L«fo LXV <*o?tnfna pfaPana » fnfortnl V Ljubljani, v nedctjo, dne 28. novembra 193/ ..774 a jena 2 Dfn Naročnina mesečno 25 Din. za možem-•t»o 40 Din — nedeljska izda ja ce loletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljnb-Ijana št 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7963. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Izseljenska nedelja Vsa država praznuje danes izseljensko nedeljo. Lepa zamisel! Že nekaj zadnjih let se prav uspešno praznuje. Naša Rafaelova družba je dala pred nekaj leti zanjo pobudo najprej za Slovenijo. Ko so se pa tukaj takoj prvo leto pokazali znatni uspehi, so sprejeli njeno praznovanje tudi drugod po vsej državi. Tako danes po vsej Jugoslaviji mislimo samo eno veliko misel — misel na naše izseljence, misel na naše visoke stotisoče, ki se bore za svoj gmotni in narodni obstanek izven meja naše države. Cerkvene oblasti vse države so odredile, da se danes po vseh naših cerkvah moli, govori in žrtvuje finančno samo za izseljence, naše brate po veri, ki se bore v težkih razmerah v tujini za zvestobo do vere svojih očetov. Naše oblasti so odredile, da se te dni govori o naših izseljencih po vseh naših šolah do najnižjega razreda osnovne šole. Po naših dvoranah naj se vrše danes predavanja in prireditve o izseljencih, posvečene njihovemu spominu in njihovim koristim. Vse naše časopisje je pozvano, da danes posveti čim največ svojega prostora našim izseljencem in njihovim koristim. Taka naj bo naša izseljenska nedelja. Naši izseljenci pa tudi zaslužijo vso veliko in še večjo našo skrb in ljubezen. Kako grenko, s solzami v očeh so stotisoči našega naroda odhiteli v tujino s »trebuhom za kruhom«, da si najdejo kruha, katerega je tu doma zanje zmanjkalo, Prezadolžene kmetije, preobljudenost našega podeželja, pomanjkanje industrije, vse to je gnalo našega človeka, da je vzel v roke popotno palico in nastopil grenko, hudo grenko pot »dom zapustiti.. .c V težke razmere je prišel naš človek v tujini. Ni poznal ne jezika, ne razmer, ni bil vzgojen, da bi si v tako težkih razmerah v neznani tujini služil svoj kruh. Ni bil sposoben tudi ne po svoji naravi, da bi bil kos težkemu življenjskemu boju, v katerega se je moral zagnati, ko je prišel v tujino, da se je ohranil na površju. In vendar se je znašel. Velik del naših izseljencev v tujini nj našel velikega bogastva, — Slovenci razen par slučajev, v tujini nimamo bogatih milijonarjev — pač pa primerno udobno življenje. Pa naš človek v tujini ni pozabil, >kako grenko je bilo dom zapustiti...« Ni pozabil v tujini na svoj dom, temveč mu je ohranil vso svojo globoko ukoreninjeno ljubezen do svete slovenske zemlje, do lepih svojih goric-in cerkvic, do svojega naroda, do svojega jezika, do svoje vere, ko si je pri svojih krvavih žuljih globoko pod zemljo v rudnikih, po vročih plavžih, po gozdovih, po cestah in po jarkih služil svoj izseljenski kruli. Delil je skorjo svojega kruha s svojo domovino in krepko pošiljal domov. Neverjetno visoke so vsote, katere je dobila Slovenija od izseljencev od prvega začetka našega izseljenstva. Da, kdor je videl našega izseljenca na tujem, dostikrat živečega v slabših barakah, kakor jih imajo pri nas cigani, samo, da je več pri-stradal in več privarčeval za svoje domače, ta ve, koliko je slovenski izseljenec žrtvoval za svojo domovino. Če izračunamo po številkah, da so naši izseljenci poslali povprečno od 15 do 20 milijonov dolarjev vsako leto naši državi od njenega obstoja do začetka gospodarske krize in še pozneje v krizi več milijonov, je skoraj tretjino tega, da, skoraj polovico tega denarja denar slovenskih izseljencev. Kaj bi bilo po vojni z našim izkrvav-ljenim narodom, ko bi ne imel v tujini svojega največjega dobrotnika — svojega izseljenca. Spominjam se prav dobro, kako smo med svetovno vojno varčevali in komaj čakali, da je minula vojna, da smo lahko poslali pomoč svojemu narodu tu doma. Vedeli smo, da je izmozgan. izkrvavljen, sestradan do kosti. Dva velika parnika smo napolnili s samimi »kištami« darov za svoje sorodnike v domovini. Koliko je bilo pa denarja takoj po vojni v domovini, pa veste ve, ki ste bili tu doma. Gospodarsko krizo smo začutili šele takrat, ko je zgrabila najprej našega izseljenca, da nam ni mogel več pošiljati toliko kot prej. Noben izvoz v Slovenijo ne prinaša narodu toliko čistega dobička letno kakor slovensko izseljenstvo. Ze iz tega praktičnega in idealnega vzroka je v resnici domovina dolžna, da en dan na leto pozabi nase, na svoje potrebe in svoje koristi, in se spomni z vso svojo dušo in z vsem svojim srcem svojega največjega dobrotnika — slovenskega izseljenca. Je pa še drugi vzrok na nas, ki nas sili, da začnemo resno in s suverenega naroda vredno velikopoteznostjo skrbeti za svoje visoke stotisoče na tujem, zlasti mi Slovenci. Kar se na svetu rodi, ima absolutno pravico do življenja. Tudi narod, tudi mi Slovenci. Da, tudi mi nič drugega nočemo kakor pravico do neogroženega narodnega življenja. Pa ali to res hočemo? Prav v tem obstoja naša tragika. Nad tretjino našega naroda je ločeno nd gvojega narodnega telesa, živi izven meja naše države. Kaj se to pravi za poklrug milijonski narod, za njegov obstoj, za njegovo narodno življenje, je jasno. Cela tretjina našega narodnega telesa je v nevarnosti, da nam ne pogine, pa ali nas kaj boli? Ali nas kaj skrbi nn«B lastna bodočnost? Obstoj našega narod-B«ga življenja? Visoki milijonski narodi, naši Minister za socialno politiko in narodno zdravje: za omiljenje pomanjkanja Za delo kruh - v bolezni pomoč - v brezposelnosti delo! Belgrad, 27. nov AA. Minister za socialno politiko iu narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je dal danes v zvezi z uredbo o skrbstvu za brezposelne delavce, ki je bila pravkar sprejeta, časnikarjem naslednjo izjavo o delavskih podporah, zimski pomoči in skrbstvu za brezposelne delavce: »Ministrski svet je sprejel na seji dne 25. novembra t. 1. novo besedilo uredbe o skrbstvu za brezposelne delavce. Z njo so raznovrstni predpisi, ki so izšli, se spreminjali in dopolnjevali v zadnjih letih, združeni v celoto, ki ureja ves posel pri posredovanju dela, zavarovanju brezposelnih delavcev in podeljevanju podpor takim delavcem, ki so izgubili pravico do redne podpore ali pa je niso imeli, žive pa v hudi stiski in pomanjkanju. Posredovan \e deta Osrednja uprava za posredovanje dela postane osrednji organ za posredovanje dela v državi. Uprava vodi javno posredovanje dela, registre in osrednjo statistiko sindikalnih delovnih borz, da ho imela popoln pregled o stanju na delovnem tržišču. Prav tako sodeluje s pristojnimi oblastvi na področju zasebnega posredovanja dela. Njeni organi dobe z uredbo možnost, da koordinirajo zasebno posredovanje dela z javnim. Načelo organizacije te službe je izvedeno v novi uredbi v vsej podrobnosti. V bistvu je ostalo nespremenjeno. Pokrajinska samouprava je ohranjena in izpopolnjena do skrajne možnosti. Pokrajinskim uradnikom in organom je podeljena samostojnost. Osrednja uprava je ohranila zase samo nadzorstvo in vodstvo strogo skupnih poslov, da na ta način omogoči sodelovanje z vsemi drugimi organi javnega posredovanja dela, ki že obstoji. Najvažnejša organizacijska določba glede izpopolnitve bodoče službe, je v predpisu, da se za posebne skupine delavcev in nameščencev lahko ustanove posebni organi, če so člani pripravljeni prispevati za svoje socialno zavarovanje večje prispevke. Zvišanje podpor Uredba upošteva v polnem obsegu tako sedanje stanje kakor možna razvojna stremljenja v bližnji prihodnosti. Najvažnejše določbe se nanašajo na višino in na trajanje podpore, ki se podeljuje brezposelnim delavcem. Uredba upošteva posebne razmere, ki obstoje v naši državi. Zavarovanje za brezposelnost ureja v Jugoslaviji le del brezposelnostnega vprašanja. Delovni trg je poplavljen z obubožanimi kmeti, ki ne morejo najti stalne zaposlitve in ki zato ne morejo izpolniti strogih rokov, ki so pri vsakem zavarovalnem sistemu nujni. Poleg redne podpore, ki gre po novi uredbi delavcu, je še fakultativna podpora kol izredna podpora. Višina zneskov, ki se morejo porabiti za te izredne podpore, je določena odstotno. Po dosedanjih predpisih je trajala redna podpora 6 tednov. Bila je neobvezna. Po novi uredbi traja do 26 tednov iu pomeni pravico delavca. Doslej je znašala podpora 10 din dnevno ali 60 din tedensko. Po novih predpisih znaša 52 do 100% zavarovane mezde ali 70 do 150 din tedensko. Glede odstotka iu trajanja redne podpore ni sedaj n. pr. razlike med našim iu nemškim zavarovanjem, kjer dobe delavci v najvišjem mezdnem razredu le 35% od zavarovane mezde. Po tej novi ureditvi bo 1. 1088 potrebnih za redne podpore 34,000.000 din, kar pomeni 130% več kakor 1. 