Tečaj XV. List 10. obertnijske cir odske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 íí. po posti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v sredo 4. februarija 1857 Za 30 krajcarjev tehantu gosp. A. Grašic-u i v Vipavi pri gosp. tehantu najlepsa živina ali najbolje kmetijsko orodjel Gabrijan-u in v Šire h pri gosp. fajm. Majniku. Kaj pa je spet to? bo marsikdo naših bravcev re po Kdor pa, odkodar koli, kmetijski družbi v Ljubljano teh srečk piše, prosimo, naj pismo fr an kir a in v pismo teh verstic — je pač kaka smešnica za se 2 krajc. položí za recepis, ki se mora za dnarno pismo plačati, ker družba mora za vsako srećko celih 30 krajc. Ni ne pustnica, ampak gola resnica. Da! za pol gol- na Dunaj odrajtati, in se tedaj s plačilom recepisa ne more kel, bravsi nadpis pustni čas? i dinar ja se more dobiti lepo govedo, žlahna ovca, zalo prase, dober plug nove sorte, urna mlativnica ali kakošna draga imenitna mašina ali kmetijsko orodje, in sicer takole: v kratkem (mesca v škodo nesti. like noči. Po Zadnji cas za naročila srečk je do vé Našim bravcem je dobro znano, da ?)Novicahu se bo potem vse zvedilo:. kdo je kaj v loterii zadel in kaj. Ze naprej se veselimo, ako nas Malahovskova furoirnica majnika) bo na Dunaji vélika razstava mnogoverstne doleti sreća, da nam bojo pritirali kako žlahno kravico ali živine, kmetijskih in gojzdnih pridelkov in mnogoverstnega kako dobro orodje po železnici iz razstave na dom! kmetijskega orodja in mašin iz vseh dežel našega cesarstva. Slavna dunajska kmetijska družba bo napravila to imenitno razstavo, in visoko ministerstvo jo podpira na vso moč; za to ji je podarilo pripomočkov v dnarjih in verh tega še dovolilo , da vse, kar se odkodar koli bo poslalo v razstavo, Za mizarje kaj novega dobrega. Gosp. Malahovski v Ljubljani, kteri sije ze zdav nej dobro imé pridobil v izdelovanji orgel in kterega že zavolj njegovih v šolah pridobljenih vednost ne smemo v versto rabotnih rokodelcev staviti, je napravil mašino za fur- se bo tje in nazaj po zeleznicah peljalo zastonj. Da se ta razstava v spo minu tudi tistih ohrani, ki niso imeli nič v razstavo poslati, je kmetijska družba osno- nire delati, ktera je zavolj nje pripravne postave vala lote říj o, v kteri more, kdor si eno ali več srečk iu ličnega in h it r ega delà toliko večje hvale vredna, (lozovj po 30 krajc. kupi in je s svojo srećko srečen, ker si jo more za maj hen dnar. omisliti vsak mizár ■ kteri potřebuje za svoje rokodelstvo lepih furnir. lepega bika, zalo kravo, koristno orodje ali kaj drugega dobiti, in sicer takole: Kmetijska družba je naredila 50.000 srečk (lozov) in jih prodaja po 30 krajc. S tem, kar bo za srečke skupila bo in to bojo d obi tki. Kdor bo tako srečen srečka, kakor številke v navadni loterii, kaj zadela, bo dobil to ali uno, kakor smo gori rekli. Ako spečá družba (tislar), Tako pripravna je ta mašina, da jo po pravici zamo remo pravo igračico imenovati in da se ne spomnimo 5 da i kupila v razstavi živine ali kmetijskih mašin in orodja, da bo njegova i bi bili ze kje enake vidili. Toliko raji tedaj gosp. Malahovski mu verjamemo , da je ni nikjer posnel, ampak da jo je po svoji glavi iznova napravil, ker vselej radi sliši mo , ako tudi