na koncu, ko je treba protokole prebrati, tu se mora, ker stranka ne razume nemški, kakor je zapisano, spet nemško na slovensko prestavljati. Ali ni veliko krajše, precej slovensko pisati? Potem ni treba slovenskega v nemško, in nemškega v slovensko prestavljati; tedaj je dvakrat menj, ne dvakrat več delà. (Živahna pohvala in smeh na levici in med poslušalci.) In potlej on pravi, zavoljo tega bi imeli ljudje veliko več stroškov. — Tudi v tem se mi zdi ravno nasproti ; zakaj zdaj, če kdo nemški dopis dobi od sodnije, ki ga ne razume, mora tolmača iskati, letati od Poncija do Pilata, predno tolmača najde; mora plačevati tistega, ki mu tolmači, trošiti denar za pot, in večkrat se še prigodi, da je tolmač slabo přestavil ali ga napak podučil, in da na zadnje tudi od tega škodo trpi. (Res je to! Dobro!) Zato rečem, ne veči, ampak manjši stroški bodo, in več bo pravice, kakor je je dozdaj. Gosp. Kromer se boji, če mi slovenščino v šole vpeljemo, da nam tujci vsi zbežijo (smeh), in potem, da bo Ljubljana imela strašno škodo. — Meni se saj po zadnjih skušnjah ne zdi, da bi to resnično bilo, zakaj že zdaj so naše šole saj po nekoliko slovenski vrav-nane, pa mislim, da zavoljo tega še noben tujec ni zbežal. Vprašanje je pa to: ali bomo res na tuj ce gledali? Naša dolžnost je, najprej na sebe gledati. Vprašam, ko bi kdo v nemškem Gradcu ali na Dunaji za sebe tirjal slovensko ali laško šolo, ali se mu vstreže? Jaz saj še nisem nikdar slišal, da bi se bile tam šole po tujih ravnale; zakaj bi se pri nas? Srajca mi je bliže ko suknja; najprej za-se, potem za druge in Bog za vse. (Dobro in veselost na levici in med poslušalci.) Pa poglejmo malo na skušnje v srednjih šolah, poglejmo statisticne date v Ljubljani, v Novem mestu in v Kranji. Veste koliko je tacih, ki so morebiti Nemci, veste koliko imajo tacih, da bi res ne mogli se v slovenščini učiti? Imamo morebiti teh — pa tega ne vem na tanko — povem le , koliko jih je za Nemce vpisanih : v Novem mestu jih je 5, v Kranju 1 in tukaj v Ljubljani je takih, ki se slovenskega jezika ne učé po slovenski, ampak po nemški 70; če razdelite jih na osem razredov povprek, tedaj jih v Ljubljani ne pride na vsaki razred več ko 8. Drugače pa sem jaz prepričan , ko bi deli ljubljanske Nemce na pravo rešeto, da bi jih prav malo na vrhu ostalo. (Dobro, dobro! na levici in med poslušalci.) To, gospoda moja, je vendar znano, da zná v Ljubljani skorej brez izjeme vsak slovenski — razun tistih, ki so se še le priselili, čeravno je spet res, da njih otroci znajo večidel pred slovenski kot nemški. (Dobro !) Tedaj tudi ti ne bodo imeli vzroka iz Ljubljane uhajati, kedar se vpelje slovenski jezik. — Ali omeniti moram nekaj druzega. Odbor vam svetuje tudi postaviti se za to, da bise napravila v Ljubljani pravoslovna akademija. Gospoda moja, pravoslovna akademija, če se napravi, ta bo pa zopet koga pripeljala; če na uni strani tudi kteri odpade, tukaj pa jih bode toliko več prirastlo, zatorej se meni zdi, da je gosp. Kromer sam s seboj v popolnoma nasprotji; pri gimnaziji se boji, da bodo tujci odšli, pri akademiji se pa spet boji, da bi tujci ne prišli. (Smeh na levici in med poslušalci.) Se vé, da ima on tu spet svoje razloge, ter pravi, da nimamo za akademijo kaj več sredstev, kakor prestave. Meni se zdi, da on ni bral na tanko našega sporočila ; Če bi ga bil na tanko bral, videl bi, da je to v Ljubljani že bilo. Jaz sam sem eden tistih, ki sem tukaj v Ljubljani prve pravne nauke slišal v slovenskem jeziku; eno leto smo hodili kriminalno in civilno pravo poslušat v slovenskem jeziku, in kar je bilo 1849. leta mogoče, to bo dandanašnji še lože mogoce. Se vé, gosp. Kromer pravi, če imate same prestave, s čem se boste dalje izobraževali ? Ali ravno zato smo vzeli nemški jezik med predmete in nemški jezik tudi na srednjih šolah za učni jezik. Naša postava je tako osnovana , da se bodo vsi lahko naučili tudi nemškega jezika. Po tej postavi bo naši mladini mogoče, naučiti se popolnoma slovenskega in nemškega jezika, pa bodo potem, kakor se pravi juristi ozirajo še zdaj na francosko, angleško in laško literaturo, tudi naši mladenci lahko ozirali se na nemški jezik, in kar v slovenskem ne najdejo, bodo v nemškem, in ko se po priložnosti izobražijo v italijanščini in francoščini, tudi v teh jezicih iskali, sploh bodo znanje in učenost zajemali povsod, kjer jo bodo našli. Gosp. Kromer nam očita, da se mi hočemo po Hr-vatih ravnati, da jih hočemo v tem posnemati, kar se tiče uredovanja narodnega. To bi ne bilo od škode, ako bi mogli vse vpeljati, blagor nam! Jaz mislim, da v tej reči Hrvati niso napačne poti hodili; sej so se v tem ravnali po Ogrih, Poljakih, Nemcih in Lahih; in niso bili prvi; ni tedaj Hrvatom zameriti, pa tudi nam ne! (Dobro! na levici in med poslušalci,) Gosp. Kromer nam je na zadnje nekaj podtiko-val, za kar nima čisto nobenega vzroka, da mi nekako gravitiramo — skrivej se vé — že zdaj z Rusijo. (G-ro- zoviti smeh na levici in med poslušalci,) To je znana reč, da so nam to naši nasprotniki velikokrat podtikali in posebno so skrbeli za to poročila policijska in še celó šolska. (Dr. Bleiweis: gospod Zavašnik! Veselost.) Jaz sem imel priložnost o tej reči z gospodi govoriti , ki imajo v državnih rečéh kaj govoriti, in ko se je jelo pripovedovati, česar nas dolžijo in kaj nam pod-tikujejo, so se oni smejali in jaz sem se ž njimi vred smejal, in gospodje so mi rekli, kdor je take misli, da Kranjsko more kdaj gravitirati v Petersburg, kdor more kaj tacega misliti, ta se je pač s svojo pametjo popolnoma skregal. (Dobro, dobro! in veselost) (Konec prihodnjič.) Rusko Puškinovih Peter v slovenskim jeziku svobodno petih ! : . po [ : ' : Ivanu Koseskim. II. Kavkazki vj etnik Pervi del. ? Po pragih koč in ob ogradah v Cerkesi dnes brez del sedé Neskerbno ropnih o napadah O bojnih brigah govoré. Z lepoto gorskih konj bahajo Za raj veljá jim delapust, Presilenju ko slavo dajo, Je slad iztok medenih ust. Poslavljajo junake svoje, Njih budni um, prekanjenost Kak bistro pušk jim střelba poje ; y Zadene kak pusice ost. Vasi požganih se ne zabi, Lepote ne ujetih žen Kar mem gredé se seer nagrabi Od dragotin visokih cen. Tak teče sèm ter tjè beseda, Po