1936. Med nova sredstva za podpiranje brezposelnih delavcev spadajo podaljšane podpore za primer krize. V ta namen bodo morale vse borze dela zbirati posebne sklade za primer krize. Največja ovira pri posredovanju dela je v demoralizaciji velikega števila naših delavcev, ki se nujno pojavi, če traja brezposelnost delj časa. Zato liodo smele borze dela organizirati skupaj z banovinami in občinami posebna dela za odpravo brezposelnosti, kjer bo treba zaposliti tiste delavce, ki ne zahtevajo dela,- marveč samo podpore. Ta dela bodo prostovoljna in ne bo na delavce nobenega pritiska. Pač pa bodo prejemali podporo samo, če bodo pri teh delih zaposleni. Poskusi, ki jih je doslej izvedla javna borza dela v Ljubljani, so rodili v tem oziru zadovoljive sadove. Za streho brezdomcem Nova uredba predvideva možnost, da se izvedejo dela za zimsko pomoč, v prvi vrsti pa varstvo otrok brezposelnih delavcev. Rezervna sredstva osrednje uprave za posredovanje dela bodo namenjena v prvi vrsti podpiranju otrok brezposelnih delavcev. V ta namen bo mogočo porabiti 2.000.000 din letno. Osrednja uprava za posredovanje dela bo na ta način razpolagala z najvišjim osrednjim kreditom za otroke v naši državi. Nova uredba i>oohlašča ministra za socialno politiko in narodno zdravje, da porabi 20,000.00(1 din za gradnjo delavskih stanovanj in socialnih ustanov. Osrednja uprava je zgradila ali gradi 30 delavskih zavetišč s 3000 posteljami. S temi prepotrebnimi in koristnimi ustanovami se vrača v gospodarstvo v obliki gradbenih kreditov precejšen del prispevkov za brezposelne delavce. Ti krediti pomenijo obenem začetek socialnih javnih del. Po novi uredbi se morajo upravni stroški postopno znižati na 15% prispevkov. Javne borze dela bodo namesto dosedanjih 83.7% prejemale 00%, kar pomeni nad 95% vseh pobranih čistili prispevkov. S temi svojimi sredstvi bodo razpolagalo javne borze dela avtonomno, vsaka na svojem področju. Število ustanov, ki jih je 30, se bo povečalo na 50, tako da dobe tudi manjša mesta v kratkem svoje borze dela. Za manjša mesta je določena posebna oblika majhnega zavetišča s kuhinjo, borzo dela in kopališčem, ki bo moglo dati najnujnejšo pomoč brez posebnih stroškov za vzdrževanje in upravo in tako brez posebno obremenitve posredovalne službe.<• Gospodarski minister Nemčije se je „utrujen" umaknil ' Berlin, 27. nov. Že dolgo napovedana razrešitev gospodarskega ministra Iljalmarja Schachta je bila včeraj izvedena. Vendar pa ostane dr. Schacht še naprej član vlade, in sicer kot minister brfz listnice. Ostal bo tudi še predsednik državne banke. V zadnjih mesecih se v svrlio čim popolnejše izvvdbe štiriletnega gospodarskega načrta nemško gospodarstvo vedno bolj centralizira. Misel gospodarske avtarkije je zmagala na celi črti. Zato je razumljivo, da je vsa pozornost osredotočena na samopreskrbo s surovinami, ki naj bi jih Nemčija v veliki meri pridobivala s pomočjo kemije iu drugih modernih iznajdb. Tudi dr. Schacht je prejšnja leta zagovarjal to smer nemške gospodarske politike Toda v zadnjem času je svoje mišljenje spremenil in je bil mnenja, da bi gospodarstvo bolje uspevalo, ko bi se privatni iniciativi pustilo več svobode in ko bi država ne prevzela gospodarstva v svoje roke, ampak raje z vsemi močmi podpirala zasebno gospodarsko pobudo. S tem pa je Schacht prišel v nasprotje z merodaj-nimi činitelji, ki se zavzemajo za državno vodstvo gospodarstva. To je glavni vzrok, da Schacht odstopa kot gospodarski minister, za pretvezo pa je navedel, da je utrujen iu da ne more vodili dveh tako važnih poslov, kakor je predsedstvo državne banke in pa gospodarsko ministrstvo. Dr. Schacht se je povzpel na prvo mesto v nemškem gospodarstvu po svojih sposobnostih. Odkril ga je že dr. Stresemann, nakar je hitro napredoval do voditelja državne banke. Pozneje se je kot demokrat pridružil narodnemu socializmu, kateremu je storil velike usluge. Na njegovo mesto prihaja državni tajnik H nller Funk, ki je bil do sedaj šef tiskovnega urada pri predsedstvu vlade. ■'v;; .'rP^...'.'".^ ■ \ : . ■ . ■ ■ : ZA MIKLAVŽA * *.' ' nudimo do 6. decembra vellHomnožlno blaga ln ostankov " * po iscreiino nissIciO cenafi k. C. MiAVEn, LJUBLJANA ' J-'' Današnji sVolkiscIior Beobachter« piše o spremembi v nemški vladi in pravi, da je to še en korak naprej, da se vsa državna uprava izpopolni z ljudmi iz narodnosocialistične stranke. Novi gospodarski minister Walter Funk je odličen poznavalec gospodarskih vprašanj in poleg tega še na-rodnosocialističnega gospodarstva. Minister Lnmert, pa je znan kot eden najbližjih Hitlerjevih sodelavcev pri reševanju državnopravnih nalog. Da je imenovan dr. Dietricli za voditelja tiska, pa nikogar ne more presenetiti. Bil je neumoren v delu za dvig nemškega tiska. Državni tajnik dr. Hanke pa je že več let eden izmed najbližjih sodelavcev ministra dr. Gobbelsa. »Borsenzeitung-t piše, da je sedaj nemško gospodarstvo v rokah ministra Fun-ka, ki je že zdavnaj dokazal vse svoje bogate izkušnje. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, večinoma oblačno, v višinah bo snežilo, se-vernozapadni vetrovi. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in morda sneg. Zemunska vremenska napoved: Nova po-oblačitev v severni polovici, kjer utegne tudi snežiti ali deževati. Na Primer ju in v južnih krajih bo ostalo lepo vrernc. najbližji sosedje s koliko veliko skrbjo se boje ne samo za tisoče svojih ljudi v tujini, temveč za vsakega posameznika. Nobena žrlev jim ni prevelika, nobeno delo pretežk i-Noben trud prevelik, da b: ne poskusili vse-:ra, da si tega svojega človeka, vsakega posameznika ohranijo zvestega za narod in državo. Kako pa pri nas? Ali nas kaj boli, ko nam režejo tretjino našega narodnega telesa z amputacijo proč? Delo Rafaelove družbe vseh 10 let do zdaj je obstojalo dve tretjini v delu za nekaj, kar bi moralo biti že tu, namreč za prehudo naše narodne slovenske zavesti, naše dolžnosti do slovenske krvi izven državnih meja, do naših izseljencev. Izseljenska nedelja, mnogotera predavanja po radio, po dvoranah, po konferencah, pridige v cerkvah, spisi v časopisju in revijah, vse, vse zadnjih 10 let je šlo v glavnem samo za to narodno pro-budo. Koliko konstruktivnega dela hi bila Rafaelova družba izvršila teli 10 let za koristi naših izseljencev, ki pa niso nič dru-| gega kot naše lastne verske, gospodarske in državne koristi, ko bi bila mogla to ogromno delo žrtvovati namesto temu delu delu za izseljence. Ponovno se je v časopisju razpravljalo in pripovedovalo o krasno urejenih institutih, katere ima n. pr. nemški narod za svoje Nemce izven državnih meja. Koliko se tu žrtvuje in koliko tu dela! Iu kako se dela, kako žrtvuje! Od zadnjega šolarčka osnovne šole do najvišjega profesorja univerze. Od prvega državnika, do najpriprostejšega človeka v državi. Tako delo ne more drugače, kakor da rodi in mora roditi krepke sadove. In pri nas edina slovenska izseljenska organizacija v Sloveniji ne šteje niti 500 članov v vsem narodu! Največja nevarnost majhnega naroda je, da začuti to svojo majhnost, da se potem vdaja prepričanju, da zanj ni rešitve, da mora ostati majhen, dokler ga močnejši ne bodo sploh uničili. Vendar vsak, tudi najmanjši narod je lahko velik, in dosega lahko velike uspehe zase in za svoje koristi, tudi najmanjši narod se lahko ohrani, ako je velik po duhu, velik po svojih žrtvah, velik po svoji krepki volji, če hoče živeti, če hoče braniti svoj prostor na božjem svetu, je velik po svojem delu za svoje lastne koristi. f Na podlagi takega pojmovanja našega narodnega življenja in boja za naše narodno življenje je treba, da postavimo svoje delo za naše izseljence. Jasno jo, da niti 50% ne bomo nikdar mogli doseči dela n. pr. nemških institutov,:, dela drugih sosednih narodov za svoje izseljence. Ali naj pa mi zaradi tega pri našem beraštvu, naši revščini odje-njamo in pustimo delo, ki ogroža naš narodni obstoj? Ne! Z velikopoteznim delom se velikopotezno lotimo tega dela in uspehi bodo gotovo veliki. Nas Slovence naj zgrabi v dno duše, na* naredi velike v krepki in odločni volji za na5 lastni narodni obstoj, skrb za tretjino našega naroda naj nas napravi velike v žrtvah za to življenje, pa tudi velikopotezne. Naj nas prebudi, da bomo začutili globoke bolečine, ko nam režejo tretjino narodnega telesa! Naj nas naredi velike v delu in žrtvah za rešitev te našo tretjino, k.i je rešitev nas samih. P. Kazimir Zakrajšek. Angleški imperij z vseh strani ogrožen London, 27, novembra. Ko se je poleglo umetno razburjenje, ki ga je bil povzročil »Manchester Guardian« s svojo Iz-mišljemo senzacijo, da zahteva Nemčija kot ceno za svoje sodelovanje v Zvezi narodov nekako prvenstvo v Srednji Evropi, ln ko se pripravlja sestanek s Chaulempsom in Delbosom, ki naj utrdi politiko prijateljskega sodelovanja med Anglijo in Francijo, se je pojavilo na obzorju novo strašilo, ki je zelo povečalo skrbi, ki zadnje čase navdajajo veliki britski imperij, kateri se smatra ogroženega na vseh koncih in krajih. Kitajski Šanghaj in angleške carine Ko so Japonci zasedli Šanghaj in se pripravljajo za skorajšnje zavzetje Nankinga, je vlada v Tokiu z vso odločnostjo načela vprašanje tako imenovane koncesijo v Sanghaju, kjer zahteva Japonska vse pravice vrhovne oblasti, ki so doslej vsaj formalno pripadale Kitajski. Japonska vlada lako odločno zastopa to svoje stališče, da hoče na vsak način že 1. decembra