Glasnik S.E.D. 42/1. 2 2002, stran 37
TEMA
Predhodna objava / 1.03
Alenka Černelič Krošelj
SV. KRIŽ ALI PODBOGt
Podhočje je vas, ki leži 10 kilometrov južno od Krškega, 13 kilometrov vzhodno od Brežic in Pet kilometrov vzhodno od Kostanjevice na Krki, v kotlini med reko Krko, griči in Gorjanci. Upravno sodi p občino Krško in posavsko regijo. Že od ustanovitve župnije nekje v 12. stoletju je njeno središče, od 19. stoletja pa je bila vos tudi sedež raznih Upravnih ustanov, občine in zdaj krajevne skupnosti. Vas seje do leta 1952 imenovala Sv. Križ, potem pa so ji dali novo ime Podhočje,'
Za približno predstavo velikosti vasi naj navedem podatke:
-	leta 1869 je vas imela 288 prebivalcev, občina Sv. Križ Pa I85S,
~ leta 1931 je vas imela 369 prebivalcev, občina 2209.
-	leta 1999 pa 325 prebivalcev in krajevna skupnost 1663.
Sama vas nima kakšne slavne zgodovine, vendar pa je z nJ« povezanih kar nekaj omembe vrednih podatkov:2 območje je bilo zagotovo že zgodaj naseljeno, saj je lega vasi zelo ugodna, blizu vode. zavarovana z Gorjanci, 2 vinorodnih gričev sega pogled na ves Krakovski gozd, vse Krško polje, vse do zasavskih hribov. O naselitvi Pričajo najdišča v okolici vasi, o dobri legi pa ostanki stolpa na griču Stari grad. ki je po domnevah arheologov rabil kot razgledni stolp v povezavi s kostanjeviš-kim gradom. Najbolj znana najdba s Starega gradu je kamniti lev. ki je zdaj na ogled v preddverju Narodnega muzeja v Ljubljani;-1
kraj Sv. Križ je prvič omenjen 8. maja 1249, ko je kot Priča pri drugi ustanovni listini kostanjeviškega samostana zapisan tudi župnik Tomaž od Sv. Križa (de sancta Cruce),s Leta 1296 se omenja Sv. Križ prvič neposredno kot fara, in sicer na papeškem desetinskem seznamu." leta 1444 pa kot prafara;7 Prav tako je s Kostanjevico povezano delovanje pomožne kovnice, kije v Sv. Križu delovala med letoma 1228 111 1235. Znana je po številu prikovov in hibridnih novcev ter legendi -ANCTACRV-. Na podlagi enega izmed najdenih kovancev je Franc Černelič oblikoval znak za Sasilsko društvo in izpeljanko predlagal tudi za grb krajevne skupnosti."
^ekaj zgodovinskih podatkov sem nanizala, da vsaj malo Predstavim vas, ki sicer ni nič posebnega, prav tako ni Posebno njeno ime ali povojno preimenovanje. Vendar pa ^b ^^ Snia-''1ria nepomembna« zgodovina zelo pomem-a njene prebivalec in vse. ki so kakorkoli povezani z
njo. Pomemben del tega je tudi ime kraja, saj prav postavitev posameznika v natančno določen prostor pomeni velik del njegove identitete. Že ime je marsikaj povedalo o vasi, jo opredelilo kot katoliško in izražalo visoko stopnjo kolektivne katoliške zavesti njenih prebivalcev. Kdaj natančno je bila vas poimenovana Sv. Križ. se ne ve. Najbrž nekako sočasno z graditvijo prve cerkve nekje v 12, stoletju, ki sojo posvetili svetemu Križu. Ta cerkev je stala vse do začetka 20. stoletja na majhni vzpetini sredi vasi, v zapisih o vasi pa se vedno pojavlja ime Sv. Križ ali v nemščini ali latinščini (Hailigen Creuz, Heilig Creutz, Sancta Cruce, Sancta Crux). Nekaj časa, konec 19. stoletja, naj bi se vas imenovala Križevo, vendar pravih dokazov, razen bledih spominov ljudi, nisem našla. Najbrž jo je hotel takratni župnik tako poimenovati zaradi številčnosti krajev z imenom Sv. Križ, z razvojem poŠte pa so iz istega razloga oblasti dodale še »pri Kostanjevici« (zum Landestrost). Leta 1930 sije takratni občinski odbor občine Sv. Križ pri Kostanjevici prizadeval, da bi namesto »pri Kostanjevici« bila oznaka »ob Krki«. Zahtevo so utemeljevali s tem, da je to bolj natančna oznaka in je v splošni uporabi, pa tudi na uradih in pošti so velikokrat
1	O preimenovanju več v nadaljevanju. Vas bom imenovala glede na časovno obdobje, o katerem pišem, in glede na to, kako seje takrat tudi uradno imenovala.