zraku plava lune krog, Nakrat Cerkes, osoba bledá, Med nje pridirja urnih nog. Za sabo v zadergi přivleče Mladenča ravno vjetiga, Tu, nate Rusa! vriskno reče, Na krik sosedstvo skup vervrá. Ostopi ga na moc grozivsi Ta ljuti rod, zaton pravic, Jetnik, pobit in ranjen bivši, Molcí med njim kervavih lie. Ne vidi zlih pesti grozíje, Ne sliši kletve strašne njih, Mertvaški senj ob glavi vije Mu pust oblak dozdevkov zlih. Razjasniti se dolgo nece Jetniku ta omotni mrak, Poldnevno že ga sonce peče y Na nogah je že v selu vsak; za goro gora Sedaj se mu poverne tudi Zavedenje življenja spet, Odleže, kar ga v sercu grudi, Je vnovo čut nekoljko vnet. Slabotni gled okoli suce, In vidi nedohodnih gor Neprezretljive snegov gruče, S tem upanja otetbe vmor; Za hribam hrib, Od pustih spřed pustejši zad, Cerkaskih tak slobod opora, Sovražnikov Evrope grad. Verig de strah za hip ne zabi Rožljajo te, bi djal, na pih, In groze stisk, to čuvši, zgrabi Ob gerlu ga , de vprè mu dili. Ta glas mu strah ves razodene Od pervih ur do zadnih dob, Tolažbe cvet mu v migu zvene, Ak misli le: Cerkaski rob! Pri plotu terno ve ograje Tik sela vjetnik sam sedí, V gošavi kermo nabíraje > RaztroŠeni gorali vsi, Kavkazkiga ni zreti sina y vsa molČi pred njim • v* gor visina i tim. Sirjava Dolin, planot Razpenja se o kraj Ni viditi vasi ne sela, Samotnih ne v okrogu hiš Le jednoličnih trat dežela t Ti kaže v deij i združen bliš. Med njim se sveti cesta gladka, Ki pelje proti severju; To vidši se opomba sladka Zbudí v spominih vjetniku. Ta cesta pelje v ruske kraje Kjer živel je mladosti dni, Veselja čutil perve slaje, Ljubezni perve radosti; Pa tudi strah, skerbi, terpljenje Ko i y grab časa burni tok ie, življenje Začeto, nježno še, i Potegne mu razcvet iz rok; De vgasne up, tolaž, veselje, Kar scer mu slast al drago je, On cio prememb na bolji želje Globoko v serca hram zaprè. Poznal je svet in zle namene Lizunov in kovarnikov, Prijatle brez vesti in cene, Ljubezni sanj cio nego tov; Spoznal kovarne je napade, Pretehtal bliš krivic, praznot, Dvostranskih besedi oslade Je slišal, žalibog, povsot. Odstopnik sveta, drug prirode, Zapustil je domovje zdaj, Z veselim upanjem svobodě Obernil se v neznani kraj. Pa vsem je konc! — Ni ga na sveti Zapaziti več upanja; Cio vi tolažbe zadni cveti Ste vsahnuli, izdali ga » Jetnik je on! Z glavó na kamen Prignut želi, de vgasnul bi, Ko dneva svit življenja plamen, In prišla noc mu věčnosti. Že merkne sonce za gorami, Potihne v hosti kôscev hrup, Primahajo domů s kosami LeskeČmi vsi Cečenci skup. Vse oživí po bornih hišah, Unetijo se ognji rah, Zavrejo piskri po ognjišah, Potem je vžito vse na mah. Polagoma šumot odjenja. Zavito v mir je selo vse, Vesolniga počitka tenja V okrogu zdaj razpeta je. iz gorskih rup v omračnim blesku Suiní navzdol penec potok, Bregovja verh, soseden tresku, Stermí v oblak, še čez visok. Cel Kavkazus je v sladkim spanju, Le lune svit na nebu bdi; Kdo moti pa v samotnim stanju Jetnika zdaj o polnocí? Molčé se bliža ; tiho stopa, Iz sanj zbudí se Rus nakrat, Skor misli svest si ni , m šopa. Divi co zrè pred sabo stat. On gleda, tuhta Za bitje vzeti to, to je zmota! ne gré, Prikazen je, dozdev, praznota, Predrami se in zgine žé. Divica rahlo se približa. Visoko de telesa rast zniža Pomanjša, se nekoljko Skudelice podá mu slast. On pa jedila kar ne vidi. Posluša le besede glas, Ne misli kaj telesu pridi, Zagledan ves je v nje obraz. Jezika scer še ne razumi, Pa njeni gled in lica Svedočita, de kar ne sumi . Deklé je vse njegova stvar. Se zdi, de mu pogled velera Oživi !" in popresna moč žar yy Se v udih koj mu razodeva, Ter dvigne se jo vbogajoe. Pokornik volje tako mile On kupico izprazni cio, Življenja čuti čverste sile De v jedru duše mu zavro. Potem nasloni težko glavo Na merzli kamen tužno spet, Pa vnovo zmer okó berlavo Do deklice namerja sled. Deklina tiho, brez besedi, Jetniku tak sedí nasprot, Ko de bi htela, o pogledi Oprosti on de se plahot. Zdihaje včasih kaj izreče, In kaže de je v sercu bol, Solzá potok o tem ji steče, In mik je vsa, sočutje zgol. Za dnemi tak so tekli dnevi, y Previdno v spone zakovan Verige vlači v britki revi, Jetnik o čedi vsaki dan. Temotno hladne gorske jame Ga varjejo vrocin nezmér, Ko lune blesk potem prevzame Raz jasněn je polj an zvečér, Iz senčniga pristopi gaja Oerkesinja, prinese mu Različne zmir utehe slaj a , Kumisa, kaš, pij ač, medá, 29 Navadno z njim uživa tudi, O tem prijazno gleda ga, Mu misli tak obilno zbudi, Izreči kih plahost ne dá. Mu pesmi gorske poje včasih Tak žalostnih in milih De v i • v VIZ njenih ust ganljivih glasih Razkrit je ves ljubezni križ Tak tujiga jezika vadi Se dan na dan igraje Rus, Prikupi de se divi mladi Ne opusti izreke brus. In ona iz ljubezi žarne Opravlj vrad v* telj Pa njemu, ah! ljubezni parne So leta — — sanj za vekomá. Te strasti on sedaj ne Čuti, Se^zdi mu le neslana reč, Mordé straší spomin ga ljuti Nekdajnih sklin, ki ni jih več. nagloma mladost ne mine Na i In sreče up ne stli na mig y Nečakano veselje šine Večkrat v o sír skelečih brig. Le vas, ljubezni pervi cvetki Živli enja slad, opombe raj, dragotin briljanti redki t Vas, Ko zginete, ni več nazaj Se zdelo je, de se navadi Počasi vjetnik suznih dni, Na videz on otetbe nadi Nastopa v čut ne pripusti. Ob u: juterne prehaj Fo golih stenah živih skal Upira v nedohitne graje Bregovja vid in misli žal. Rumenosvitlih, belosivih Gorá nebroj stoji pred njim , Visokih tak, de misli živih Do verha ne dospěj e vsim. Veršine tron snegov so večnih, Bi vidil bil jih cio Odam, Ce v letih bi njegovih srečnih Se sivček bil sprehajal tam. Med njim orjak stermí v nebesa Dvoglavni Elbrus, velikan, Zavit od zgor do sred telesa V kolor leden morivnih slan. Velikokrat pred hujšim treskám y Ko je grozil že v delji grom, leskam Nasprot se je žarečim Nevihte vsedel Rus na kom. Je gledal pod-se v zlo vervranje Sopara in prahu vertin, Ko jelen cio navadno stanje Pustivši spe v berlog skalin; Ko v gnezdih orli se splašijo, Kricaje v zrak se dvignejoT Goveda groze ostermijo, Restanje konj očita zlo; In nagloma steržen oblakov, Iz toče, ploh in strelnih kač, Po sredi gorskih teh orjakov Izlije svoj togotni plač; Verliovja