tega leta napraviti dejansko konec mednarodnemu režimu v Šanghaj-aki koncesiji, četudi bi morala za to rabiti silo. Anglija pa se čuti zaradi tega skrajno prizadeto in se more v tem oziru zanašati tudi na Francijo in USA, ki imata v tem pogledu enako besedo kakor Anglija, dočim seveda na pomoč Italije, ki hstotako sodeluje v mednarodnem upravnem svetu v Sanghaju, ni mogoče računati. Največ pa pomeni šanghajska mednarodna cona za Anglijo in Ameriko, ker «e tu razvija nad 50 odstotkov celokupne trgovine med Evropo in Ameriko na eni ter Kitajem na drugi strani. Samo angleškega kapitala jc v šanghajski trgovini udeleženega za 143 milijonov funtov (34 milijard din). V središču angleškega interesa so pa kitajske carine, ki so Angliji zastavljene za dolgove, ki jih ima Kitajska v Angliji. Japonska je izjavila, da bo že 1. decembra izlepa ali izgrda prevzela via facti vso upravo šanghajskih carin, ne da bi se o tem pogajala z Anglijo, ker se smatra za naslednico kitajske su-verenilete in bo z Anglijo vprašanje kitajskih dolgov uredila pozneje. Japonske čete so že sedaj ob reki Sučou zaplenile ladje, oziroma splave, ki so last angleške družbe Mathisson in ki služijo za izkrcevanje, oziroma vkrcevanje blaga, ki se za-caritvjuje. Zaradi tega angleške ladje, ki čakajo na roka Sučou na izkrcanje riža, ne morejo odpluti. Vse proteste je japonska vojna oblaist kategorično zavrnila. Japonci ne priznaeo nobene Iu e zasedbe v Sanghaju Dasi «e angleška vlada sklicuje na to, da je bila uporaba mednarodne cone v Sanghaju priznana njej in Franciji, Ameriki in Italiji po wa-shingtonski pogodbi iz leta 1921, je vprašanje te mednarodne koncesije zelo zapleteno in vseskozi sporno, zaradi česar je angleško stališče tako zelo otežkočeno, da angleška vlada na seji poslanske zbornice dne 26. tega meseca na tozadevno vprašanje opozicije, kako stoji zadeva mednarodnega pasu v Sanghaju, ni hotela ničesar odgovoriti. Res je, da jc bil la Sektor Šanghaja zaseden najprej od Angležev, potem pa od Amerikancev točno pred 90 leti, to je leta 1847, ne da bi bila kitajska vlada to nasilno dejanje kdaj koli priznala. Angleži eo Šanghaj tedaj zasedli zato, da od kitajskega cesarstva izsilijo dovoljenje za uvažanje opija iz Indije v Kitaj. Kitaj ni mednarodnega mesta v Sanghaju nikoli ne odstopil ne prodal ne dal v najem. Tudi Francija se je pozneje čisto samovoljno polastila kosa šanghajskega mesta, in prav tako v novejšem času Italija. Tuje velesile so imenovale v tem delu Šanghaja psevdoavto-nomno kitajsko upravo, v kateri sedijo ludi tuji svetovalci, toda niti ta uprava niti vlade posameznih velesil niso nikoli formalnopravno tajile suverenitete Krtaja, na katero se zdaj sklicujc Japonska. da prevzame oblast v mednarodni kom- Razftol v francoski „ljudski fronti" Pariz. 27. nov. TG. V glasilu francoskih komunistov »Humanite« je nedavno napisal glavni tajnik Knminterne Dimitrov daljši članek, v katerem srdito napada socialistično stranko, češ da je on« zakrivila, da fašijcem žnnjo uspeh za uspehom in Ha danes ni Več. drugega izhoda, kakor da sc vsi prijatelji proletariatii pridružijo boljševizmu, ki je še edina pot k proletarski skupnosti. Na ta članek, ki je silovito odjeknil po ljudski fronti in vtbmlil med marksisti nerazpoloženje, da jim Dimitrov hoče dajati nauke, je sedaj vrhovni upravni odbor socialistične stranke (ki ji predseduje (jeon Rimu) izdal uradno resolucijo, v kateri izvajanja Dimitrova ostro zavrača ter pristavlja, da >c s tem pogajanja, ki so že dalje časa trajala med socialisti in komunisti v svrho popolne združitve, prekinejo. Resolucija sicer pristavlja, tla, bbsta obe stranki sicer skupno »nastopali*, toda dolžnost komunistične stranke je. da tega skupnega nastopa ne onemogoča. Pogajanja za združitev obeh strank pa se ustavijo in o kakšni združitvi ne more liiti več gomra. S tem je na levem krilu ljudske fronto nastal razcep, kj lMi zelo velikega pomen« z« razplet notranje - političnega položaja v Franciji. Radikalna stranka bn brez dvoma ta razkol izkoristila, dn. -.e znebi komn-nistifne objestnosti v vladni večini iti v vladi sami. ceslji. Japonci izjavljajo, da bodo mednarodni upravni svet Šanghaja že v nekaj dneh razgnali s silo, če velesile ne bodo hotele priznati zasedbe-nih pravic Japonske. Japonci pravijo, da velesile nimajo nobene pravice do mednarodne cone tudi »aradi tega ne, ker sklepi upravnega sveta tega dela šanghajskega mesta niso bili nikoli podvrženi odobrenju angleške, oziroma ameriške ali francoske vlad«. Če bo torej japonska vlada izpolnila svojo grožnjo, o čemer ne more hiti več nobenega dvoma, bo morala Anglija kapitulirati ali pa bo nastal spor, o katerem se nc ve, kako ee bo končal, ker so na kocki ogromni interesi angleškega velč-kapitala, ki so za Anglijo, -razume se, vedno bili odločilni za presojo in rešitev takih vprašanj. Na drugi strani pa ni. pričakovati, da bi Odnehala Japonska, ki je dobila pogum posebno zaradi popolnega poloma bruseljske konference, na kateri se jc pokazalo, da Amerika nikakor ne misli podpirati Anglije na Daljnem vzhodu za vsako ceno. Seveda je japonska vlada nespravljiva tudi zaradi tega, ker upa, da bo Nanking zavzela že v kratkem in do kraja potolkla kitajsko vojno Sni o. Ker jc japonsko vrhovno poveljstvo v šang-hitju sklenilo, da zasede danes vse telefone, br-zojave, radijske postaje in carinske postaje v Šanghaj u, so v teku nujna diplomatska pogajanja med Londonom, Parizom in Washingtonom za skupen nastop v Toki ju. Kitajsko osebje je v glavnem ostalo na svojih mestih, odstavljeni so bili le višji uradniki, ki so jih nadomestil Japonci. Istočasno so morali odstopiti kitajski carinski inšpektorji, na njih mesta pa so prišli Japonci. - V Palestini demonstrira 50.000 Arabcev Vest. da so zjutraj v Hajfi usmrtili na smrt obsojenega voditelja Arabcev 70 letnega Fahran beja je izzvala v vsej Siriji silne demonstracije Arabcev. V Damasku se je zbralo nad 50.0(10 Arabcev, ki so šli demonstrirat prod angleški kon-zulnt. Policijo je morala podpreti vojsk«, da so mogli zaščititi konzula in razpršiti množico. Nemčija ne potrebule „sporazuma za tsaho ceno" Von Ribentropp se je vrnil v London, da diplomatskim potoni nadaljuje razgovore, ki jih je pričel lord Halifas v Berlinu in Berchtesgadenu. Nemčija želi ostati pri svojem dosedanjem stališču in bo do osebnega stika r angleškimi ministri prišlo šele spomladi, ko bo nemški zunanji minister von Neurath potoval v London. Nemška zunanja politika ni več omejena samo na Evropo tPi- torej Nemčiji ni treba, da išče za vsako ceno sporazum, odkar je sklenila z Japonsko pakt, ki je Od'prl Nemčiji pot v ostali svet. Vi ste edini, ki ne verjame, da so T@@I(oiip©^dI -evi blagcvi dobri zaradi tega ker so poceni! Poskusite, pa bosle videli, da sfe v zmoti. C e ne naših bi ag ©(v^jju^ leke od 120 do 200 dinar a volnenih t !< a n i n Q £7 j e v meter. ' ZDI nduilri Vlad« Tovarna: . P a rs i i n O s i j e k Kapucinska 14 Prodajahe: ":j"b,jana 1 Gradišče 4 Zagreb Jurišlčeva 4 Novi Sad Trg Osloboflanja 3 Sarajevo Stros8mayerova Beograd Knez Mihajlova 33 iti v vseh večjih mestih v državi Praznovanje 1. decembra Ljubljana, 27, novembra. 1. december praznujemo kot držaVni praznik zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevič. V proslavo tega praznika omenjenega dne je v tukašnji stolnici.sv. Nikolaja zahvalno cerkvena opravilo z zahvalno pesmijo r. ustreznimi molit- . vami. , ' V. • . i V novi pravoslavni cerkvi na Bl.eivveisovi cesti bo služba božja istega dno ob 11 dopoldne, v evangelijski cerkvi ob 10, v etarokatoKŠki .kapeli pa ob pol 9. Na vseh državnih uradih, kot tudi na zgradbah javnopravnega značaja morajo biti razobešene državne zastave. V mestih in trgih pa morajo vsi lastniki zgradb izobesiti državno zastavo. Istega dne sprejema han dravske banovine od pol 12 naprej v banski palači (Bleivveiso.va ce-sla 10) poklonil ve in čestitke. (Iz kr. banske uprave.) Predavanje o škofu dr. Jegliču ■ v Beloradu llclflrftd.Zl. ttov in. V torek, 30. t. ni., bo imel ob 8. zvečer v tukajšnjem Prosvetnem domu v Krunski ulici dr. Kiinovec, stolni kanonik iz Ljubijaue, predavanje o škofu dr. Jegliču. To bo prvi prosvetni vefer. 5. decembra ob t>; popoldne priredi Prosvetno društvo v veliki dvorani Ruskega doma običajen Miklavžev večer, na katerega opozarjamo vse belgrajske Slovence. Dobro podprli komunisti Sofija, 27. novembra, c. Policija je danes aretirala člane vodstva bolgarske komunistične stranke. Pri hišni preiskavi so ugotovili, da je vodstvo samo iz inozemstva dobivalo' tri milijone lejev podpore. - ' Drobne domače in tule Bodoči predsednik trske: Edvard Taaile London. 