2	O samem kraju je le malo neposrednih zgodovinskih virov. Črpala sem iz literature, povezane s Kostanjevico, kjer je večkrat omenjen tudi Sv. Križ, za zadnji dve stoletji pa je najti podatke tudi v župnijski in šolski kroniki ter seveda v spominih in zapisih krajanov.
3	Izkopavanja so potekala leta 1977 (Posavski muzej Brežice), poletni študentski tabori pa v letih 1992. 1993 in ^.Udeleženci so bili mladi prostovoljci Evropskega foruma združenj za varsLvo dediščine. Več v: Mitja Guštin (ur.), Podboč-je/Stari grad. Brežice 199.1,
4	Kopija kamnitega leva, sicer na grozljivem marmornem podstavku, krasi leta 1999 obnovljen try pred cerkvijo sredi vasi.
5	Jože Mlinaric. Kostanje viška opatija 1234-1786. Kostanjevica na Krki 1987, 135.
6	Stanko Skaler, Iz preteklosti Podbočja. Naša šola 1854-1964. Podhočje 1964, 16. Sancta Crux prope Landestrost (Sv. Križ pri Kostanjevici).
7	Ibid. Urlar zu Heiligen Kreuze,
8	Leta 1999, ob 750-letnici prve omembe kraja, so potekale razne akeije, ki so pripomogle k oživitvi, predvsem pa ureditvi vasi Podbočje. Tako je bil tlakovan in urejen trg pred cerkvijo. kjer je postavljena tudi omenjena kopija leva. Uredili so vodnjak na trjiu (sicer ne prav uspešno) ter začeli urejati pokopališče [poti in zid z ograjo). Osrednja prireditev je bila maja. izšel je tudi zbornik Ob 750-letniei Sv. Križa, Podbočje 2000.
S.E.D.
i 1
I	1


S.C.D.
TEMA
Glasnik S.E.D. 38/1. 2 2002. Siran 42
zamenjevali kraja Sv. Križ in Kostanjevica.,J Tej prošnji ni bilo ugodeno, so pa nekateri kljub temu, na primer tudi gasilsko društvo, na svojem pečatu uporabljaii tako ime (Sv. Križ ob Krki).
l.eta 1948 je prezidij ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije izdal zakon o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš. Tretji člen tega zakona se glasi: »Naselja ne smejo imeli imen, ki niso v skladu z današnjo družbeno iu narodnostno stvarnostjo ali ki žalijo narodnostni čut slovenskega naroda ali drugih narodov Jugoslavije.«10 Sv. Križ so preimenovali v Podbočje šele leta 1952. Natančen datum ni znan, kajti v arhivu okrajnega ljudskega odbora Krško ni dokumentov o tem. v krajevni skupnosti pa o tem, vsaj po besedah domačinov, niso vedeli ničesar. Sprememba je bila objavljena le v glasilu krškega okraja Naše delo. V notici je zapisano: »... dosedanje ime Sv. Križ v Kostanjevici (se preimenuje, op. p.) v Podbočje.«11 Novo ime so vzeli po griču Bočje in delu travnikov blizu vasi. ki so mu domačini že rekli Podbočje. Ljudje se zelo različno spominjajo, kdaj in kako so izvedeli za novo ime svoje vasi. Le malokdo je to prebral v časopisu. Tako nekateri pravijo, daje bilo preimenovanje aprila, drugi pa od aprila do novembra 1952. Ljudem sprememba sicer ni bila všeč, vendar niso ukrepali. Niso pa se strinjali, ker:
-	so bili vajeni starega imena in niso videli razlogov za zamenjavo, saj sta vas in vse območje skorajda povsem katoliška;
-	se jim ime Podbočje ni zdelo primerno že zaradi ledin-skega imena nekaj travnikov in njiv. dolgih kilometer, ki v resnici ležijo pod gričem Bočje. medtem ko vas leži pod gričem Stari grad.