vsak svoj hudournik Dervi navdol od gruč do gruč, Dokler ne vprè vsezmožni durnik, In pošle spet nam sonca luč. Jetnik se v brambi gorske špilje Neviht rohnenja ne boji, Zastonj vihar napenja sile, Větrov nemoč ga veseli. Scer je budil ta narod čuden Jetniku našim radoved, Pretehtati do pik ni truden Navade, vero, žitja red. • Gorjancam tim narav prirodna, Gostinba, strast, vojaški Je bila mu po vsim ugodna, žar Tak dlana moč, kot brambe mar. Je včasih gledal ure cele Cerkesa, ki ko zračni blisk. Al treska nedohitne strele, Zbudivši vsih pohvale vrisk Orožja poln naroč obleke, y y Kosmato kucmo glave krog, $ Dervi čez kom in dol in reke, Po klancu v hrib, ob steni v log. V stremena vpert, naprej pripognjen Pritisnjena komolca v stran, Overam tak drevesnim vognjen Leti ko v beg po vragu gnan. Tak vadi se na boj za rana, tn konja tud izuri v tem, Ko pride čas naval in brana, Pripravljen že in kos je vsem. Ob levi zmir je zabija britka, Nej v borbi je, nej bo doma, Mu treba ni mirú, poČitka, Vojaški žar je duša vsa. On ne pozna tezkote ktere, Vse jedno mu, al jež al peš Clo v cimi že zdrobi overe y y y Nasprotja so mu igre ves. Vsikdej enak, vsikdar pogumen, Bogastvo mu je konj edin, Clo ta, bi djal, je v borbi umen, In Kavkaza resnični sin. V pomanjkanju je ta učitelj, Zna stradati in je vesel, V nevarnosti gotov spasitelj, Skakona ni kozak še vjel. Med skalami se z njim potuhne, Neznatni kot mu je zadost, Na enkrat von ko střela pulme Ak bliža se popotni gost. Pomeri, sproži, v cilj zadene, Začeta le, je borbe kraj, Ter k sedlu berž j etnika vklene y Ter huj ! čez hrib domu nazaj. Naprej se konj p oganj a urno, V nevihti kot viharni blisk, Čez hribe, jame, brezdna burno, Dervi junak, se sliši vrisk. Ne vstavi ga, ne germ, ne hosta Ne polzni pesk, ne sterm prepad, Ne kom, ne dol, ne šuma gosta, Vsim tem je kos, vse to je zad. Razlega krog se ropotanje Kovanih nog re stanja sred Tak svojim dá prihod na znanje, Vse krog zbudí se radoved. v É Ce kak potok dereč ga vstavi Je koj gotov, pripravljen, smel, Se zakadí v vertin deravi, Ko de bi tek takrat začel. . Popotnik se vtopi prederzni, Mu v gerlu vrè že curk na curk, Fa konj plavar ga dvigne berzni Na suhi breg iz vodnih burk. y In drugikrat on štor uhvati, Ki tresne v tok ga hud vihar r Po roglih ga vse krog obdati Z orožjem, to je pervi mar. Obesi na-nj vso reč morivno , Ki pride v pest, ko samostrel Al puško, škit, in verv davivno Ter sede sam na sredo smel. NoČ tiha je, ruj ove reka, Ki naglo ga navdol dervi, Stražar kozak na komu čekaT Obernjene v potok oci. V šumenju vod po reki plava Tam proga senc, neznatna skor. Pa njemu past, osod nastava. Nedvomni kvar, zna biti vmor. Al se spomin nekdaj ne bitve Po glavi ti verti, kozak? Po zmagi al doni molitve Zahvalne v posluh ti tak? Al misliš ti na dom očeta Na mirni Don, na sladko noč Objemala ko je objeta Te milica na moč, na moč? y y y Kovarni s anj t izid grozi ti, Ohrani Bog vas, mili kraj, Krasavice, vi vžitki skriti, Kozaka več ne bo nazaj. Skrivaj na breg Cerkes poskoci, Se bliža tiho Nameri v cilj Kervav kozak se v dol valí. Deževje ko nastopi pišno, Končavši s tem se bojni ples, In mirno sam z družino hišno ko se zdi, in puška poči y Domá sedí lenuh Cerkes, Ak potnik zdaj , ki cesto zgreši Pri njemu se oglasi plah, Se hišnik berž in zlo pospeši De pride vsim v okom na mah. Pripravljen koj je čihir hladni, Pečenka, hleb, kumiš in med, V pokušanju oštir ni zadni, Prijazno s tem končá obed. V kolor zavit, pa znatno vlažen Popotnik spi presladko noč, Nasledni dan počitka blažen, Zahvali se naprej gredoč. Ko Bajram se slovesni vredi, Pridere tma mladosti skup, Za igro to že druga sledi, Veselja sploh zbudí se hrup. Ta zrnakne vmah iz tula pšico, Jo položi na samostrel Sproživši v grud zadene tico, Ki piko jo je v zraku zrel. In drugi znamnje zgovorijo, To dano vsi nahip, nakrat, Iz hriba v dol ko tresk veršijo, De trepeta mu vsaka plat. Ko divja z ver ob tla cep taj o . Oblak prahu se dvigne krog, Vse verste gor odmev jim dajo, y Ko vrejo tje čez plan, Čez log. Življenje pak enakobrazno Vojaku ni za vedno všeč, Kali tedaj to igro prazno Neredko mor uklencov ječ. In clo iz rok prevzetne bliska Mladosti meč, de mah na mak, 30 Med tem ko množ veselja vriska Zvali se glav ne malo v prah. Je gledal Rus le ravnodušno Kervavih teh zabav izid, Obračal pa vojaško skušnjo Na tihim zmir poduku v prid. Prej slave vnet on neobzirno V nevarnost djal se je povsot, In smerti cio — ledeno, mirno y Je v boju stal in šel nasprot. Se spomni tud v se dobe sladké > Ko je s prijatli piroval, Plesaje štel stopince gladke, In godbi takt s petama dal Obžaloval al čas je stekli, Poboljšanja zgubljeni up? Premisliki al so ga pekli O djanju te divjosti skup? Molcanju je v globokim skrito > Kar mislil Rus je tišti Čas, Nečutenja v povoj zavito, Izdal ga ni nikaki glas. Neskerbno de se vede tako, Osupne zlo divjake te, Ter bahajo z jetnikom jako, O njem ponosno govoré. (Kon. prih.) Dopisi. Iipod Pece na Koroškem. Kakošen trn v sednik bezen, posestnik, za odbornike. Milujemo srčno to da naša čitalnica tri poprejšnje odbornike izgubi. Pred > peti je še marsikterim ljudem združenje manjših v Ptuj dr. Breznik se preseli konec marca meseca France Vrančić, podpredsednik , zapustil Janez Gruden po dovršeni in Jf" Jv --------------------- *---J ~----J---* » -L «» «J , 5. i-' 1 rtU^C občin v veče, kaže ta-le dogodba: Občina Doberlevas nas je preteklo jesen je čez leto in dan združena z nekterimi drugimi ; to pa obletnici. Gosp. Janez Skubec je vedno bolehen. Srčna nekterim bahačem ni po volji, kajti sami hočejo gospo- zahvala vrlim rodoljubom za niihovo marliivo delovanie. • W t I I • f f M * A f • f _ ^ ť k) %) %J Po dokončani volitvi je v dvorani, prepolni častitega dovati, se župane in odbornike kazati ter nós visoko nositi. Sedanji doberlevaški župan dobi pred nekim občinstva, bila „beseda" z izvrstnim petjem in gled časom slovensko pismo brez podpisa, v kterem se mu ščino igro: „To sem bil jaz." Gospodičine Kapel« napoveduje smrt, ako občine ne razpustí. To se je brž t in po vsej okolici razglasilo 9 in onemu 9 neza na dan Buč kdor tega hudob- Tonče Gagel rJ in gospoda Plesk