27. nov. t. Svobodna irska država se pripravlja na volitve predsednika, ki bodo po določbah nove uslave v kratkem, in sicer nn podlagi plebiscita. Kakor znano, je bila nova irska ustava izglasovana letos, ko so je Odpovedal angleškemu prestolu kralj Edvard ViII. Ta nova ustava je popolnoma odpravila angleškega visokega komisarja, ki je Zastopal angleškega kralja. Pred volitvami predsednika se morajo Izvršiti po ustavi občinske volitve, ki so že končane in so dalo majhno večino nasprotnikom dosedanjega predsednika svobodne irske države Cosgravea. Ker utegne de Valera ostati v čeprav majhni večini tudi pri parlamentarnih volitvah, se pripravlja že sedaj na kompromis z nasprotno stranko, tako da se bo osnovalo koalicijsko ministrstvo. Na podlagi tega kompromisa bi se pO iniciativi de Valere samega postavi! za koudidata za bodočega predsednika irske republike grof Taaffe. Ta kompromis je zdaj dosežen in v kratkem bo pleblse.lt odločil o tem vprašanju. Bodoči predsednik irske republike Edvard Taaffe pripada znani plemiški rodovini, ki se je bila izselila iz Irske že pred mnogimi stoletji in se naselil« na Češkem na gradu Jelišovu pri Pragi. Na tem gradu živi še danes sedanji kandidat na irski prestol, je pa grad in posestva že prodal, ker se odpravlja na Irsko. Ima 39 let in je poročen z Irko, ki je nečakinja pokojnega irskega justičnega ministra. .Stari oče E. Taaffeja je znani avstrijski ministrski predsednik grof Taaffe, ki je zavzemal to mesto od leta 1879 do 1893 in bo ostal zapisan v zgodovini bivše monarhije kot državnik, ki je hotel pravično vladati tudi Slovanom in se prizadeval za federativno ureditev Avstrije, kar pa so preprečili bivši na-clonalci iu Madžari pa neuvidevnost habsburške dinastije. Sedanji šef hiše Edvard Taaffe govori perfektno irsko in je bil tudi angleški lord dO izbruha svetovne vojne, ko mu je angleška vlada ta naslov odvzela, ker je služil za častnika v avstrijski armadi. * llelgrad, 27. uov A A, Narodna banka razglaša, da izplačuje 27. novembra t. 1. klirinške nakaznice, izdane V kliringu z Italijo (novi) od št. 8894 do vključno 8918 od 12. in 13. oktobra. Proti tretji kitajski prestolnici šanghaj. 27. novembra. A A. (Havas.) Po poročilu iz Cinana pri Takungpnou so kitajske čete zopet zavzele Liaočcng ob velikem prekopu Rnmene reke in prodirajo sedaj proti severu v smeri Tatigija. Železni ki promet med Cinanom in Cingtnnm. ki je bil prekinjen, je zopet obnovljen. Ob jezeru Tailiu se bije sedaj bitka 1« km vzhodno od Candinga ob veliki cesti iz Hangcaa v Nanking. Položaj pri l:siju je še negotov. Boji še niso končani. Japonski general Maettj je izjavil, da so Japonci pripravljeni prodirati do nove kitajske prestolnice čnnkinga, če kitnjska vlada ne spremeni svoje politike. Japonci so (e dni med svojim prodiranjem proti Nankingu zavzeli čangšing, ki leži severno od jezera Tajhn. V pokrajini Holifln je bila danes sestavljen« avtonomno vlada. japonski veleposlanik na Kitajskem je izjavi!. da kitajski generalisimus maršal Čankaj- še.k hi razpoložen, da bi sprejel predhodne japonske zahteve in dn zato še ni računati na možnost pogajanj med Japonsko in Kitajsko. . Japonska je segla tudi po otohth Japonska vlada je danes objavila, da smatra otoke, ki jih je v Pacifiku imela dosedaj v oblasti kot mandat Zveze narodov, za sestavni del Japonske. Sovjeti pošiljajo svetovalce Po vesteh iz Moskve je odpotoval v Nanking namestnik vojnega komisarja VoroŠilov« general Smirnov. Odpotoval je pod tujim imenom generala Lugannreljskega. Z njim je odpotovala večja skupina sovjetskih višjih čnstnikov. ki bodo svetovalci maršala čnnknjška. Baldurvon Schirach v Be gradu Belgrad. 27. novembra. AA. Snoči je minister za telesno vzgojo ljudstva dr. Vjekoslav Mi-letič priredil v prostorih aerokluba večerjo v čast nemškega mladinskega voditelja Baldtlra v. Schl-raeha. Med večerjo je -minister Miletič pozdravil gosta kot zastopnika mladine, ki je na zadnji olimpiadi dosegla prvo mesto. Vodja nemške mladine Baldur v. Schirach se je v svojen.i.Oflgovoru. prisrčno zahvalil za prijateljski sprejem, ki ga je bil deležen v jugoslovanski prestolnici. Dejal je, da Je v Belgradu'le nekaj ur, da se je. pa prepričal o veliki vzgojni spremembi jugoslovanskega'naroda, ki skuša že sedaj svojo mladino v duševnem in telesnem, oziru tako izpopolnili, da bo državna skupnost močna. Vodja nemške nacionalistične mladine Baldur von Schirach je danes dopoldne s svojim spremstvom odpotoval v Sofijo. Po vesleh iz. Berlina bosta voditelj organizacije Nemcev v inozemstvu Von Bohle in voditelj Hitlerjeve mladine Baldur von Schirach prišla ludi V Budimpešto. Pryi bo predaval o organizaciji Nemcev v inozemstvu, drugi pa o sodelovanju neinške, in. .mad^arskfi mladine. Čitalnica „Slovanskega juga" Belgrad, 27. nov. AA. Danw dopoldne so v prostorih glavnega odbora JRZ v Dečanski ulici na slovesen način odprli Čitalnico dijaškega društva -i-Slovanski jitg<. Slovesnosti so s« udeležili dijaki, člani Slovanskega juga;, in povabljene osebnosti. Ob 11 je prispel V dvorano predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Predsednik »Slovanskega juga. Milivoje Djikanovič iz Belgrada. ga je pozdravil s toplim nagovorom, nato pa je na kratko pojasnil zgodovino društva ^Slovanski jug«. Na koncu je v imenu odbora in akademske mladine izročil dr. Stojadinoviču umetniško plaketo kot spomin na današnjo slovesnost. Med učitelji Belgrad. 27. novembra, m. Pozno ponoči je tukajšnje sodišče izreklo oprostilno sodbo nad Mani uredniškega odbora novega učiteljskega po-kreta, katere je tožilo vodstvo -JUU s predsednikom Dimnikom na čelu zaradi stalnih napadov v svojem društvenem glasilu. Za pogrešanim letalom nobenega sledu Belgrad, 27. novembra, m. Kakor je Slovenec« že poročal, že nekaj dni ni nobenega sledu za velikim dvomolornim poljskim letalom, ki je vzdrževalo promet na zračni črti Varšava-Bitka-rešta-Sofija-Solun-Atene. Ker so bi.li zadnje dni v Redopekem gorskem masivu divji snežni viharji, je letalo vsekakor moralo zaradi slabih vremenskih razmer ali zasilno pristati ali pa se je razbilo, Letalo so iskala ob naši meji naša vojaška letala in poljska letala. Po poročilih, ki so prispela v Belgrad, letala-še niso našli. Z letalom jc potovalo 9 eseb, 6 potnikovem 3 člani posadke. P*red svetovni vojni, so si ustanovili lepo število izseljenskih institutov, katerih glavni namen je. da z vsemi mogočimi sredstvi utirajo svoji krvi v svetu ugled, narodno |x>-vezanost z rodno grudo med svojim narodom pa bude neprestano zanimanje zn vsak najmanjši drobec nemške krvi v inozemstvu. S to svojo velikopotezno propagando so pričeli v prvi vrsti med mladino. Na pobudo izseljenskih institutov je nemška državna oblast uvedla v vse šole obvezen jTouk o manjšinskem in izseljenskem vprašanju. Potreben material /a omenjena vprašanja so obdelali strokovnjaki v tem področju. In danes imajo učne knjige krasne sestavke o nemški krvi v tujini. V ljudski šoli dobe otroci splošen pojm o tem vprašanju.O njihovih rojakih, ki žive raztreseni po vseh državah, pa jih seznanjajo relo v podrobnostih. Za zgled na j omenim sledeči prizor: Leta 1932, ko sem se mudil na neki ljudski šoli v Hamburgu in sledil |x>uku o nemških izseljencih, me jc neki 10 letni otrok med odmorom vprašal, odkod sem domu. Ko sem povedal, da iz Jugoslavije, mi je odvrnil: V vaši državi sedaj živi nad 700 tisoč naših rojakov, kaj so vam pa naredili, da jili tako zatirate v narodnem oziru?« Ko sem mu pojasnil, da imajo Nemci v Jugoslaviji jiopolno svobodo, jc še dostavil: O tem me ne boste prepričali!« Odprl je učno knjigo in mi jirebral odstavek o Nemcih v Jugoslaviji. I/ tega sem spoznal, da so nekatera poglavja, zlasti o Nemcih v Jugoslaviji, zelo tendenciozna in bilo bi jih treba precej predru-gačiti. Jugoslovanski dclavec-upokojenec v Merlchuchu se takole preživlja. Na ljudskih šolah se otroci tudi p ra ktično udejstvujejo v izseljenskem vprašanju s tem, da zbirajo knjige, zvezke in denar za izseljence. V letu t928 so otroci po ljudskih šolali nabrali iiad milijon mark. Po srednjih šolah obdelavajo narodno vprašanje čisto sistematično — približno tako, kakor po naših srednjih šolah narodno zgodovino in zemljepis Jugoslavije. Univerze imajo jiosebne stolice s poklicnimi strokovnjaki za manjšinsko in izseljensko vprašnje. Poleg teh stolie so še razni seminarji nu drugih fakultetah, zlasti na filozofskih v oddelkih za zgodovino, zemljepis, narodno književnost, v jiolnem obsegu )>a na juridičnih fakultetah. V najtesnejši zvezi z univerzami pa so izseljenski instituti, kjer dobe dijaki in profesorji vse jiolrcbne informacije in tudi material /a jjredavanja in druge znanstvene spise. Če nekoliko j>remislimo In dejstva, ki sem jih le grobo in v glavnih obrisih opisal, potem nam postane jasno, da morejo omenjeni faktorji brez, težav buditi zanimanje za izseljensko vprašanje med najširšimi j) last m i nemškega naroda. In kakšno zanimanje je za nemško kri v tujini med preprostim narodom, naj omenim samo prizor, ki se mi je nudil nu izseljenskih kongresih v Niirnbergu leta 1931 in leta 1932 v Essenu. Na zadnjem kongresu je prisostvovalo govorom in slovesnostim nad pol milijona ljudi, zlasti tedaj, ko je govoril o Nemcih v inozemstvu osnabiirški škof dr. Berning. ki je tudi protektor vseli katoliških Nemcev v Fvropi in raznih izseljenskih društev v Nemčiji. Po nemškem zgledu zgrabimo tudi mi za izseljensko vprašanje! Če pa se hočemo lotiti tega perečega narodnega problema v celoti, je nujno |>otrebno, da ga predstavimo in j>ojasnimo naši mladini v ljudski, srednji šoli in tudi nn univerzi. Če bomo takoj prijeli za to delo, bomo lahko še veliko znniu jenga jiopruvili. kar bo v veliko korist našemu narodu tu doma, zlasti pa naši rodni krvi, ki živi pozabljena v tujini in ji marsikje grozi že narodna smrt. — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, ki se mora poprej segreti Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova.. voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni porabi. Bos. po mtn. »oc. pol. In nar. alr. S-br 1M8.1. 