Vaščani so se bali kazni, ki bi jih lahko doletele, če bi se javno upirali odločitvi. Že za manjše stvari so bili takrat večkrat kaznovani, najpogosteje z dvema mesecema orožnih vaj. Uprli so se s tem, da novega imena niso uporabljali v pogovoru, prav tako pa niso hoteli pisati novega imena na poštne pošiljke - in tako so delali tudi ljudje od drugod. Kmalu pošta, ki je bila naslovljena na Sv. Križ, ni več prihajala. Takratni župnik Viktor Frole je v pismu škofiji spraševal, kaj naj naredi ž novim imenom. Odgovorili so mu. da je krtu pač Podbočje, župnija je še vedno Sv. Križ. uradno pa se bo imenovala Sv. Križ - Podbočje. tako kot so naredili tudi z mnogimi drugimi župnijami v Sloveniji,
Počasi je v zavest ljudi prišlo novo ime in se v sedemdesetih letih z novo generacijo skorajda povsem udomačilo. Veliko vaščanov In okoličanov je še vedno ohranjalo staro poimenovale. na primer »Grem v Sv. Križ« ali «To so pa Kri-ževci«, večina mladih pa seje že imela za Podbočjane. Tako je minilo slabih štirideset let, ko so se ljudje ukvarjali z drugimi stvarmi in imeli ime, prvo ali drugo, za nekaj, kar pač je. se je zgodilo in jih ni kaj posebej zanimalo. Z novimi političnimi razmerami pa je nastala tudi prva pobuda za vračanje imena Sv. Križ. Leta 1990 jo je da! župnik France Novak. Na svetu krajevne skupnosti so sklenili, da bodo vaščani Podbočja hkrati z odločanjem o neodvisnosti Slovenije odločali tudi o imenu vasi. To je bilo sicer izpeljano v obliki ankete in ni bilo zavezujoče za nikogar. Od 288 volivcev jih je tako bilo 215 za Sv. Križ, 71 za Podbočje, dva anketna lista pa nista bila veljavna.
Takrat so tudi drugje po Sloveniji načenjali ta vprašanja in kar veliko krajev je spet dobilo stara imena, ponekod pa so zadržali nova. V Podbočju je opravljena anketa sprožila proces opredeljevanja in polarizacije, ki še ni končan. Nekateri so menili, da je bila izvedba ankete pametna in dobra poteza ter naj se na podlagi njenega izida vasi povrne odvzeto ime. Drugi so trdili, da je anketa prišla preveč nenadoma ter bi o tem morali odločati počasneje in preudarno. Veliko pripomb pa so imeli tudi prebivalci okoliških vasi, saj bi se poleg same vasi preimenovala tudi krajevna skupnost in kar nekaj maiih vasi, ki so jim v sedemdesetih letih prav nerodno dodali še «v Podbočju«. Tudi oni so hoteli sodelovali pri odločanju. Svet krajevne skupnosti je sklenil, da bo vse pretehtal in ne bo ukrepal na podlagi ankete. Skupaj z občino so prosili strokovnjake za mnenje in nasvet, dobili pa so seveda zelo različne odgovore.1-' Od njih ni bilo kakšne posebne koristi, delno zaradi mnenj, ki niso dajala konkretnih rešitev, predvsem pa zaradi popolne nesprejemljivosti kakršnegakoli vpletanja »tujcev, nedomačinov«. Poleg tega je vsaka stran mnenja uporabljala in prilagajala v svoje namene.
Na podlagi pridobljenih in izraženih mnenj, daje Ireba o zadevi odločati razumno in prelehtano. sla svet in skups-čina krajevne skupnosti Podbočje po dobrih dveh letih razpisala javno razpravo. Potekala je v prostorih gasilskega doma od 10. januarja do 10, februarja 1993, in sicer vsako nedeljo od 8.30 do 10,00. Razprave so se udeleževali predvsem moški, ki so po jutranji maši skočili še na kozarček v gostilno, po razpravi pa spet s somišljeniki analizirat dogodke. To je bil zelo razburljiv čas, prebivalci vse krajevne skupnosti so se razdelili na dva pola, na zagovornike Sv, Križa in na zagovornike Podbočja. Prvi so poudarjali predvsem več kot sedemstoletno zgodovino, tradicijo in primernost starega imena. Pomemben argument je bil tudi poprava krivice, ki seje zgodila z nasilnim preimenovanjem. Drugim - mlajši generaciji in tistim, ki so bolj liberalno ali levo usmerjeni - pa je bilo bolj všeč novo ime. Podbočje je po njihovem mnenju nevtralno, lepo ime, ki je vzeto iz samega kraja in tako tudi zelo primerno, Vas in krajevna skupnost pa že nekaj desetletij nista več samo katoliški, ampak tudi ateistični, poleg tega je Podbočje znano tudi širše, predvsem po športu." Namen javne razprave je bil v obveščanju ljudi in zbiranju mnenj, predlogov. Končna odločitev je bila predvidena z referendumom. Vendar tega ni bilo. Vzrokov je lahko več. predvsem pa javna razprava ni nakazala nobene pametne rešitve. V ospredju so bila nesoglasja, družinske zamere, označevanja, obtoževanja. Ljudje so se spraševali o krivcih, motivih, pomembno vprašanje so bili stroški, ki bi jih imel vsak prebivalec, če bi kraj preimenovali, in podobno. Nihče od odgovornih si tako ni upal ali pa želel storiti ničesar, še manj pa dokončno odločiti o imenu. Tako je bilo do leta 2000, ko je skupina vaščanov aprila ustanovila Iniciativni odbor za vrnitev imena Sveti Križ. Njihova naioga je bila vodenje postopka za vrnitev imena Sveti Križ," Tako so začeli zbirali podpise po vasi in spet seje razvnela razprava za vračanje imena in proti njemu-Ljudje so se jezili predvsem zaradi načina zbiranja ter očitne podpore in podpihovala župnika Novaka, ki je tudi pri mašah dal jasno vedeti, kako se mora odločiti in v
Glasnik S.E.D. 42/1. 2 2002, stran 39
TEMA	S.E.D.