kdo naših do mač ine o v kaj koristnega na V . f vseh 50.000 sreck i bo skupila 25.000 gold. in s tem bo mogla sila veliko stvari kupiti in toliko več bo dobitkov. Kar jih pa morebiti ne bo poprodala , vse tište bo pahnila iz loterije, in to kaže, da je upanja veliko, kaj zadeti. Ker je želeti, da bi vsaka dežela dobila kaj lepih spo-minkov iz dunajské razstave, je kmetijska družba vsake dežele si naročila nokoliko srečk (krajnska 300; če pa te kmali spečá, bo pisala še po več) in jih prodaja vsakemu, kdor koli hoče, po 30 krajc. Kdor tedaj želi eno , dvé ali kolikor koli takih srečk po 30 krajc. kupiti, naj se oberne do svoje kmetijske družbe. ? dan spravi. Zatega voljo pa se vendar ne prederznemo prav za gotovo to mašino čisto novo znajdbo imenovati, ker naša mašinarska vednost ne sega tako dalječ, da bi vse mašine poznali, ki so dosihmal znajdene na svetu večkrat se je že přiměřilo, da je kdo po svoji lastni bistri glavi, brez vsega izgleda in brez posnetka, kaj znaj del y češ, da je novo; pa je bilo vendar že kje drugod znano. Naj pa je Malahovskova furnirnica čisto nova znajdba ali ne (če je, tolikanj večja čast za mojstra!) —to je go tovo i da je velike hvale vredna in da bo mizarjem kaj , ktera ne potřebuje ne sopara ne vode, da všečna mašina bi jo gonila 5 ue velikega prostora in ne moćnih delav cov i ampak v vsaki majhni delavnišnici lahko Krajnska družba jih prodaj v Ljublj stoji, po dveh šinicah teče kakor železniea, in vsak, kakih 15 v svoji ali 16 let star fantč jo lahko goni in si s tem delom na pisarnici v Salendrovih h Nr. 195 nad Bregom; dan poldrugi goldinar čistega plačila brez posebnega truda po d se dobé pri sledečih gosp. predstojnikih kmetij- prisluži. skih poddružnic: v Men g pri «•osp. fajmoštru Kuraltu & 9 v Krajnji pri gosp. Konr. Loker-ji v Radolj pri gosp. tehantu Vovku v T V « V nemu predstojniku baronu Aichelburgu gosp. J. Rudešu, vlastuiku grajšine, pri gosp v Ribu okraj pri Mašina tece na dveh sinah, po kterih se z rokama goni kakor navadna monga tje pa sem; lih v sredi je žaga ali pila v štirivoglatnem stališu, v ktero se odzgoraj doli postavi hlod, iz kterega hoče mizar furnire rezati. Kakor v M vasi pri pila ali žaga, sem ter tje gonjena, reže hlod od spod navz ar » 08p Santo Treo-tu, vlast • V grajs ? pri Ferd. Trenc vlast • V g raj s v v Drašk Novem m gor, tako ga mašina sama v eno mero pritiska doli na pilo dokler ni hlod skozi in skozi prežagan in furnira narejena ? t pri gosp. prostu J. Arko-tu > fajm. J. Jonke-tu, v Metli ki pri gosp. J. Kapele-tu, grajš v Kočevji pri gosp. Da si pa zamore mizár rezati furnir vsakoršne debelosti prav tanke ali pa močnejše, ima mašina upravnika (regu 5 oskerbniku v P pri gosp. Mat. Koren-u, v Po- latorja) s 7 vertili. Kakor £a zasučeš, tako ti réže potem toj ni pri gosp. A. Kurcu, tehantu 5 v Bist pri pila furnire tanjše ali debelejše. 