m so svoj loge v tako občno ži spravi, obljubilo seje 20 gold, v srebru, vahno pohvalo dovršili, da ploska ni bilo konca ne Vendar se do danes še ni nič izvedelo. Mi pa kličemo kraj ne strašite se nikakor tacih zakotnih pisa- rem popisati. Po besedi županu, čev! Kdor pravično postopa, nima se nikogar bati. smeha med poslušalci pa tudi toliko da ne mo novo ktero volj bil pie Ob počitnici je gosp. predsednik pozdravil drag nam Unidan je pri Dravi nek hlapec oglje vodi připlavalo, na voz nakladal; al pri tem delu pade klici sprejeta pozdrava gospoda'Vrančića in Kastelica je po goste iz Metlike in Hrvaškega, in čitala sta se z živio z voza in se valí doli po majhni strmini v Dravo. Juter večer smo povablj sestrici metlišk Nekaj časa izgine; al kmalu ga voda srečno na suho tudi nas rada pohodi. Novi odbor namerja Neprestrašen se zopet podá na voz in delà kakor častne ude narodne naše čitalnice izvoliti y vrže. pri prv popred, čeravno se mu zimske toplice niso posebno drugi pot prilegle. Krade se po Koroškem, kakor bi bili tatje Bogom ktera i seji tem pa za to plaćani. Pač potrebno bi bilo po občinah več- leto enkrat Iz Notranjskega 22. jan Čitali smo že lansko kratnih patrol. Iz doljnega Stajarja 16. jan. v „Novicah Prave coklje zdravilen dop venskega shoda (tabora) v Semp pri^ popisovanji zanimivega slo ; da smo dobili iz Pivke, v kterem po izrekala želj ravnopravnosti národni v ces. pisarnicah na Slovenskem naj bi se prihodnjo spomlad napravil tudi slovenski so ugovori uradnikov takih, ki si drznejo dandanes tr- tabor na Pivki. A sedai se čuje to od več straní i g diti y yy da je književni slovenski jezik skovan le po ne- kterih osebah in daganarod naš ne razume." Takega rat ta namen se modrijana besede nahajamo zopet v p[smu 9 ki nek zbralo že mnogo on-dotnih rodoljubnih mož, da bi to rec na noge spravili c. k. okrajni sodnik St. Lenarški na Stajarskem Zir- ga je Bog daj srečo ! Nadjati se je, da se zbere na tisoče ljudi kajt kelbach poslal 0 tožbi zoper „Zukunft" deželni sod- tudi on spoznava svoj m * * * ' m ^arm mm m 1 ft % t t • s » a v tudi Pivčan je pogumen in zvest rodoljub 9 niji dunajski. Taki ugovori so tedaj, rekle že večkrat rem uradniki ne znajo slovenskega jezika se noče vpeljati zdaten nauk slovenščine!! kakor so „Novice" pravice 9 a vidi 9 da jih 9 se ne nase ma tišti ,,circuius vitiosus", 1 % » * * v 9 po šole kte-pa uživa. Složimo se tedaj in delajmo za blago tere Slave in živo si vtisnimo v srce zlate besede pes nika našega: 99 Na Vranskem 24. jan. (Citalnicci naša) obhaja prihodnjo nedeljo 31. januarja slovesno svoje rojstvo ; začetek je ob 5. uri zvečer. Povabljeno je že več od- Dovršujmo nam od zgoraj dano narocilo Da ne bo nam solnce za gorami zatonilo 9 ličnih slovenskih rodoljubov, da z besedo Iz ldrije 25. jan ** v Rodolj u b Tagblatt". Čitalnica.) Ne bi 9 pa , víc* o ^v^kj^lli VK> uwuuuu o»uvt»uwoii, pisuv v „lagUiailU" ouguva.rja.11 , in ce y bomo mu vsi iz srca hvaležni. dalje še „Tagblattu" to povem, kar gotovo tudi sam urad (čuj si. pošta v Borovnici!), m ucpiavuuu zapečateno pismo prevzel. Boljše je umel urad svojo dolžnost ~ je zarad tega branil, pismo prevzeti ki Je pravilno zape vé, da "je tukaj v Idriji ubogo malo zemlje, na kteri bi ki njegovi visoki, iz vseh kotov pometeni lažnjivi dopisi kaj ploda donesli, kajti kakor sem slišal Kranj zato ga je kondukter prinesel v Beljak in po zapovedi revnih t i r j a l rifikacij ali haj a LU Ući UUUC811 , ÍS.CIJ LI JVcttVUl OCUi OLkaak , xtř akvuiu h Larvu JC J iztisov iz njegove ljubljanske fabrike v Idrij o do- zakasnilo tako je povedan vzrok popadka in zapečatenja pisma In y zakaj se pismo odprlo in in to za mesto, ktero ima okoli 5000 duš brez penzijonistov in uradnikov tolikih tukaj namestnih c. k. Jurj Res Widter-j Ne morem si kaj, da ne bi na to gosp v ni čuda Beli dgovoril s par vrsticami uradnij. — ai pa jjioguiam & v/o^/. x^wwvuuímuu iu ua nvimu ui i uaiaůcu uauiaju oiau pcurtll ua uc- v gori omenjenem dopisu kvasi, je njegova „Lieblings- narnem pismu. Al prečudno je to, da bi tega ne vedel Melodei". Pustimo mu veselje, da mu je spet enkrat niti poštni uradnik v Borovnici, ki je pismo sprejel, • 1 # i ^ w 1 j V i V j • 1 • ! Tiil« # i t t - ft Kar pa Tagblatt" resp. Deschmann dalje y ako vsak clovek ne vé mestica ravno koliko črt y morajo stati pečati na de y dana, po našem od vsega sveta spoštovanem ro- niti doljubu udrihati. Mi poštni uradnik v Ljubij samo to pristavljamo: Bog mu železnice in dalj odpusti y saj ne vé, kaj delà! poslal f v ki ga je zopet sprejel iz Kranj Kranj še V čitalnici „besedo." Igrala se je lgra„t-n.iup ^acv*^ AU» m uuici opicjcu; 1\C1 jt? uvaijeui pusiui urau lattu uuun naše močí prav dobro. Potem se je pelo in deklamo- ume poštne postave, naj mi pri tej ugodni priliki do 27. grudna smo imeli hvaljeni poštni urad bolje umel svojo dolžnost ______v»n • u___• i tt__• i___i:__: ____J Strup gledé y J* da ga na ni hotel sprejeti! Ker je hvaljeni poštni urad tako dobro valo. Da se pa nam v Čitalnici tako mične zabave na- voli vprasan akaj in po kterih poštnih, v 24 zvez- pravljajo, imamo se posebno zahvaliti tajniku čitalni- kih zapisanih postavah, je zapovedal on poštnemu uradu činemu. Bog naj ga nam obdrží, in naši čitalnici je Korenskemu (Wurzen), naj tirja od prejemnika „Novic" zagotovljen velik napredek. bode v nasi čitalnici „beseda* ( spomin Vodniku ki so bile poslane iz Kranja v Kranjsko goro, 18 sol- dne svečana j pred- stavljali bodo glediščino igro „Pikè". Nadjamo se ve- z marko po dva solda? dov globe ali kazni zato, ker so imele obvez (Schleife) Nam y če tudi nismo vseh 24 selega večera. zvezkov poštnih ukazov preštudirali, se pa prav za Iz Zalega Loga. Skušeni živinski zdravnik Koblar tovo dozdeva, da marka po dva solda zadostuj prOSl „muviue", uaj ui uaauauue twu*uu uuiclou , uuuaui uasiiiK. ue icuia uezi uuiu. luta. — g ktero je v selski dolini že čez 20 goved poginilo; Simon Robič je prečuden sanjač (sonderbarer Schwâr Novice", naj bi naznanile kužno bolezen za oddáni časnik ne tehta čez 2% coin, lota y go- ako Ta tudi pri nas je več goved za kužno boleznijo zbolelo; mer) — piše na uun «vmtci — ,,«w ui j«* ljudje so po imenovanega