29. V. O. Drobne novice Koledar Nedelja, 28. novembra (prva adventna, izseljenska nedelja); Gregorij III, papež; Jakob M., spozn. Ponedeljek, 29. novembra: Saturnin, mučenec, Gclazij, papež. Torek, 30, novembra; Andrej (Hrabraslav), apostol. Ta meeec se je dan ekrtil od 9 ur 57 minut za 1 uro 16 minut na 8 ur 41 minut. Osebne vesti — Promocija. Na ljubljanski univerzi bosta v torek promovirana za doktorja prava gg. Branko Jan iz Hrastnika in Strehovec Stanko iz Ribnice. Cesti ta mol = Iz banovinske službe. V VIII. položajno skupino bo napredovali banovinski pomožni knjigovodje pri banski upravi v Ljubljani Čok Bernard, Ferenčič Joško in Kokalj Viktor ter upravno pisarniški uradnik Erjavec Ludvik pri okrajnem načelstvu v Ljubljani. Za banovinskega veterinarskega pristava v VIII. položajni skupini je napredoval Nardin Joško v Ormožu. Banovinski uradniški pripravnik pri banski upravi v Ljubljani Majdič Fortunat je napredoval v X. položajno skupino. Za banovinskega služitelja v I. položajni skupini je napredoval Bračun Alojzij pri zavodu za slepo deco v Kočevju. Za banovinskega zvaničnika v II. položajni skupini je napredoval Presterl Rudolf pri banovinskem zdravilišču na Golniku. — Policijski stražnik pri upravi policije v Ljubljani Hlebec Simon je napredoval za policijskega nadstražnika. — Premeščeni so bili: dr. Pintarič Ivan iz banovinske bolnišnice v Slo-venjgradcu v banovinsko bolnišnico v Celju. Tajnik okrajnega cestnega odbora v Celju Bačer Albin k cestnemu odboru v Radovljico in tajnik okrajnega cestnega odbora v Radovljici Rems Bogomil k okrajnemu cestnemu odboru v Celju. Automaterijal — Ogrevatci stekel » rnnFf Verige za sneg pri A. UUKEL, druZba z o. z. — Holandski Slovenci v radiju. Dne 5. decembra bodo nastopili naši rojaki v Holandiji pred mikrofonom holandske katoliške radio-postaje Hil-versum I. 1875 m od 2 do 2.40 popoldan (srednjeevropski) čas. Po amsterdamskem času pa od 1.20 do 2 popoldan. Ta program bo prenašala tudi radio postaja Ljubljana. — Vzajemnost, društvo duhovnikov ljubljanske Škofije, ima v četrtek, 30. decembra 1937 pop. ob pol 3 v posvetovalnici Jugosl. tiskarne v Ljubljani, svoj redili letni občni zbor. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Poročilo predsednika; 3. Poročilo blagajnika; 4. Poročilo nadzorstva; 5. Odobritev letnega računa; 6. Volitev odbora; 7. Volitev nadzorstva; 8. Slučajnosti. — Ako bi ta občni zbor zaradi nezadostnega števila navzočih članov ob določeni uri ne bil sklepčen, se lio z ozirom na § 8 društvenih pravil vršil pol ure pozneje v istem prostoru drug občni zbor, ki more veljavno sklepati brez ozira na število navzočih članov. — Odbor. Najboljša hranilnica kuriva Lutz-peči, Ljubljana VII, Beljaška 4 — Gg. voditelje Marijinih kongregacij si dovoljujemo opozoriti, da imamo stalno na zalogi i prav vse potrebščine za kongregnrije, katere nudimo po najnižjih cenah. — Trgovina H. Ničrnan, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. — Za slepe otroke. Namesto venca na grob materi g. prof. Slavka Raiča so darovali dijaki VI a razreda III. državne realne gimnazije v Ljub- | ljani 100 dinarjev zavodu za slepe otroke v Kočevju. V fond za slepe otroke so darovali: A. Pre- ! log, trgovina pisalnih strojev, 50 din. ga. Amalija ! Verber 30 din, ga. Iva Logar 30 din. — Iskrena j hvala! v nedeljo, dne 6. februarja 1938. Letna naročnina maša 86 din. »Slovenski delavec* izhaja vsako soboto. — Smrtna nesreča na Verdu. V petek zvečer ob 6.10 se je v kamnolomu nad Verdom pripetila med delom huda nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev delavca Franca Prelca z Vrhnike, in pri kateri je bil hudo ranjen delavec Pavel Kirn z Brega pri Borovnici, lažje ranjen pa delavec Ivan Dešman z Verda. Kamnolom, v katerem so delavci delali, ima previsno obliko. Dež in mraz, zlasti pa eksplozije so strmo steno razmajale, tako da se je skrhala velika plast kamenja iu zemlje. Eno uro po zadnji razstrelitvi se je utrgala velika plast in pokopala pod seboj nesrečnega Prelca, kateremu je zmečkala nogo in močno poškodovala glavo ter vse telo. Kima je skala pritisnila v trebuh. tako da je dobil hude notranje poškodbe, Demšar je dobil k sreči le tako lahke poškodbe, da je mogel oditi v domačo oskrbo, medtem ko so morali Prelca in Kima prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Prelc je takoj po prevozu v bolnišnici umrl, Kirnovo stanje pa je tudi zelo nevarno. EMNYPH0N RADIO- aparati dovršene blagozvočnosti - pri minimalni porabi toka tt/TDlO VEGAN LJUBLJANA, TYR.ŠEVA CESTA IZ nekega Haramijo, ki je priznal, da je ubil babico Milošičevo, katero je oropal za 40.000 din, od katerih je zapravil že 10.000 din. Tega umora je bil. prvotno osumljen 51 letni sin pokojnice Ivan Mi-' loševič, ki je bolan. Sedaj je Miloševič izpuščen ter vse mesto pomiluje njegovo usodo. — Odkrito staro turško pokopališče. V Cabuni pri Virovitici so delavci pri prekopavanju vinograda odkrili veliko množico okostnjakov ter so skopali okoli 60 lobanj. Staro ljudsko izročilo pripoveduje, da je bilo tam staro turško pokopališče in to potrjujejejo tudi razni stari predmeti, ki so jih našli v grobovih. Skeleti so zelo veliki, nekateri dolgi celo po 2 m, kar potrjuje mnenje, da so tu Turki pokopavali svoje vojake. — Ribe izumirajo v Boki Kotorski. Nekatere Dami: Eleganten plašč, domačo haljo Za Miklavža - Gospodu: obleko ali Iz velike izbire po najnižjih cenah pri Moderno suknjo, obleko al' črn paleto Stritarjeva ulica cm paleto lUKKr. — Pogrešan dijak. Urbas Franek, rojen 1. marca 1926, dijak II. razreda gimnazije v Kranju, se pogreša od 12. oktobra 1937. Urbas je bil oblečen v zelen pulover, pepita kratke hlače, bele nogavice dokolenke in rjave polčevlje. Lasje blond, oči temne (rjave), visok cirka 1 m 20 cm. Prvič je bil dne 15. oktobra v škofji Loki; drugič pa 25. oktobra ustavljen po žand. patrulji, kateri se je pa vedno izmuznil. Nekemu dijaku se je izrazil, da bo šel v Dubrovnik, na Lokrum ali pa čez mejo. Dečko je zelo nadarjen. V slučaju, da ga kdo prime, naj se obvesti očeta: Franc Urbas, Stražišče pri Kranju st. 83, Dravska banovina. Auto-pnevmatika — Continental Nafta — Bencalko pri A. uORlC, družba z o. z. — Priporočamo za Miklavža in božič: nepopisno lepo »Pravljico o carju Saltanu« A. S. Puškina v žlahtnem prevodu O. Zupančiča; dalje vDela Otona Župančiča« v 3. knjigah. Oboje je vzorno opremil Marko Zupančič. In dolgo vrsto znamenitih izvirnih kjnig. Zahtevajte prospekte! Akademska založba, Ljubljana, Selenburgova uL 6, I. nadstr. (18809). Ako hočete prati z dobrim milom, potem uporabljajte vedno HUBERTUS domače, slovensko milo. — Boljšega za Vaše perilo ne boste našli! — Cigani kradejo otroke. V zadnjih mesecih so cigani okoli Banjaltike poskušali odvesti več otrok. Sredi Banjaluke same so ugrabili nekega učenca 4. razreda ljudske šole. mu zamašili usta, i ku »v jjob jnjuiran aimniK, je nesreča not( zvezali in ga s svojim vozom odpeljali. Ker dečka j se je zrušil nanj in mu zlomil levo nogo. ni bilo domov, so ga pričeli starši iskati. V Pri- Nevaren ovinek odstranjen. Na Poljani vrste rib naglo izumirajo v Boki Kotorski in v Bakarskem zalivu. Pomorska direkcija v Splitu je izdala ostre odredbe za omejitev ribolova v obeh zalivih. — Odreči se užitku? Ne — nasprotno: Vi lahko užitek in dieto združite, če pijete kavo Hag. V okusu ne boste opazili nobene razlike, a počutili se boste odlično. — Če skipi mleko se nikar ne vznemirjajte, to se lahko pripeti vsaki gospodinji. Plošča štedilnika bo takoj spet čista, če vzamete VIM, univerzalno čistilno sredstvo. — VIM čisti temeljito vse predmete v gospodinjstvu ter je v uporabi zelo varčen. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, 6ečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Zimsko-sportno blago — Smuči _ rAn,„ Sanke — Drsalke pri A. UUttll, družbo z o.z. Trbovlje Proslava 1. decembra. Naša društva priredijo v torek zvečer ob 8 v Društvenem domu proslavo Zedinjenja. Na sporedu jc petje, deklamacija, godba in govor, nato pa ee bo predvajal prvi slovenski film »V kraljestvu Zlatoroga« o lepotah naše zemlje. Film se bo predvajal tudi 1. decembra ob 6 in 8 zvečer. Oba dni po znižanih cenah. Danes in jutri pa teče zanimiv film »Mladost kraljice«. Prevatje Nesreča. Na Lešah pri Prevaljah je bil zaposlen pri podiranju bivše rudniške restavracije 30 letni Račnik Ivan. doma iz črneč. V četrtek, ko so baš podirali dimnik, je nesreča hotela, da ____x:i___•....... _ ,, , ni bilo domov, so ga pričeli ................ jedoru pa so ljudje slišali iz ciganskega voza otroški jok, zato so ustavili cigane in rešili otroka. Cigani so morali bežati, ker drugače bi jih ljudje linčali. Ista ciganska tolpa je poskušala na podoben način odvesti še dva otroka. Med prebivalstvom je zavladalo silno razburjenje in hočejo vse cigane pobiti, tako da se niti pošteni domači Za Vašega otroka dobite lepe in močne gugalne stole igračne vlake sanke REMEC-Co.0UF KAMNIK v naši poslovalnici: LJUBLJANA * Kersnikova 7 — Razstavo radijskih aparatov priredi tvrdka »Radio« r. z. z o. z. iz Ljubljane v Trbovljah v restavraciji »Fortec v času od torka, dne 30. nov. do petka, dne 3. decembra 1937. Razstavljeni bodo aparati znanih znamk Radione, Telcfunken, Orion in Schaub. — K aferi »Naprednosti«. Prejeli smo: V Vaše poročilo o kazenski razpravi v zadevi reg. pom. blagajne »Naprednosti se je vrinila pomota. Poročal sem okrožnemu sodišču v Ljubljani, da se bo morebiti dala na nepravilno izplačanih pogrebninah izterjati vsota okrog 370.000 din, ako l«xlo sodišča v dveh tekočih načelnih pravdah v tem smislu sodila. Nisem poročal, da se je ie kaj vrnilo. Dr. Josip Kronvogel, likvidator »Naprednosti«. Redna siolica Oj. ai -«{• S. Br. JHIO dat 24. XII. I»3S. — Izšla je sedma številka »Slovenskega delavca«, glasila slovenske katoliške delavske organizacije. Prav lako kakor vse druge dosedaj izišle številke, ima tudi ta zelo aktualno vsebino. V tej številki ie uprava »Slovenskega delavca« razpisala tudi 20 lepili nagrad za svoje naročnike, ki bodo Imeli do konrn januarja 1938 plačano naročnino za celo leto 1938. Nagrade so sledeče: rejeni pra-iič. težak približno 100 kg. ali po Instni izbiri blaga v vrednosti 1000 (en tisoč.) din, pri katerikoli tvrdki, ki bo oglašala v božični štev. »Slovenskega delavca«, dalje predmet, ki ga bodo izbrali otroci naročnikov, v vrednosti 400 din, vezan letnik »Straže v viharju« in *Mi mladi Borci«, petdnevno brezplačno bivanje, 10 knjig iz zaloge »Naša pot« itd. Žrebanje se ho vrfriln v upravi »Slovenskega delavca« v Ljubljani. Čopova ul. 1 cigani ne upajo na cesto. Orožništvo je to cigansko tolpo že aretiralo. — Tvrdka Oroslav Dolenc, Wolfova ulica 10, Ljubljana, prosi sv. Miklavža, naj ne odlaša z nakupom sladkih daril na zadnji dan. Za vsako sobo najboljša Lutz-neč, Ljubljana VII, telefon 32-52 —- Udeležite se izleta v Trst od 4. do 5. dec. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, telefon štev. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. — V Gorico in Trst, z avtom po Vipavski dolini, za Miklavža in za božič. Zahtevajte takoj brezplačna navodila pri »Družini božjega 6veta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. — Predbožični izlet na Dunaj z vlakom priredi Putnik. Cena vožnji II. razreda din 400, III. razreda din 320. Prijave in informacije pri vseh biljetarnah Putnika. — Izšel je: Slovar strokovnih izrazov za panoge tiskarstva, knjigoveško stroko in reprodukcijo. Slovar ima nemško-slovenski in slovensko-nemški del in pojasnjuje preko 9000 strokovnih izrazov. Obsega 226 strani v formatu 12X17 cm. V platno vezan izvod 45 din, po pošti pa 3 din več. NaroČila sprejema: Fran Savinšek, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 23. — Najlepše darilo za Miklavža: velika barvana Ribičičeva slikanica »Palčki« v založbi Mladinske matice. Cena 30 din. — Za Miklavževe darove ima >Nova založba« v Ljubljani (Kongresni trg) na izbero raznovrstne mladinske knjige in slikanice; posebno priporoča iz lastne založbe šaljivo-vzgojne zgodbice: »Cipek in Capek« in odlično mladinsko povest Ivančkov sveti večer. V »Novi založbi« dobite za vsako priliko primernih daril, bodisi v papirnici, knjigarni in v posebnem oddelku za izbrano okrasno blago. — Priznanje roparja rešilo nedolžnega človeka. Sušaška policija je prijela nevarnega roparja, - _ —,____ so te dni pričeli z delom, da odstranijo prav nevaren cestni ovinek. Vprav na tem mestu je velik promet, ker ena cesta vodi iz Avstrije, druga pa iz Mežice ter se je bilo vedno bati, da se ne bi pripetila nesreča. Sedaj bo ovinek odstranjen, tako da bodo imeli avtoniobilisti in drugi vozniki prost razgled. Za pet tihth minut Kakor veličastna uvertura novega cerkvenega, leta so spremenljivi deli, molitve in berila, v maš. nem obrazcu prve adventne nedeljo. Iz strahotnega butanja pozavn, ki naznanjajo konec minljivega sveta in prihod večnega Sodnika, se oglaša tola-žilni klic: *Ozrite se kvišku in dvignite glave, zakaj vaše odrešenje se približuje!« V napovedi Sodnika, napoved Odrešenika; v strahu upanje; v neskončni pravičnosti neskončno usmiljenje. Začetek odrešenje, konec sodba, vmes življenjski, boj, boj z grehom, boj, ki mu je zmaga obljubljena, če si bojevnik nadene Gospoda Jezusa Kristusa in mesu ne streže za poželjivost. V vsem tem bistra jasnost in trdna gotovost, nikakega slepega ugibanja, nobenega tavanja po megli in temi: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.* Osnovni motivi v tej uverturi, ki se v mnogih spremembah ponavljajo, so upanje in zaupanje ter zaupna molitev, ki. jo upanje narekuje. »K tebi povzdigujem svojo dušo, moj Bog, v tebe upam, ne daj, da bi moral zardeli; naj se mi ne posmehuje jo moji sovražniki, zakaj nihče, kdor upa v tebe, nc pride v sramoto. Svoja pola, Gospod, mi pokaži iti svojih steza vne uči# (intvoit in ofer-torij). vPokaži nam. Gospod, svoje usmiljenje in daj nam svoje zveličanje* (gradual). »Gospod deli dobroto in naša. zemlja daje svoj sad* (po obhajilu). »Gospod, naj nas ta daritev z mogočno močjo očisti in čiste pripelje k Njemu, ki je njen začetnik« (tiha molitev nad darovi). »Gospod, naj prejmemo tvoje usmiljenje v tvojem svetišču, da se bomo na bližajoči, se praznik našega odrešenja z dostojno spoštljivosijo pripravili* (molitev po obhajilu). Vmes še prošnje za priprošnjo device Marija in molitev za božjo cerkev na zemlji, da bi v varni svobodi Bogu služila. Najkrepkeje pa izraža adventno misel prva molitev nad zbranimi verniki (kolekta). »Zbudi, prosimo. Gospod, svojo moč in pridi; tvoje varstvo nas iztrgaj iz nevarnosti, ki nam zaradi naših grehov pretč, in tvoje odrešenje nas zveličaj U Te misli, te prošnje naj nas spremljajo skoz prvi adventni teden! Vse za Vaš auto n r.Anrr in zimski šport pri n. UUKEL, dražba z o. z. Občinske volitve na Igu bodo 12, decembra v šoji. To bodo po dolgih letih zopet prave volitve: svobodne, brez sleparij, brez nasilja, brez groženj in brez lažnjivih obljub. Ker vsega tega ne bo, naše nasprotnike resno skrbi njihov položaj. Mi smo pa prav zaradi tega goiovi zmage. Večina ljudi je prepri-L'anaj j mo,-a P"*' občina v nove iu boljše roke. Kandidate na naši listi so si volilci sami na sestankih po listkih svobodno izvolili. Naša lista je sestavljena. V nedeljo, 5. decembra, bo zjutraj po prvi maši v dvorani javen shod, na katerem govorita minister gosp dr. Krek in gosp. Miloš 6tare. Noben volilec naj tega shoda ne zamudi, Šoštanj Koncert. Pevsko društvo »Vojnik« iz Vojnika priredi drevi ob osmih v dvorani hotela sUnfcHK koncert. Za zgradbo instituta za naravoslovne predmete Resolucija Kluba naravoslovcev na univerzi kralja Aleksandra I. v L ubljani Slušatelji naravoslovnih predmetov na univerzi smo na svojem rednem letnem občnem zboru dne 20. novembra 1937 soglasno sprejeli naslednjo resolucijo: Naravoslovci, to je zoologi, botaniki, fiziologi, v Ljubljani, organizirani v »Klubu naravoslovcev«, geologi in mineralogi. želimo in smatramo za nujno potrebno, da rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani stori vse, da se čimprej uresniči zgraditev posebnega poslopja za naravoslovne institute. Ta svoj korak utemeljujemo z naslednjim: Vsako znanstveno delo gg. nastavnikov (profesorjev, docentov in asistentov) in slušateljev v obstoječih institutih, ki imajo svoje prostore raztresene v centralnem poslopju univerze in izven njega, je zaradi neprimernosti institutskih prostorov skoraj popolnoma onemogočeno. Zoološki institut ima mnogo pretesne in za laboratorijske svrhe neprimerne prostore, kjer ni odgovarjajoče vodovodne, električne in plinske instalacije, kjer ni prostorov za akvarije, laboratorije z instrumenti in ne za neobhodno potrebno temnico. Ima pa na razpolago temen hodnik, kjer stoje shrambe za knjige, omara s preparati, kemikalijami in drugo laboratorijsko opremo. Vse strokovno delo slušateljev višjih semestrov, splošne mikroskopske in zootomske vaje ter seminarji se morajo vršiti v eni in isti sobi, v kateri dela hkrati do 30 slušateljev, ki pa nimajo na razpolago niti dovolj svetlobe za mikroskopiranje. Soba je brez posebne ventilacije; ima pod, ki se ne da primerno čistiti ter že zaradi tega ne odgovarja higienskim predpisom V isti sobi so tudi zaradi pomanjkanja prostora natrpani in nepregledno razvrščeni skeleti in preparati. Ker tudi gg. profesorji nimajo primernih prostorov in pripomočkov za znanstveno raziskavanje. zato se moramo zahvaliti samo požrtvovalnosti nas vseh, da se delo v institutih sploh