íikcjjo vključiti vsak kristjan. S tem pa je naredil več škode kol koristi, saj je vsaj med mlajšo generacijo zelo nepriljubljen. Enako je z zbiralci podpisov. Tako je predlog Počasi prispel do občinskega sveta občine Krško, na njem Pa so pred začetkom državnozborskih volitev sklenili, da bodo prebivalci Podbočja glasovali ludi o imenu. Od vseh Predlogov je na svetu krajevne skupnosti dobil podporo kompromisni predlog vaščana. ki je predlagal ime Sveti Križ Podbočje. Tako naj bi bilo zadoščeno obema stranema, tradiciji in primernosti (nevtralnosti). Iniciativni odbor je to predlagal občinskemu svetu, ta paje 14. septembra 2000 sprejel sklep o razpisu svetovalnega referenduma o preimenovanju kraja Podbočje,'6 Ma referendumsko vprašanje »Ali se strinjale, da se naselje Podbočje preimenuje v Sveti Križ Podbočje« so Pod-bočjani odgovorili tako; od 242 volivcev jih je na volišče Prišlo 223, za jih je glasovalo 83, proti 137, tri glasovnice Pa niso bile veljavne.17
I^eset let po prvem odločanju je bil izid povsem druga-L'en Zakaj seje to zgodilo? Najbrž je kar veliko razlogov. Poskušala bom izluščiti tiste, ki sem jih zaznala ali na katere so me opozorili vaščani. Leta 1990 so bili še vsi navdušeni nad vsem novim in nezadovoljni s staro državo, kar je simboliziralo tudi ime Podbočje. Deset let pozneje tudi življenje v samostojni državi ni prav rožnato, hkrati pa so zagovorniki Podbočja izdali letake, na katerih so jasno izpisali vse stroške, ki čakajo krajana pri zamenjavi 'mena in posledično tudi dokumentov." Iniciativni odbor vrnitev imena so sestavljali ljudje, ki so prišleki ali v vasi ,1lso priljubljeni, predvsem pa so preveč povezani z župnikom. Tako je bila skoraj večina mladih od 18 do 35 let proti Preimenovanju prav zaradi ljudi, ki so bili v to vpleteni. Vas se je tako razdelila na klerikalce in liberalce, vsaka stran pa Je preštevala svoje možnosti za zmago. Obe gostilni sta podali zbirališči, ena za Podbočje in druga za Sv. Križ. Kljub kompromisnemu predlogu je v resnici šlo za staro (Sv. Križ) ali novo (Podbočje) ime. Ljudje so bolj presojali s čustvi, in ne z razumom, saj je bolj prevladala naklo-nJenosi ali nenaklonjenost do posameznikov kot dejansko zavedanje pomembnosti imena, s katerim se lahko vsak Prebivalec identificira in predstavlja. Politizacija tega vpra-sanja je logična, saj je vsaka akcija za preimenovanje ali vrnitev starega imena (glede na posameznikovo stališče) Potekala v splošno razburljivih časih za vso Slovenijo. Vsa-opredelitev krajana Podbočja do imena je hkrati pome-m'a tudi politično opredelitev, opredelitev verske pripadati, strinjanje ali ne strinjanje, zadovoljstvo ali nezadovoljs-v° lilko s Cerkvijo kot državo. Po zadnjem odločanju je tudi tu Cerkev kot institucija dobila enak odgovor kot v vsej Sloveniji, se pravi jasno izraženo željo ljudi, tako vernih kot drugih, po njenem nevmešavanju v politiko,
alto je vse omenjeno vplivalo na način življenja prebi valcev teh krajev, je pomembno vprašanje. Konec decem-'a 2000 in v začetku januarja 2001 je posameznike raz-|ese'''° anonimno pismo, najprej z leve strani predstavni-°m desne strani, potem paše nasprotno. Najpomembneje vPrašanje je bilo identiteta piscev in izbira prejemni-ov kot »tipičnih« predstavnikov, če že ne vodij, ene ali ruSe strani. Kmalu seje vse umirilo, pisci niso bili odkriti, življenje vasi paje bilo v letu 2001, vsaj kar zadeva ime. "lirno.