zdravnika poslali, in res je na pr. njemu zažugal, ga zarad oskrunjenja spovedne bolno živinče ozdravělo. Imenovana kužna bolezen ima tajnosti (Verletzung des Beichtgeheimnisses) pred sveta znamenja: Oči bolnega živinčeta postanejo glažov- tom razglasiti, da bi svet izvedel, kako je ž njo v kle- živinče prične sèm ter tjè otekati na nogah ali rikalni Avstriji, se vé! to bi bilo po njegovih mislih dalj Juri Widter ko bi bil jaz nate uang j <*.LVAUI>VŠ piivutš o^m ijuuuanu ut« po životu, oteklina se pokaže najraje na plečih 1 • i t ^ r% * ^ % • ^ w . i m • 1 t 1 y prsih vse drugačno zrno." Kakošna milost, koroški ali na križu. Bolno živinče noče jesti, dlaka se mu Juri Widter Al jaz ne maram za-njo in gotovo tudi šetini. To bolezen naš zdravnik imenuje „vrančni pri- noben drug duhoven ne! Govorite naravnost in ime sad" , za kterim živinče v 10—12 urah pogine, če se nujte oskrunjevalce spovedne skrivnosti, — uc mu ne pomaga. Tako-le jo ozdravlja: Oteklino s tra- kamne lučate na ves stan! Povejte mi duhovna ne pa, da y ki kom podveže Je »V/ ULL JJVUT Kj£dVj y pOtôQl ^J Ck O OftlLUlJOittV T VVULl au VI J/WU UOaiUUii bajuuat OJ/UV^Ul J pvv UJ tu llil J1 JLi y fVCfcCkl tinovim oljem mrzlo oteklino na živinčetu tako dolgo moremo mi imenovati mnogo brezvestnih Kalab pa s salmijakovcom m trpen- oskrunil tajnost spovedi; povejte mi jih, kakor vam f ki riba, da otok vroč prihaja; greti se pa otok pri tej bo- so grabili ne le po skrivnostnem, temuč tudi po dekla lezní ne sme. Včasih tudi salmijaka bolnemu živinčetu notri dá. Učitelj. nranem popadku pišem t Dalj pravi gosp Juri Iz St. Jurja poleg Kranja 18. pros. (Odgovoi i Tagblattu" in pa g. Jurju Widter-ju, poštnemu o shrb- pred oči Widter, da sem ga zavratno (meuchelmorderisch) na- padel yy ker sem pisal v časnik, ki mu nikoli ne pride niku v Seljaci.) Ljubljanski Tagblatt y u in v jf/i/ot/tc/itM uorvi u- uicu uvži, ju v jeziku, aicicga uu ucž ulucž, j me po sili hoče ako bi se njega še kedaj spominjat v javnih kterega on ne ume, in me prosi, pisih ; prekanonizirati; ne mara, da me poslednjič še za svet- sem tako lojalen, kot je bil on proti borovniškemu nika razglasi. Že minulo leto me je v 90. listu njegov naj žu prokurátor Karol Deschmann mučenika" (einen naturhistorischen Mârtyrer), pa polži imenoval „prirodoslovnega niku, in naj mu pošljem „poziv na boj" (Fehdebrief). Na te čenče, se mi ne ljubi druzega odgovoriti, kakor to da s kterimi se je boril, kazaje mu rogove, postavili na golo laž ter razdéli ves „mučeniškivenec." věnci, da Ker mu je samému takrat spodletelo, si je poiskal zdaj ne znajo V/l ; J J/ĆU fJKJ kUly tu y UCV gOSp. UUlJU I ? ÍUIUIJ U X V/UVlU • HMAVl WV jyV/UVVAJ so ga samega tako se vrne, in da žalostni morajo biti koroški Slo Jurj Widterju rečem: kakor se posodi t na i slov jihovih poštah so še zmiraj uradniki y dežel neg jezika ki Proti koncu mi u viteza na pomoč, Jurja Widter-ja, poštnega oskrbnika svetuje: „naj nikar ne pihám kaše, ktera me ne peče v Beljaci, da mi „Arm in Arm" v 7. listu Tagblattovem drug mučenišk venec vijeta, namreč venec „oskrunjenja tajnosti pisemske" in slovenskih „pismenih naslovov' ti precartana poštna modrost Tedaj za m poslano denarno pismo naj meni nič mar ne bodi nečno pa se gosp. Juri Widter še pohvali da Ka- „ J-----7 u^v/uv, ^i* ov v « * " * « v v * f---*---7 . J'J* in da bi ta venček še lepši svetel, vpletla sta vmes dober kristjan in prijatel vsacega poštenega in izobra oskrunjenje spovedne tajnosti, Nationalitátenschwindel in ženega duhovna in tedaj si tudi jaz lahko mislim pa (nie ohne dieses !) konkordat, to pa zato, ker v 53. listu „Novic" lanskega leta očitno povedal, sem da ravi on e vé f da kakovo spoštovanje on do mene ima." Res nesrčnega bi se čutil in branil bi se % rokami in nogami > in pa Widter šotor svoje hvale ko bi prokurátor ljublj. „Tagblatta" zadevi tudi za naprej skrbno delal in ob svojem času me pela. Proku- stavil predloge. ratorju Tagblattovemu Desehmann-u je pa iz tega Slovencev bode kmalu gotova Popularna brošura o zedinjenji razvidno, da bo pa le spet treba po kakem drugem vi- Po prebranem tajnikovem sporočilu povzame pred » ohne Furcht und Tadel" se ozreti, sicer z mojim sednik vse posamesne točke sporočila in pozivlja v de- tezu mučenstvom ne bo ništa iako bodej ti pekvati polži ti Sim da Robič y ga Iz Velikih Lasic 20. jan. H. Star pregovor pr bato, kjer kdo pričujočih udov želi razgovora. In zače! seje razgovor o Vodnikovem spominku , o kterem bolj je, drži ga, kot lovi ga." S tem tolažimo tudi predsednik najpred zahvalo izrekuje gg. Tomanu in Zajcu za podporo njuno. Gosp. Gori šek svetuje: UV/1JV/ J Vjj ui ĚJM. ** v/V —' — - ------------------J ^ J/VUJ/V1V AJLJ CtJLl vjm KJ* \J o fJ • \J 1 I O Vj o V 1 V | ini, kar nas je kmetov od Velikih Lašič doli do Krke, naj se spominek naredi iz najbolje tvarine, —dr. K. ki smo imeli pravice do gozdov grajščine Cobelsberške. Bleiweis: naj se brž nabira doneskov začne z razpoši- límalu po vseh Svetih lanskega leta je ljubljanska ko- ljanjem nacrta Hùgelnovega, — gosp. Regali: naj se misija rešila to, kar je grajščinskega in kar je našega, voli poseben odsek; njemu odgovarja dr. Costa, da in čeravno večidel nismo bili popolnoma zadovoljni s tem, kar se nam je odměřilo, smo saj podarji temu kar j nase. Že 1856 daj - V r^ W ^ \y KJ Mb j UJU LJL-A VU^V f Ml jW VA1 • KJ U CÀ občnem zboru že odbor dobil to nalogo y leta OJ1 smo se al oglasili se svojimi pravicami pri kočevski komisij ležale so, dokler ni ljubljanska komisija to stvar v Je v dr. Poklukar želi, naj se še danes sklene, po kterem nacrtu se naredi spominek, in kam se postavi. Dr. Costa kaže, da danes se o tem ne more že konečno skjepati gosp. Noli želi energične nabire po izgledu Cehov rôke vzela in v 2 poletjih res veliko delo z nevtrud- ki so, ko so nabirali doneske za narodno gledišče delavnostjo dognala, kajti rešila je velik kos zemlj ? ki meri 6 štirjaških vsacem shodu, pri vsaki manjši ali veči družbici in y r* y y V elo mi đavkovskih srenj z 72 vasmi imelo pravico lesá z 16000 orali, na kteri je 28 tudi v gostilnici, vabili domoljube, naj dajó, če tudi le lia luiviw jj-l i* t j. w ivu«, pase uaciiu , rvaj li iu