38 To je vse prav in dobro nam utegne kdo reči ali kakošne so pa furnire, ki jih delà ta mašina y ker delo še le mojstra hvali? ne preklinja, ne suje in ne pretepa; bičev ni več pri hleva viditi ; le bič še visi na steni, ki je pa le za strah in se da furnire iz te mašine so kaj lepe Na to zamoremo odgovoriti, skorej nikdar ne rabi. Pa tudi živina zdaj svojega gospo y to je y one imajo po- darja drugači spoštuje; kader ga namreč ovoha, da se k glavitne dvé lastnosti, ki se terjate od njih: namreč fur- hlevu bliža, ga dokajkrat mukaje k sebi vabi in se milo proti njemu ozira. Kaj prijetno je zapaziti spodobno po- nire so čez in čez gladke kakor da bi bile pooblane m pa skoz in skoz enako debele. glestanega vola v pričo gospodarja iz ležiša se vzdigovati Verh tega je mašina urna; v 12 urah lahko izdela ter proti njemu glavo nakretaje se stegovati, kakor da bi 72 stirijaskih čevljev. se hotel pobahati: n Glej, kakošen korenjak sem ; res me Pa tudi na vodo bi se dala postaviti ali tako na- smeš vesel biti, zakaj vse delo mi je le igrača, brazda pa praviti, da bi jo vodeni sopar gonil. ugodno sprehajališče". S to mašino pa y kakor je sedaj in ki se z rokami Ako je z živino nepristojno ravnati že znamnje neob goni y misli gosp. Malahovski navadnim potřebám mi- tesanega cloveka, kaj še le moremo reči od takega, ki naj zar s kim popolnoma zadostiti. S lišimo 9 da gosp. Malahovski bode na manjše raz rajši delà s svojim bližnjim po svoji termi in ga še verh najgeršimi primki opleta? Spodobnovič. tega velikodušno z mere izdelano mašino poslal v dunajsko razstavo mesca maja. Prav je ! Kdor želi mašino viditi, jo lahko vidi v nj ego vem stanovanji v Ljubljani na sej m skem tergu (Jahrmarkt platz). Kdor pa si zeli enako mašino napraviti, tudi pri njem za spodobno plačilo vse natanko zvediti. zamore Zgodovinske čertice Celjski pokneženi (Konec.) srofi Ta mašina veljá 40 y kdor pa sam kaj narediti zna, jo nu naredi za 35 y Ivan Hunyady je umerl 11. avgusta 1456 v Zemu se je na boj zoper Turke pripravljal. Sin njegov La- dislav je bil potem upravitelj Ogerske ban hervaški m Mi pa smo si svesti, da smo očitno pohvalili le kar dalmatinski, tudi velitelj v Beligradu. Tega tedaj in ves je oči tne hvale vredno. Naj se sam tega prepriča vsak, komur je za to mar t r Nekoliko pelina medom rod Hunyadov pokončati je določil grof Ulrih. Pisal je svojemu tastu, despotu Jurju serbskemu, da kmali mu hoče poslati iz Beligrada dve prijetne obli (glavi oběh Hunyadov) 0 da bode z njima y igral To pismo pa je bilo uljovljeno ter Odkar neki kmet „Novice" prebira in njih svete marljivo, Kolikor je v njegovi moči, v djanji spolnuje, tudi iz je prišlo Ladislavu Hunyadu v roke, ki pa je vedil preteči nevarnost so vnovič Ravno takrat je bila vojska nakanjena Turkom njegovega hisevanja stare napake bezijo in se vse na bolje obraća. Nočemo se tukaj muditi, da bi popisovali, kako on lepo glešta njive in travnike in kako on razumno sadjorejo oskerbljuje ter revšino daleč od sebe podi; temuč hoćemo le njegovo živino, ki po telesu člověku enako zamore ža- po Donavi. lostne in vesele ure, prijetne yiegepgeegeeeglggl^g ki trumoma silili proti Donavi. Vikši vojvoda je bil y izvolj en Nikola lij lak, za namestnika Ogerske pa l'lrih. grof Celjski. Nabrana je bila dobro oborožena križarska armada 44.000 móž, in peljana na 103 velikih barkah doli Kralj Ladislav Savo prestopi s to armado, ter in zoperne občutke imeti, ne- pride s grofom Celjskim vred 8. nov. 1456 pred Beligrad < Ibadva jezdarita odtod gori do terdnjave. in ko tje dospeta. koliko v spomin vzeti. Komu ni ljubsa lepo rojena živina memo rebraste! Po svetio rejenih volih je tudi uaš neobte- prijahajo ogerski poveljniki s oboroženim ljudom, zapodijo sani kmet ob sej mih hrepenljivo gledal in jih tudi, dokler nazaj kraljeve in grofove s premije va vce, ter zapró vrata je se kaj starih petic bilo, drago plačeval, ter se ž njimi gradu za njimi. Nobenega cloveka niso pustili ne noter kake tri tedne ponosno bahal, toda prehitro so bili podobni ne veil. ?