razvija. Botanični institut naslova institut sploh ne zasluži. Obstoja namreč iz dveh sob, v katerih so stisnjena knjižnica, shramba herbanjev, kemikalij in vseh znanstvenih pripomočkov. Hkrati pa sta ta dva prostora tudi delavni sobi g. profesorja in gg. asistentov. Zaradi prenatrpanosti je delo zelo otež-kočeno in so normalno no more razvijati. Slušateljem pa je namenjen ozek, mrzel, tlakovan hodnik, kjer se vrše tedensko šestume niikroskopsko-ana-tomske in sistematske vaje ter seminarji in na katerem se slušatelji uvajajo v samostojno znanstveno delo — seveda brez laboratorija, znanstve- nih pripomočkov in tekoče literature. Ta institut uporabljajo poleg slušateljev filozofske fakultete tudi še slušatelji kemije s tehnične fakultete. Skozi zoološki institut se pririnemo do geolo-sko-paleontološkega instituta, ki je stisnjen na minimalen prostor Vse delo se mora vršiti tudi tukaj na hodniku. Laboratorija za prepariranje in kon? serviranje fosilov sploh ni. Znanstveni material jo zaradi pomanjkanja prostora razvrščen nepregledno kar na hodniku. Za temnico je preurejen prostor med dvojnimi vrati v izmeri 1.2 m5. Poudarjamo, da imajo na drugih univerzah za geologijo in paleontologijo po en samostojen institut, dočim vrši ljubljanski geološko-paleontološki institut nalogo obeh. Obenem pa uporabljamo ta institut celo skupno s tehniki in to: montanisti, gradbeniki in arhitekti. V istem poslopju se nahaja mineraloško-petro-grafski institut tehnične fakultete, ki služi tudi slušateljem filozofske fakultete. Fiziološkega instituta ljubljanska fil. fakulteta sploh nima. Predavanja in vaje iz fiziologije po-sečamo kot gostje medicinske fakultete, katere žalostno stanje je v javnosti že dovolj znano. To so dejstva, -ki dovolj jasno upravičujejo zahtevo po zgraditvi poslopja za naravoslovne institute. Poudarjamo pa, da s tem še nismo podali celotne slike vse revščine naših naravoslovnih institutov. Zato pričakujemo, da bodo rektorat in vsi me-rodajm krogi razumeli upravičenost našega apela za takojšnjo rešitev. Izjavljamo, da v svoji borbi za zgraditev poslopja naravoslovnih institutov ne bomo mogli popustiti, dokler ne bo prišlo do zadovoljive ureditve tega vprašanja. In končno moramo omeniti tudi to, da je na drugih univerzah posebna prirodoslovna fakulteta m ne samo del filozofske. Pripominjamo tudi, da bi prostori, ki bi se izpraznili z izselitvijo naravoslovnih institutov, dobro sluzih onim seminarjem filozofske in juridične fakultete, ki bi še nadalje ostali v centralnem poslopju univerze in ki že komaj čakajo na možnost svoje razširitve. To resolucijo je tudi »Društvo slušateljev fil. '»kultete« ljubljanske univerze na občnem zboru 20. XI. 1037 sprejelo za svojo. Za >Klub naravoslovcev«: Rotar Juže 1. r. Novak France 1. r Betonska cesta od Peščenega hriba v smeri proti Mednem. Na tem mestu se cesta močno približa železniški progi. Na levi je sivi banket, nato do črne črte leva polovica betouirane ceste. Ljubljana, 27. nov. V torek, 30. nov. bo ob 7 zjutraj odprta ta promet modernizirana cesta od St. Vida do Jeprce, na kar so že težko čakali vozniki in avtomobilisti, ki so po svojih poslih vozili iz Ljubljane na Gorenjsko. S tem bo brez posebnih slovesnosti izročena v promet naša dotlej najbolj moderno grajena cesta, po kateri je že sedaj vozil na nekaterih odsekih krajevni promet. Do zadnjih potankosti cesta sicer še ni urejena, ker manjkajo še odbijači in prometna mednarodna znamenja, vendar to ne bo motilo domačega prometa. Iz deleža milijardnega posojila, ki je znašal za Slovenijo 33 in pol milijonov dinarjev za modernizacijo cest, je odpadlo za ureditev gorenjske ceste od Ljubljane do Kranja 20 milijonov dinarjev. Odsek od St. Vida do Jeprce je izdražilo gradbeno podjetje ing. Josipa Dedeka v Ljubljani za 6,013.000 dinarjev. Preložitev Medenskega klanca je prevzelo za 1,071.000 dinarjev, zgradbo železniškega nadvoza za 464.000 din, dobava kock za tlak pa jc •tala 1,147.000 dinarjev. Vsa sedaj izvršena modernizacija na tem odseku je stala torej nekaj nad 8 in pol milijona dinarjev. Dolžina preurejene proge meri nekaj nad 8 in pol km in sicer odpade na betonsko cesto nekaj nad 7 km, tlaka iz kock pa je okrog 1600 m in sicer na Medenskem klancu in nasipu do Medvod ter na Medvodskem klancu. Betonirana eesta od Jeprce proti Medvodam. V ozadju na levi Šmarna gora. Videti je tudi izsek v gozdiču skozi katerega vodi costa proti gostilni Bohinc v Medvodah. Pri Kran:u V ostalem delu ceste je lansko leto prevzelo modernizacijo odseka Labore-—Kranj, ki je dolg nekaj nad 1 km, gradbeno podjetje I. Slavec iz Kranja za 2,908.000 dinarjev. Ta modernizacija ob-sega v glavnem preložitev preveč sbrmega Gaštej-skega klanca. Pri teh delih se je pokazalo, da kon-glomeratni breg, v katerega naj bi bila usekana preložena cesta, ni zadosti trden in je bilo treba zato cesto zavarovati z opornimi zidovi. Zgraditev teh opornih zidov, ki so seveda preložitev Gaštej-skega klanca hudo podražili, je prevzelo isto podjetje za 1.500.000 din. Oporni zidovi so že zgrajeni, vendar vozni promet po novi cesti čez zimo še ne bo mogoč. Pač pa bo nova cesta že služila pešcem. Od L'ubVane do Si. V>da Letos je začelo z modernizacijo ceste od Ljubljane do St. Vida gradbeno podjetje Slograd, ki je delo prevzelo za 2,477.000 dinarjev. Za dobavo kock pa je bilo treba šteti še 2,402.000 din. Do St. Vida je cesta že tlakovana, v St. Vidu samem pa pripravljajo cesto za tlakovan;e .Ker težki vo-zovni promet za ta čas skozi St. Vid ne bo mogoč, bo glavni promet začasno speljan po cesti, ki gre ekozi Vižmarje. V oprlu so začeti Na dograjenem odseku od St. Vida do Jeprce •o začeli s prvimi deli lansko leto v aprilu, ko so začeli z odkopom za preložitev Medenskega klanca. Modernizacija cestišča samega je bila oddana lani v juniju, z delom pa so začeli v juliju. Do lanske zime so bila opravljena v glavnem vsa zemeljska dela in nasipi, ki so se čez zimo utrdili. Z beto-niranjem ceste so začeli letos v juniju, zad-n;o betonsko ploščo pa so zabetonirali 30. oktobra. Zadnji zabetonirani odsek pa mesec dni ni smel biti obremenjen s prometom, ker bi sicer dobil poškodbe, ki bi znatno vplivale na poslabšanje njegove kakovosti. Pri betoniranju je podjetju uspelo, da je z uporabo kremenjakovega porfirja iz Kamniške Bistrice ustvarilo cestno površino, ki je proti obrambi bolj odporna, kakor pa celo tlak iz granitnih kock. To so dokazali znanstveni poskusi z betonsko mešanico, s katero ie bila cesla betonirana. Kako velikansko je bilo opravljeno delo, nam narbolj nazorno pokažejo nekatera dejstva in številke. Zato, da bi dobilo dobrega kamenja za tlakovanje cestnih temeljev, ie podjetje odprio v pir- ničah na levem bregu Save poseben kamnolom. Kamenje iz tega kamnoloma 60 razvažali na cesto čez 128 m dolg most, ki ga je podjetje iz lesa zgradilo pri Pirničah čez Savo. V stroje, potrebne za zgradbo moderne ceste, je pa podjetje investiralo IVt milijona dinarjev. Pred modernizacijo zgornjega cestnega ustroja je bilo treba pripraviti in ojačiti cestne temelje, nasuti nasipe in izkopati potrebne odkope. Zato so preložili okrog 75.000 m3 kamenja in prsti. V tem je vštetih tudi 20.000 m3 proda, ki so ga z električnimi dvigali dvignili iz Save. Iz kamnoloma v Pirničah so razvozili za cestne temelje 7300 m3 lomljenca. Tolčenca in gramoza so za valjanje ceste porabili 5500 m3, se-janega prodca pa 4000 ma. Belontranie cesle Potem ko je bila cesta z valjanjem utrjena, 60 ponekod začeli polagati tlak iz kock, drugod pa so cesto betonirali. Betonska plošča je bila iz dveh slojev: za spodnji 15 cm debeli betonski sloj so porabili 5000 m" proda, za zgornji 5 cm debeli betonski sloj pa 2900 m3 porfirnega zdroba iz Kamniške Bistrice, ki so vsega zvozili z dvema tovornima avtomobilima, ki sta vsak vlekla po 1 prikolico. Da bi bil prevoz zdroba cenejši, je nabavilo podjetje dva nova tovorna avtomobila, ki jih kurijo z bukovim lesom. Za napravo betonske mešanice so porabili 200 vagonov cementa. Beto-niranje ceste je bilo opravljeno v 112 delavnih dnevih, pri čemer ie bilo zaposlenih 200 do 300 delavcev. Za 1600 m tlakovane ceste pa 60 porabili 220 vagonov granitnih kock in robnikov. Kot posebno zanimivost naj navedemo, da so tako-zvane dilatacijske špranje med posameznimi betonskimi ploščami zalili s posebno asfaltno maso, katere so porabili 12 ton. Podjetje ima tudi posebno skupino delavcev, ki bo v vseh šestih letih — za toliko časa namreč podjetje garantira za cesto — sproti popravljala nastale poškodbe na cesti. Večinoma bo to delo obstojalo v zalivanju dilatacijskih reg. Ni dvoma, da smo dobili s to cesto v resnici odlično modernizirano prometno žilo, katere nas ni treba biti sram pred inozemci. Pred kratkim je posebna komisija prepotovala 1600 km čeških betonskih cest in ugotovila, da nikjer ni videla tako lepo in vestno zgrajene betonske ceste, kakor je ta naša. Prav tako so ugotovili, da so vse te betonirane češke ceste prav tako široke le po 6 m. in da se more na njih mnogo številnejši promet lepo in brez nesreč