ULItllOgč* IčtSLC VtJllt^U^ li ćtUČU" Stí ri*£JJUSl- dje nam turjaški! kader ljajo vabila za doneske, naj se dodá v majhni obliki tudi k vam — into menda obris spominka v kamno- ali lesorezu. Dr. Costa odo- malo in telj Zato y drag kajti iz malega raste veliko; kadar se razpoši ljubljanski gospodj přidej ne bo več dolgo trpělo ~• gotovo kmalu bojo resili tudi bruje Nolijev predlog. Glasovanje potrdi Gorišekov vase pravice iz Ljublj (Tretj občni zbor društva brambo in Nolijev predlog. narodnih pravic) je bil 20. t. m. pod predsedstvom Tajnik Murnik poroča o predlogu za časnik pravi gosp. Noli da w v uwiv/íjU £jcv c* ouia j^i ck v x ^uo^;« ua JDTl " znava odborové razloge, vendar mora priobčiti željo, da dr Bleiw bi se delalo na to lovanji društ poročiia : Odbor da se v Ljubljani ustanovi list, > sej m sprejel Evo kratek posnetek obširnega ki bi vsaj trikrat na teden izhajal, posebno zato od zadnjega obćnega zbora imel novembra 30, 25. novembra 39, v Ljubljano. — Gosp. Kreč misli, da bi društvo imelo ako bi doneske marljivo pobiralo od „ . x ,lker bi štajarski rodoljubi radi preselili list ,,Slov. Narod" in konec leta 1868 10 novih družbenikov, v vsem sku- že več novcev paj je dozdaj 557 udov kol tržaš k d učinila na dotičnem mestu » ouw » \s\j iX\J y V , citVU Ui UUUCDÛ.C LUČU lj I Y U JJUUll a, l \J \J\JL poslal je zastopnikom svojih udov, in kaže na „Tagblatt", ki ga podpira ktera je radosten vtisek „konst. društvo". Dr. Costa mu odgovarja, da odbor * uči uuti^uvjm nicotu, — podal je odbor visoki ni pozabil pobire doneskov, »i tu uu »ium, ^auai uuuuj vladi vlogo z naznanilom, da se hoče društvo ime- razpošilja sprejemnice , za časnik pa društvu zdaj ni to bo storil, kadar udom c. novati „Slovenija, društvo za brambo narodnih pra- mogoče ne krajcarja dati; naj rodoljubi — r,«; ki a« ^oro^ ?;konšt. društvo" vic za pismo, ktero naj bi se podalo zarad uči- podpirajo časnike teljev okolice tržaške po slovenskih poslancih zbor- ne subvencijonira „Tagblatt-a nici poslancev, se ni mogla dobiti ona podlaga, na ktero pomočniki. sami za-se ne izdaja in se mora opirati vsaka interpelacij naročile so se nekteri udje so mu Ker nihče ni nobenega predloga stavil. je predsednik sklenil razgovor s tem , da odbor gosp lične diplome, ktere bodo kmalu gotove in se brž Nolijevo željo ad notam vzame ki se utegne plomo grbi vseh slovenskih dežel, na čelu njim bo grb tudi na Stajarskem zbudí misel, da nam je v vsem j poslale potem družbenikom; kinčali bodo vsako di- spolniti, ako društvu pristopi veliko število udov ložil tri nacrte pominku Vodnikovem je odbor pred- treba vzajemnega delovanja. podob Z aj 9 nem kamenarj 9 in enega dva 9 ki ga je izdelal naš domači Po razpravah sporočilnih je na vrsto prišla 2. točka 9 ki sta odboru po našem umet- programa: razgovor o neposrednih (direktnih) Tomanu došla iz Monakoveg od dveh slavnih mojstrov. Odbor je dobil tudi p G priliki ti-le brona 5000 gold volitvah*) v državni zbor. Podpredsednik gosp. dr. E. H. Costa poprime be vseh stroškov, ki se tičejo spominka. Bili bi po sedo in govori blizo tako-le: Cei ba Vodnik vlita iz 500 gold 9 Slavna skupščina! Da je odbor našega društva to Ai VU V UM ▼ UUU4LUV ¥ ¥ AJLLC4I 1»J L LA y y KJ I Cl V J-l Ck 01\U ^OUlUC« • JLJ Ck J VJ VJ VA KJ VJ L JJL C% O V^ C* Uiuut iz cinka 1500 gold., kalup (model) vprašanje na dnevni red stavil, temu je vzrok to 9 da iz marmora kararskega 1800 gold Podnožje iz nabrežinskega marmora 1127 gold II III in P graj tleh iz b gold iz vliteg postavlj v se je poslala iz slovenske Ljubljane od druge strani peticija državnemu zboru, ktera meri na to, da se ype-1 j ej o neposredne volitve. Potem bi se utegnilo misliti, železa 221 gold. IV. Podzidje 400 gold. Po takem bi spominek da je to veljaven glas, ker je edini glas. z doštetimi drugimi stroški veljal okoli 8000 Marsikdo misli Bog vedi kak liberalizem tiči v Pred nabiro doneskov za narodni spominek hotel tem hrepenenji po neposrednih volitvah, in res libe- je zbor izvedeti stroške, da rodoljubi idij potrebo ralna fraza slepari marsikoga. Gospoda ! ustavno datne podpore, ker nam po takem še manjka nad (konstitucionalno) življenje zahteva, da ljudstvo po svo-6000 gold. daj Odbor je pretresal tudi predlog zarad jih zastopnikih se udeležuje pri vseh stvaréh, važnih za časnika društveneg kteri •""J" V*. A VIOUY vu V^ttj XVLV/1 l naj Ui OllČtJČU ak delavnik ali vsaj trikrat na teden; al spoznal je, da društvu, gledé na svoj denarni stan, to nikakor ni dežel bi shajal Poslance v d bor dunajsk volij daj zbori mogoče. Sicer bi bil ta list največ konkurent „Sloven skemu Narodu", in tako obema stan še težavniši tedaj more d poslanec biti le tak Pretresovale so se tudi zadeve o ki je deželni poslanec. Take volitve po deželnih zborih so tedaj posredne (indirektne). Nemški liberalci pa ne marajo lit vah za mestni za to pot volitev, ampak hočejo, da brez posredstva deželnih ^■■■Ij^HHHtaaHirittHMHMiMHHBMHMflllH^H To zbor ljubljanski; pregledali se volilni zapisniki in zarad zborov bi se poslanci kar naravnest volili v državni zbor nekoliko osob tudi reklamacije vložile; odbor bo o tej so posredne (direktne) volitve Vred 33 državo in državljane, in zdravo misli, kdor misli, naj se ljudstvo udeleži postavodaj stva po neposrednih volitvah v zbor. Ko se je konec preteklega stoletja govorilo o tem, naj se države osnujejo tako, da se ljudstvo pogodi z vladarjem, takrat je ustal velik prepir, kako naj bi se ljudstvo udeleževalo ustavnega življenja. Nekteri so rekli, najvažnejše reči naj se sklepajo kar po vsem ljudstvu v velikem zboru. Tako se godi še zdaj v Švici, Ameriki. Ker pa ni mogoče, da bi povsod in pri vsakej zadevi se vse ljudstvo v zbore shajalo, zato so potrebni zastopniki voljeni po ljudstvu. Taka volitev je gotovo v liberalnem smislu. Če pa bolj na tanko pregledamo, kaj se hoče v Avstriji z gori omenjeno prošnjo za direktne volitve do-sečij — če dalje pomislimo, kakošen je stan narodov v Cislajtaniji in kako je ona sestavljena, dobi to ves dru-gačen obraz, in ločiti moramo volitve za deželni in državni zbor. Direktne volitve za državni zbor bile bi Avstriji škodljive. Presvitli cesar je meseca oktobra 1860. leta izrekel, da se