>rugo jutro, 9. novembra 1456, ko je bil kralj pri ospodje Celjskega grofa po stopi v izbo, mu takole ogerski fr Ko grof stari slamnati strehi, kjer se lahko preklice preštejejo in na- posled jih je mogel po kaj nizki ceni spečati ali pa so mu sv. masi, pokličejo celó pocepali. Toliko neusmiljenemu biti do živine, se ne nekem služniku k sebi. vé: ali mu je bila ta uadloga prirojena ali jo je bil podedoval, govori upravitelj, to je vendar se je očitno kazalo, da ou v svoji nespameti misli ti si vedno nasprotoval mojemu očetu in mojemu rodu !u od živine le obilno korista dobivati, ako on ž njo nezmerno terdo in neusmiljeno ravna, zatorej ni on, dokler ni „Novic" y Ladislav Hunyady: „Grof Celjski y to do zacel prebirati, pri svoji živini ne cesala ne sčetke nikdar je zunaj in znotrej hleva polno bilo, rabil, Ie leskovih palic Grof Ulrih pa mu zaverne : „Kdor to pravi me certi ; kazati morem kot hraber knez". Hud prepir se uname na to med njima, v kterem se Celjski grof tako razserdi, da poleg njega stojećemu vojaku ki so mnogokrat že tukaj, vselej pa pri delu, volom po re- meč izdere ter z njim po Hunyadu maline. Hipoma pla-brih bobnele, kakor da bi kdo ž njimi po skedujevi steni nejo Ogri nad grofa in sečejo po njem; al on se vitežko opletal. Živina takega gospodarja, dokler brani, ter upravitelja in druge napadnike hudo rani. se nečloveškega ob- jih je pa bilo preveč proti enemu, so ga premagali Ker Poln našanja ne privadi in dokler ni do čistega zgurana, je na ran in ves kervav se zgrudi LTlrih na tla in tù so ga po Ko pol divja in kaj plašljivo gleda. Kadar ona začuti gospo- polnama končali darja se k hlevu bližati, urno kviško plaue , rep stiskaje imenu Miha Silagyi, ter mu glavo odreže med noge , se k steni ali v kot pritiskaje in noge skupej je bil mertev, priskoči neki 0 po To se je dogodilo na dan sv. Teodora, 9. nov. 1456 pod se tesno ustavljaje plaha dočakuje, kdaj jo sunil ali drugač udaril. — bo gospodar Ko je bil Celjski grof usmertjen y 60 0 po vjeli vse Vsak umen živinorejec pa tudi S ospode, ki so pri kralju bili. njegove svetovavce, viteze rad poterdi, da mora živina , če tudi prehudo ne delà, in vojake ter jih oplenili vse. Armada pa pod gradom, zve klaje in pijace vedno dobiva, samo zastrau tega, ker je po- divša ozovitno dogodbo v tverdnjavi, in mislec, da gredó gostoma preplašena in žalostna, se posušiti, da kostnjaku podobna. je g olemu vragi tudi nad se spunta ter hoče udariti na grad V tem pa ji razglas ij Ogri y da se njej in kralju ne godi Tisti tedaj nekdaj neusmiljeni, in v svojo uesrečo sirovi nič žalega; tndi kralj stopi na ozidje, se vojski pokaže ter kmet, ki zdaj rad „Novice" prebera in se po njih v kme ji veleva, naj se ona ne poganja za pravdo Celjske tovanji obnaša, se je včs predrugacil, kajti