Gotovo je samo, da se zgodba o imenu te vasi še ni končala in bodo njeni prebivalci znova iskali razloge za in proti, utemeljevali svoje mnenje in iskali poti do zmage. Te razprave in akcije prinašajo kraju sicer nekaj kratkoročne slave,1'' vendar pa je posebna samo pot. ne pa ludi samo ime in vprašanje preimenovanja. To področje bi lahko medtem slovelo po dobrem cvičku, urejenih kopališčih ob Krki. kamnitem mostu, urejeni okolici, obnovljenih starih mlinih, čistem potoku in ljudeh.
9	Poleg tega se prebivalci, kol je značilno za sosede, ne marajo in se zmerjajo. Kostanjevica m so »flokarji«, Krževci pa »piz-donarji«. Pretepi in izzivanja na javnih prireditvah (veselicah) so bili nekaj povsem navadnega. V zadnjih letih je tega veliko manj.
10	Uradni list LRS. št. 10, 1948. Dopolnitve zakona; Uradni list LRS, št. 8. 1949; št. 20, 1950, iti št. 8, 1952.
11	Naše delo, glasilo okraja Krško, št. 8, 1952, I. V Uradnem listu LRS ni nobenega zapisa lega in drugih preimenovanj, lako je bilo pravilo. Spremembe so bile objavljene v lokalnih časopisih ali glasilih.
12	Arhiv župnije Sv. Križ - Podbočje,
13	Dr. Igor VriŠer je nanizal nekaj statističnih podatkov in menil, d.i za kraj ni pomembno ime, ampak kuliurne in naravne znamenitosti. Dr. Janez Bogataj je razložil, daje bilo preimenovanje ideološke narave in pravzaprav ne gre za preimenovanje. ampak vračanje slavili imen krajem. Dva dopisa je poslal ludi Nadškofijski ordinariat Ljubljana, V prvem je imel nevtralno vlogo in se ni opredelil, v drugem pa jc nadškofov menil, da ima vsakdo, komur je hilo kaj krivično in nasilno odvzeto, tudi pravico, da zahteva popravo take krivice (hranita arhiva KS Podbočje in občine Krško).
14	Takrat je Košarkarski klub Podbočje igral v prvi državni ligi, karje pomenilo, daje bil kraj vsaj enkrai na teden omenjen v športnih poročilih tudi na nacionalni televiziji in seveda v tiskanih medijih. Prav tako je bila regijsko zelo dohra ludi malonogomelna ekipa.
15	Pri pisanju imena so razhajanja, nekateri menijo da je prav Sv. Križ, kol je bilo včasih, mnenje komisije za standardizacijo zemljepisnih imen pri Vladi Republike Slovenije pa je, «da se v uradni obliki zapisa krajevnih imeti izogibamo okrajšav, kot na primer Sv. in podobno« (dopis št. 12/1999, 15, junija). Iniciativni odbor je komisijo spraševal o možnosti preimenovanja vasi Podbočje v Sveti Križ ob Krki. To pa lahko vzamemo spel kot - vsaj delno - novo iine, saj se vas nikoli ni imenovala natanko tako.
16	Zapisnik s šeste izredne seje občinskega sveia. ki je bila v četrtek, 14. septembra 200(1, ob 15.30 v sejni dvorani A občine Krško.
17	Poročilo o izidu glasovanja na svetovalnem referendumu o preimenovanju naselja Podbočje. 16. oktobra 2000.
18	Prav zdaj se je to izkazalo za ironijo, kajti letos morajo državljani Slovenije zamenjati vse dokumente.
19	Ob zbiranju podpisov in referendumu jc izšlo nekaj prispevkov in komentarjev v Dnevniku. Delu, Dolenjskem listu ler lokalnem Posavskem obzorniku 'n Sava glasu, vendar kakšne posebne medijske pozornosti kraj ni bil deležen.