bodo postave dajale po cesarju in deželnih zborih, tedaj se je takrat spoznalo, da Avstrija obstojí iz različnih dežel z raznimi pravicami. To je bila tudi dobra misel za obstanek ustave, zakaj, če se ta ne brani po deželnih zborih, zgubila bi se kmalu. Ko bi se reklo, naj se voli v deželni zbor neposredno, gotovo bi mi tudi rekli: to je dobro; voli naj se tako. Kranjski deželni zbor bi bil gotovo prvi, ki bi ustavo o tem popravil. On je sklenil že v zadnji sesiji važne premembe, ktere se niso potrjene, in vsak mora pritrditi, da je šel v tem tako daleč, kakor je upal, da zadobé premembe sankcijo. Drugače pa je z voli tvarni v državni zbor. Tako zvani liberalci sleparijo ljudstvo s tem, češ , da bi bilo bolje zastopano, če se voli neposredno poslance. Al jaz bi jim svetoval, ako so res liberalni: naj bi raji delali na to, da se prenaredi zbornica gosposka tako, da ne bode vsakemu ministerstvu mogoče, novih udov vriniti in s tem večino zbornice premeniti ; naj bi delali na to, da bi gosposka zbornica bila steber neprecen-ljive svobodě in ustavnega življenja, svesta si, ne danes tako, jutri tako. Dežele morajo ostati avtonomne. Da pa se to zgodi, se ne smejo vtopiti v centralni parlament. 1. maja 1861. leta je svitli cesar pozdravil poslance kot „poslance deželnih zborov" („von den Landtagen ent-sendete Boten") in ti imajo zastopati dežele, iz kterih so voljeni. Ne more se toraj pritrditi takému parlamentu, ki ga imajo Ogri, ker po takem bi dežele prišle ob glavno pravico o vseh važnih vprašanjih govoriti. Dežele bi prišle ob pravico, ktero daje pragmatična sankcija in, diploma 20. oktobra 1860. leta. Nikdar ne bodo niti Cehi, niti Poljaci, niti Tirolci přivolili takim neposrednim volitvam za državni zbor. Solidarno moramo delati o tem važnem vprašanju. Tudi deželni zbor kranjski je bil tacih misel, in je čez predlog, ki se je stavil za neposredne volitve, stopil na dnevni red. In to je gotovo pravo, ker spoznati se mora, da so deželni zbori pravo zastopništvo ljudsko, deželno, in da je državni zbor le zbornica poslancev iz dežel. Da se bo vedelo, da to ni misel Slovencev, kar konstitu-cijonalno društvo pravi, predlagam jaz v imenu odbora, naj se podá po gosp. dr. Tomanu peticija državnemu zboru zoper vpeljavo neposrednih volitev." Ta predlog je bil enoglasno in z veliko pohvalo sprejet. — Potem seje odločilo, dasesnide23. dne t. m. zopet občni zbor, v kterem se zvrši še zadnja točka programa in reši še kak nasvet posamesnih družbenikov. O tem zboru pa, v kterem je bila razprava o davkovskih zadevah in taborih, poročamo drugi pot. — „Laib. Zeitg." piše, da se je lani 1500 centov kranjskih or eho v v tuje kraje prodalo; taki orehi, ki so bili v peči ali na peči posušeni in črni, so se prodali med 4 do 5 gold, cent, — taki pa, ki so bili na sapi posušeni in ostanejo beli, pa 8 do 9 gold. — Kolik razloček! Ali to ne kaže, česa naj se poprimejo naši kmetje, da imajo več dobička od pridelkov, ki jih prinesó na prodaj? Navadne naše sušilnice, tudi za češplje, niso nič vredne, ker po dimu smrdi tako suho sadje, tacega ljudje pa ne marajo. In vendar se dajo dobre sušilnice z malimi stroški lahko napraviti, kakor jih imajo mnogi umni gospodarji, kakor na pr. gosp. Zagorec v St. Jernej i in druzih več. Naprej, naprej na boljo pot, da si pridobite več dobička! — (Následník lani umrlega Marquetskega Škof a v severni Ameriki F rid. Bar age free. gosp. Ig. Mrak) je rojen v Poljanah nad Škofjoloko 16. oktobra 1810., mašnik je bil posvečen 13. avgusta 1837., kaplan je bil v Ribnici in Slavini, leta 1845. je šel v Ameriko, kjer toraj že 24 let misionari. Stařešina naših korarjev preč. gosp. Jan. Novak piše v poslednji „Danici", da je Baraga prav reven umrl; cerkve je zidal, ki niso plačane in so v nevarnosti še na kant priti; tako ško-fijo nastopi g. Mrak. Prijatle Baragove in Mrakove opominjajo gosp. korar, da v Lerherjevi bukvarnici in tudi pri njih je dobiti Baragovih podob, velikih po 1 gold., malih po 50 kr., in kar se skupi iz teh podob, naj se pokloni potřebám g. Mrakove škofije. — (NaŠ častitljiv starček gosp. Franc Pirc)y mi-sijonar v severni Ameriki, piše gosp. vredniku „Učit. Tov.", da je spet prav zdrav, odkar je stopil v 84. leto svoje starosti, čeravno je bil na lanskem potovanju trikrat v vodo pádel, pa se le otél s plavanjem. Kako dobre volje je 841etni starček še zmiraj in kako da ga celó niô ne straši delo v nogradu Gospodovem, kažejo sledeče vrstice njegovega pisma od 15. decembra 1. 1. : „Glejte! predvčerajšnjim sem dobil po vladinem oprav- niku prečudno ponudbo: ali bi prevzel indijanske šole pri naših „Otchipweg" za 2000 dol., t. j. 4000 gld. letnega plačila. Pa tudi nekemu protestantovskemu učeniku je ravno ta ponudba dana. Oba sva prevzela to službo, in sicer s tem pristavkom : kdor bo v teh letih veô prida storii, ta bo obdržal to plačilo. Sedaj pa je treba, da si zavihava rokave in da se po-skušava, kdo bode več storii. Kako se bode ta poskušnja izpeljala, vam bodem že pisal." — (Vabilo k slovesni besedi), ki jo čitalnica ljubljanska Vodniku v spomin napravi na svečnični večer — 2. februarja. — Odbor si je prizadjal, prav sijajno osnovati to veselico, in po preprijaznem zagotovilu iz-vrstnih moči se mu je posrečilo sestaviti sledeči program: 1. Overtura, gode mestna muzična kapéla. 2. Prolog, govori gospá Kornelija Šolmaj er j e va. 3. Večer na Savi, veliki zbor od Zajca, poje moški zbor čitalničin. 4. Samospev dveh pesmi, poje gospá Leopoldina Gregoričeva. 5. Samogodba. 6. Dvo-spev, pojeta gospá Gregoričeva in g. Fr. Grbec. 7. Vodniku! Venec Vodnikovih in na slavo Vodniku zloženih slovenskih pesem, za zbor in samospeve z orhestrom zložil pevovodja čitalničin A. Fors ter, poje moški zbor čitalničin in gode mestna muzična kapéla. — Po besedi veliki ples. — Dohodki te besede, pri kteri je vstopnina po večletni navadi odločena za gospode po 1 gld., za gospé in gospodičine po 50 kr., so namenj eni muzičnemu zakladu (fondu) čitalničnemu. Tudi drugim, ki niso udje, je vstop ta večer prost, ako se vpeljejo po čital. udih. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vljudno vabi tukajšnje in vnanje ude, pa tudi druge domorodce in domorodkinje k tej narodni veselici o d bo r. 34 Sodniška obravnava s ponarejalcem in izdajalci bankovcev je dospéla do tega, da je državni tožnik gosp. Ljud. Ravnikar stavil predloge za kazin 50 Da znaša grešnikov, ktera za vse skupaj je vsak zatoženec razumel, ces a je vse v lahko umevnem slovenskem jeziku. 212 let ječe. kriv 9 Novičar iz domaćih in ptujib dezel. Iz Dunaja. V zbornici poslancev je bila poslednje dni najvažnejša dogodba ta, da je minister dr. Giskra ministerstvo ne odgovoril na interpelacijo bode zbornici poslancev predložilo z ah té v galičiškega Polj ako v, da da ta odgovor, ki so deželnega zbora. Nekteri trdijo, ga poljski državni poslanci že davno pričakovali kakor duše v vicah, je te poslance tako razsrdil, da stopijo iz zbora, ako ta ne vsliši njihovih željá; drugi pa mi- da bojo dali seboj „glihati" in da popustijo slijo, točke svojih zahtev, ako se jim spolnijo ostale Pri teh gospodih je vse mogoče. spôska je dobila 20 novih udov Slabotna zbornica go- ) ki nai bi J° v • »i • oživili, spri- Zbornica gosposka ima to nesrećo, da dozdaj ni si jaznila nasprotnikov svojih, ki jo imenujejo „višo zbornico uradnikov", a tudi ni zadostila svojim prijatlom. Kader ministerstvo podpore potřebuje, potisne novih udov v zbornico gospósko. 4krat smo že to doživeli. Minister Schmerling je le enkrat skrbel za pomnoženje gospodov v tej zbornici in sicer takrat, ko Je šlo za Erdeljce. Grof Beust je bolj priden; pod njim je zbor- nica gosposka 8. maja 1867. leta dobila 24, ravno tega leta 25. nov. pa 21, in zdaj spet 20 novih udov. Zdaj bo vendar po dolgem obotavljanji postavo za porotne sodbe v tiskovnih zadevah v roke vzela, a s težkim srcem bode poslancev, in to pristopila osnovi, ki jo je le zato, ker — Tako se glasi sporočilo dotičnega odbora. sklenila zbornica vlada želi te postave. Vredništvo „Zukunfť naznanja žalostno novico, da je gospá Eleonora pl. Delpiny, lastnica tega vr-lega časnika, 12. dne t. m. nagle smrti za mrtvudom umrla. Iz Celja. 20. dne t. m. je bila tukaj obravnava v tiskovni pravdi „Slov. Naroda". Vrednik g. Tomšič se je zagovarjal sam. Državni tožnik je predlagal kazen zapora na 2 meseca in 100 gold, globe; sodnija ga pa ni krivega spoznala. Iz Trsta. Juri s puso" se imenuje zabavni list s podobami, ki ga prihodnji mesec začne izdajati gosp. Martelanec. Ogersko. Razgovori o volitvah novih poslancev so tako vroči, da je na nekterih krajih že kri tekla. v Mesar Janez, Abram Lavoslav, Sular Janez, BostjanciČ A Bartl Jožef, Golob Anton, Stroj An tonij Saj Janez Spa Andrej, Tušek Gregor, Levičnik Jožef, Globoč nik Anton, Matek Jurij, Majar Matija, Zelenec Jožef. govoril je Za 1868. leto: gg. Mrzel Jožef, Gabršek Janez, Kobal Peter. Ankrst Janez, Tanšek Ivan, Pavlica Stevo, Koželj Anton Hohn Hugon, Hohn Robert, Hohn Edvard, Kosec Jernej Naglič Rudolf, Triler Janez, Lijavnik Janez, Saj I Mej v Anton , Vovk Janez, Zagorjan Martin , Gašperlin Gašpar, Petek Andrej, Zaj Andrej, Knavs Andrej Ko drič Miha, Melhar Anton, dr. Kapler Janez, Antolič Ivan, Božič Anton, čitalnica ljutomerska, Farkaš Janez, Globočnik Anton, Gomiljšek Jožef, Huber J. D., dr. Kle-menčič Anton, Kocmut France, Kukovec Ivan, Mohorič Ognjeslav, dr. Ploj, Rajh Janez, Simonič J. Ev., Vojsk Jožef, dr. Zarnik Val., Zemlj M Mašera Jožef, Rj Blaž, Janežič Jakob, Strukelj Gregorij, Grosskopf Matija, Rozman Lovro, Ziegler Janez, Kalan Rajm., Kapus Janez, Kosmač Simon, Skul Valentin, Toman Ivan, Vodè Jožef, ____y Lomberger Jožef, Mesar Janez, Abram Lavoslav. Sular Janez, Svetina Valentin, Kmetič Miha, Vomberger Blaž, dr. Pestotnik Janez, Golob Anton, Stroj Antonija, Krcon i Le- ■ Fr.. Andrej Jožef, Sajè Janez, Bohinec France, Sparavec vičnik Jožef, Cirar France, Ukmar Anton, Čebulj Kocijan Jakob, Tomšič France, Treven Janez, Črne Janez, Zlobec Pavel, Brence Jernej, Globočnik Anton, Vran-kar Stefan, Muri Peter, Brgant Valentin, Zorman Anton, Anton, Matek Jurij, Volk Jožef. V* v Bartl Jožef, Boštjar slovenski abiturienti celjski, Skoflek Jakob, Jesenko Gr., V v v ' Jeretin Edvard, Zuža Janez, Znidar Martin, Škrta Jožef, 9 Ripšl Mavricij, Bitenec Janez, Josek Ljudevit, Roze Fr Koderman Filip, Matoh Jožef, Lukažič Janez, Majar Matija, dr. Mravljak Anton, pl. Hoffern Viljelmina, Švajgar Jožef, Razboršek Jožef, Knifec Feliks, Janža Ivan, Ada- • v mic Jurij France, Kozjek Andrej 9 Tavčar Matej, Gestrin dr. Skraber Viktor, Oblak Leopold, Jerič Jožef, Ze- lenec Jožef. Za 1869. leto: gg. Kobal Peter, Kosec Jernej, Jalen Simon, munska šola, Rozman Lovro, Ziegler Janez, Barlič Mart.. Kapus Janez, Razpotnik Jakob, Umek Anton, Urbas An- HIH MËHB Hftl^HH H ÉÉ ■ Ra- ton, Završnik France, Sular Janez, Strukelj France stelec Janez, Bernard Valentin, Celjar Janez. (Dalje prihodnjič.) 9 Žitna cena v Kranji 25. januarja 1869. rži 3 fl. 74. Vagán (Metzen): pšenice 4 fl. 90. turšice 3 fl. prosa 2 fl. 45. ajde 2 fl. 50. ovsa 1 fl. 95 V Dalmacijo hočejo Ogri kmalu. Francozko. Walewski je 23. dne t. m. nesel sklepe konferenčine v Atene grški vladi in bode tam čakal njenega odgovora. Če tudi za silo kaj obljubi, ne bode trpelo dolgo. Turkom tudi peržiška vlada žuga z vojsko. — Ker je knez črnogorski zdaj na Rusovskem, ovsa l fl. 80 — Krompir l fl. 20. Turkom menda tudi od črnogorske strani oštra sapa ___ saj je sultanova vlada ukazala, da se v trdnjavo 3 fl. Žitna cena v Ljubljani 23. januarja 1869. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 40 3 fl. 75. ajde 2 fl. 40. banaske 5 fl. 10. tursice 3 fl. 10. soráice rži ječmena 2 fl. 50. prosa 2 fl. 40. pise, Nikšic na meji črnogorski dá velika vojaška posadka. Kurs! na Dunaji 26. januarja 5% metaliki 61 fl. 10 kr. Ažijo srebra 119 fl kr Denarni zapisnik Matičin Narodno posojilo 66 fl. 85 kr. Cekini 5 fl. 71 kr. letniki: (Dalje.) Za 1867. leto: gg. Velikojna J., Pavlico Stevo, Hohn Hugon Naglič Rudolf, Triler Janez, Sajevec France, MejaČ Anton Svoboda Janez, Janežič Jakob, Strukelj Gregorij, Grosskopf Matija, Kalan Rajm., Toman Ivan, Lomberger Jožef. 9 9 Loterijne srećke: V Trstu 23. jan. 1869 : 84. 73. 34. 60. 39 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 6. februarja 1869. Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznib v Ljubljani.