kaj marljivo Vojska je stala pod gradom do 6. dneva ; potem se pa verne in lepo oskerbljuje svojo živino; tudi suhe kostnjake, dokler čez Donavo v Zemum. Kralj je poslovil križarje, ki so se niso preveč pohabljeni, po nizki ceni kupuje in dobro oko- na to razkropili. žene vole z dobičkom prodaja. On živine nikdar več gerdo ako je končana bila ta nesrečna vojska 39 bil že kedaj bral. Ta izrek je: „persál!" ali „p e r š á 1 i !" ,nmûn! or»i/»ii bor fronnnni/i. o Rabimo to Grof Ulrih je bil poslednji svojega rodu ž njim; je umerla rodovina pokneženih Celjskih, Ortenburskih in Zagorskih grofov. Truplo njegovo je bilo peljano v Celje, ter ondi slovesno pokopano v samostanski cerkvi Minorito v. *j čiti ali. ga kaj prasati; ali ce se nad kako rečjo čudimo Bili so celjski grofi hrabri junaki, bojevali se s kri- se Ijubeznjivo ponorčujemo, začudljiv odgovor dajamo itd. Na m pomeni sploh to, kar francozki: „a propos besedo, kader gré kdo od nas, pa mu imamo se kaj naro stijani pa Turki, namestovali kralje in vladali njih dežele. P«* • • 55 Peršal! ste ga vidli?" 55 Peršal! kaj je djal?" Imeli so sila veliko posestvo, mnogo mest, gradov in tergov. „Ne, to ni tako, vam (ampak) teta je přinesla ; (če se uni •^^É «« m mim i i • 1 á~>4 1 • i • V* . . ____v Njih so bile: 1) na Štajarskem: Celje, mesto in veci spomni, kteri je poprej govoril, reče:) „peršal! prav imate". del nekdanjega celjskega okroga; potem Ojstro vec, Pogred Hekenberg, Sanek, Braslovče Rudnik, Gornigrad i. t. d. y Paka, Mozirje Verbovec 55 Cača (pri nas sploh navadna beseda namesti oče) y mi bote dali hlace zaman 2) na Koroškem: Orten (zastonj)?" „Peršali!" (odgovoré oce burg, Sternberg, Špital, Paternion, i. t. d. ----- ------------kar je z nemskim „schauts, schauts! identično). na Kraj ns- komu jesti dajo, in se on potem delu odtegne, recejo bolj ša Ce kem: Sviben, Kerško, Radoljca, Lož, Ribnica, Kočevje i.t. d. 4) na Hrovaškem: Zagreb, Samobor, Medvedjigrad, Jur- ihn, jetzt will er davon ! ljivno in začudno: „Peršal! jevo, Varozdin, Zagorje, to je, berdovita krajina Horvaskega po Slovenskem znana in v rabi? sa (zdaj pa) greš?" Schauts Je li ta beseda še kje drugod poleg stajarske meje do vtoka Sotle v Savo; — 5) njih je bilo tudi 27 grajšin po Avstrii. Na Dunaji je bil V Beču spisal Juri Sterbenc. celjski dvor, o tisti dôbi sila obsirno poslople na mestu, na kterem dan današnji tako imenovani Amalijin dvor ce-sarskega grada stoji. Slovanski popotnik ** * Od slovečega Jožef a Wencig-a šolskega svét n-------t ' niUVtl/C«a a u it m l a t? gii Vig-o, ouiont^u o»vi Nepričakovana smert grofa Ulriha je razvéjala po- nika in vod ja češke realne šole v Pragi, ki po rodu Ne sestva njegove na mnoge strani. Prepiri pa hudi boji so meCi pa v pismenstvu českem popolnoma znajden, je že lepo priceli se za bogato naslednino, kajti za njo je oglasilo število staročeskih in novočeskih bukev v nemški jezik prese 24 snubačev. Izmed teh je tadanji cesar Friderik IV., opravičen po naslednjih pogodbah, dobil pokneženo celjsko grofovino in lepe posestva na Koroškem. ***) Tako je poginula bogata in mogočna rodovina Celjskih grofov, in zatonile so tri zlate zvezde v sinjem stavil, prišle ste zopet na svetio dve imenitni knizici, nam- : ..Studien iiber Ritter Thomas von Štitné". reč polji (celjski le tje. gerb), ko so lesketale komaj poldrugo sto-Nič ni ostalo od teh velikašev, kot njih hub a nje Ein Beitrag zureuropaischenCulturgeschichte. Leipzig. Verlag v. L. Wiedemann. 1856 , in druga poznejša: „Krânze aus dem bohmischen Dichter- (mertvaske glave), ktere garten". Bei L. Wiedemann in Leipzig. Ako se Nemci v sedanji dobi čedalje bolj ozirajo na so hranjene v mizi glavnega ol- slovanské literature in zlasti na česko, če ne silnému nem tarja cerkve Minoritov v Celji, in ktere radovednim popot- ěkemu slovstvu primerno , vendar marsikaki drugi literaturi y nikom kaže tamošnji cerkovnik. Ondi pak, na jugo-izhodnem kraji celjskega mesta ob levem bregu dereče Savine, stoji obrašeni skalnatí hrib, na kterega verhu je bil omenjenih Celjskih grofov stolni grad in nevstrahovana terdnjava. Dvojno debelo ozidje je obdajalo veličansko poslopje, in branili so ga visoki terdno zidani stolpi, postavljeni menda na vse veke. Znotraj se vé da je bilo mnogo krasnih sob in hramb, da je bila kapela in orožnica, krasota in lepota povsod. Pa zdaj ? . . . manjših evropejskih narodov enako, gotovo je k temu zeló pripomogel neutrudljivi prestavljavec Wencig, ki od leta 1830, kterega je med ljudi dal pervo delo: „Slawische Volkslieder" (Halle), leto za letom soznanja rojake svoje z slovstvenega polja, in nje- , ki jim ces kega žlahnimi cvetlicami iz gove prestave, kakor nam je zuano po izreku gré sodba v tem, deržé se natanko izvirnih spisov in so móž časi, o minljivost človeških stvari! Veličavno poslopje je razpadlo; poderto je debelo ozidje, in na věčnost zidanih stolpov le še eden stoji. Zginuli so krasni hramovi, poderte prelepe sobe, v kterih so kralji snubili. Sem ter tje, nad in pod zemljo leži raztreseno debelo in drobno kamenje, kot orjaške kosti nekega davno stroh-njenega velikana; ostanjke pa zaraša razno rastlinje. Tam pa tam molé kviško razpokle stene, po kterih se spenjajo in ktere objemajo stotere roke tamnozelenega beržljana. Kje je bojišče, kje dvorišče? kje orožja junaškega šum? Kje je shodišće hrabrih vitezov, kje turjališče pogumnih opro dov? je; pisane vgladki, prijetni nemščini. Te predstva odli kujejo tudi gori omenjeni knigi. Perva obsega po čeških spisih popis življenja in presojo bukev slavnega Tomaža Štit ne ga, ki je že pred 500 leti v čisti jedernati češčini w «... • . i t v I razne bogoslovne vprašanja razkladal prav po katolisko pristavkom nekterih njegovih manjših spisov; v drugi pa podaja nemškemu občinstvu vence iz poezij (že pokojnih) \.Sla- Na bojišču in dvorišču raste trava in obilo germov shodišče in turjališče pokriva stoletni mah. Kje je nek dvorana knezova Dvorana in izba ste se razrušile ! in kot gradjan in gradjan ka bivata ondi sedaj čuk pa sova. Tiho kot na grobji je in nad , ki ža- pervakov českega pesmeuištva: Jane za Kolarja vina hči") in Franca Ladislava Čelakovskega. Spodobi se sicer, bi djali, prebrisanemu Slovencu, da slovstvene delavdrugih Slovanov prebira v i z vir nem jeziku, toda iz-verstna přestává v nemški jezik priporoča se sama kakor dober pomoček pri tem. Na Dunaji je prišla na svitlo kniga pod naslovom: Primjeri serpsko-slavenskega jezika; sastavio v