razvijati, ker se vsi drže prometnih predpisov in so sami prometno disciplinirani. Tehnični oddelek, ki je napravil za modernizacijo ceste Ljubljana—Kranj potrebne načrte, dobiva z modernizirano cesto prvo res lepo priznanje, ki se bo stopnjevalo zlasti še po tem, ko bodo drugi vozniki primerjali našo modernizacijo z slič-nimi modernizacijami v tujini. Delo je bilo opravljeno z domačimi močmi in domačimi gradivi. V kolikor je morda manjkalo potrebnih skušenj za tako graditev, je to nadomestila posebna ljubezen in vestnost prokurista tvrdke g. inž. Kleindinsta, ki je prvih 14 dni sam vodil stroje za betoniranje ceste. Ta vestnost se bo seveda lepo poplačala, ker bo cesta v resnici naša najboljša, na;lepša in tudi najbolj odporna cesta, ki ne bo za vzdrževanje zahtevala skoraj nikakršnih stroškov. Upošteva mo prometne predpise Pešci naj se na cesti drže strogo desne strani m hodijo vedno le po banketu. Če že morajo prekoračiti cesto, kar pa naj ne store brez razloga, naj na prvi polovici ceste gledajo na levo, na drugi polovici ceste pa na desno. — Ugotovljeno je, da Veliki nadvožnjak modernizirane resic > Mednem. Cesta Ljubljana-Kranj odprta hrani svoje zobe vse življenje zdrave! Mnogokateri Izgubi prerane svoje zobe, ker jih ni pravilno negovat. Danes se še veliko premalo pazi na nevarni zobni kamen, ki razmaja zobe, da radi lega pogosto izpadejo. Da ostanejo zobje trdni in zdravi, skrbi Sargov KALODONT. V Jugosla-VlJI je Sargov KALODONT edina zobna pasta, ki vsebuje sulforicin-oleat dra Braunlicha. Odpravlja polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in pr* preči njegovo ponovno tvorjenje. SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU so lansko leto v Avstriji povzročili kolesarji na cestah 46% vseh nesreč. Zato naj posebno kolesarji pazijo, da ne bodo vozili sredi ceste. Vozijo naj tik ob desnem robu, nikdar vštric, ampak vedno drug za drugim. Vozniki, ki so bili doslej vedno navajeni morda iz opravičenih razlogov voziti po sredi ceste, morajo brezpogojno voziti po desni polovici, saj je cesta povsod enako dobra. Avtomobilisti pa naj se drže prometnih predpisov tako, kakor se jih v tujini, katero vedno v prometnem oziru občudujejo. Voznikom tovornih avtomobilov, ki so v resnici na slabem glasu radi nagajivosti in sličnčh predrznosti, pa priporočamo, da naj 6e potrudijo, da bodo izgubili slabi glas, ki 60 ga jim priborili nekateri tovariši. Slovesna otvoritev prih. leto Prihodnje leto bodo cesto opremili še z modernimi odbijači in sodobnimi mednarodnimi prometnimi znaki. Ker je kolo zlasti v Slovenji vozilo malega človeka, pripravlja tehnični oddelek banske uprave načrte za posebno kolesarsko pot, ki se bo prihodnje leto zgradila ob tej cesti in tako pritegnila kolesarski promet nase. S tem bo odstranjena tudi največja nevarnost prometnih nesreč, ki je za sedaj še tem večja, ker ob betonskem cestišču nasuti banketi ponekod niso dovolj trdni. — Prihodnje leto bo slovesna otvoritev te ceste v začetku junija, ko bodo tudi vsa ostala gradbena dela na tej cesti opravljena. Kako so na Kumljanskem medveda lovili Južuo cd Klima, v hribu Nagolniku (856 m), samo z obširnimi gozdovi poraščenem, že nekako dve leti prebiva medved kosmatinec. Ni krvoločen kakor tisti, ki je v Kamniških planiah raztrgal toliko krotkih ovčic. Naš kosmatinec se hrani večinoma s sadjem, ki ga je bilo letos posebno veliko v tamkajšnjih krajih. Tu pa tam je res polomil kakšno posebno mlado drevje, ker je za obiranje sadja on res preneroden oziroma pretežak; očividci ga cenijo na 300 kg. kar bo vsekakor malo pretirano. Prebivalci tamkajšnjih redkih vasi so ga žc večkrat videli in celo srečali, ker medved ni plašljiv, pa tudi ne krvoločen. Srečanje z njim ni imelo nobenih hudih posledic, ker je tisti, ki jc srečal medveda, izkoristil priliko, da preizkusi 6voje noge in beži, kolikor se da. ne oziraje se na to, kaj je medved potem počel. Tako srečanje medveda 6eveda ne plaši. Letošnji 6neg, ki mu je Časnikarski koncert Nastop dveh mladih umetnic Prvodecembrski časnikarski koncerti imajo to dobro lastnost in veliko prednost, da nudijo občinstvu vsakokrat nove umetniške užitke in da seznanjajo javnost z mladimi umetniki. Časnikarski koncert 1. decembra ob 20.30 na Taboru bo predstavil javnosti dve mladi umetnici-pevki. Nastopila sledilo pomanjkanje hrane, je medveda prisilil, da je šel odkopavat zakopano konjsko mrhovino Sledi v debelem snegu so izvabile bližnjo okolico na zasledovanje. V čast nežnemu spolu moramo povedati, da 60 bile pri zasledovanju kosmatinca topot ženske prve, ki se niso zbale in imele pogum, da so zasledovale medveda daleč v hrib v spremstvu lovca. Na pomoč je prišla tudi druga oborožena sila in pa še kmetje. Imeli so medveda že obkoljenega. vendar do boja ni prišlo, ali zaradi slabega orožja ali zaradi debelega snega, ki je oviral vsako gibanje v goščavi, ne vemo. Zlobni ljudje pravijo, da je zasledovalcem medveda pogled na orjaške šape. globoko vtisnjene v južnem snegu, tako uplival na srce, da jim je ušlo v hlače (srce namreč). Medveda so čakali še tri naslednje noč\ pa jim je zaenkrat pokazal — fige. bo ga. Ksenija Vidalijeva, lirični sopran naše opere, ki si je s svojim dosedanjim umetniškim udejstvo-vanjem ustvarila upravičen sloves. Mlada umetnica je bila angažirana po odhodu primadone ge. Gjungjenčeve. Doma je iz Skednja pri Trstu in jc že kot deklica kazala kot pevka izredne zmožnosti. Nastopila na številnih šolskih proslavah in kot solistka v cerkvah. Ko je dovršila temeljite študije pri prof. Justu, je uspešno nastopala na mnogih javnih koncertih v Trstu. O njenem prvem nastopu v Ljubljani so pisali naši glasbeni recenzenti, da ima glas prodorne in neprisiljene višine in da je tudi odlična igralka. Na časnikarskem koncertu bo javnosti predstavljena tudi naša nova odlična koloraturka gdčna. Alda Nollijeva, ki si je s svojim prvim nastopom v naši operi s kreacijo Musctte v Puccini-jevi operi »La Bohcme« osvojila gledališko publiko. Doma je iz Trsta, kjer je dovršiia srednjo šolo ter bila na konservatoriju diplomirana za učiteljico klavirja. Pri odličnih mojstrih jc študirala petje in že takrat se je v tržaških glasbenih krogih mnogo razpravljalo o njenih izrednih sposobnostih. Z največjim uspehom je sodelovala pri številnih koncertih v Trstu, Pulju in Gorici. V naši operi jc bila angažirana po odhodu priljubljene pevke gdč. Zupevčeve in postala je njena vredna naslednica. Grozna smrt triletne deklice V Lipovcih pri Beltincih se je triletna Emica Forjan s svojim bratom igrala v svinjski kuhinji, kjer je pod kotlom gorelo. Bratec je odšel iz kuhinje in Emica ie ostala sama. Odprla je vratica pod kotlom, da bi se grela. Cez par minut pa se |i je vžgala oblekca. Emica ie takoj hitela ven in je na ves glas kričala. Ko ie prišla na dvorišče, je bila že vsa v plamenu. Domači so jo opazili in ji takoj strgali gorečo obleko, toda ubožica je bila že vsa opečena. Poklicali so nemudoma zdravnika. ki pa ni mogel več pomagati. Emica je čez nekaj ur v silnih bolečinah izdihnil«. Štirileten otrok išče svojo mater Ljubljana, 27. novembra. Mali Slovenec Jožek, doma od nekod z Gorenjskega, je doživel letos proti svoji volji kaj čudne pustolovščine, katerih se ni sam niti zavedel, niti jih ni sam zakrivil. V nekem zavetišču katoliških redovnic v Sarajevom se je namreč v začetku meseca aprila zglaeila precej odločna ženska, ki je govorila na pol slovensko, na pol hrvatsko, kakor govore pač vse Slovenke, ki pridejo na jug v službo. Redovnicam je potožila o svojih težavah in je prosila, naj ji v svojem zavetišču spravijo njenega malčka Joška, ki mu je bilo tedaj nekaj več kot t t-i leta. Joško je že znal mnogo slovenskih besedi iu je zajokal za svojo materjo, ko se je poplavljala: ■Mamica, mamica!« Sestre so sprejele skoraj nagega revčka, mu dale jesti ter so ga pridružile drugim malini oskrbovancem svojega zavetišča. Mati je prinoela tudi krstni list, iz katerega so sestre spoznale, da je deček pravilno krščen ter da je doma iz Slovenije. Deček se je seveda pričel brezskrbno igrati s .»vojimi malimi tovariši katoliške, pravoslavne in muslimanske vere, prav s takimi zapuščenci, kakor je bil sam. Sestre so mu preskrbele snažno oblačilce in pazile nanj. Deček je med svojimi tovariši hitro |H»zabil tistih 20 slovenskih besed, katere se je naučil od svoje matere in je že pričel živahno čebljali po hrvatsko. Toda i>ostrc v Sarajevu so revne in so morale seveda gledati, da preskrbe prostor drugim malčkom in pa da Jožek najde pot domov v Slovenijo. V zavetišču v Sarajevu se je slučajno zglasila neka ljubljanska gospa, ki ima sicer dobro srre, ne pa toliko premoženja, • la bi ubogega Joška vzela k sebi. Sestre so jo pre-prosile, naj bi se za Joška, ki je prav brihten deček, zavzele slovenske oblasti. Gospa se je usnii- Ljubljana dne 28. novembra 1037. Gledališče Drama: Nedelja. 28. novembra, ob 1.5: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol. Ob 20: Sitnkovi. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 29. novembra: Firma. Iled H. — Torek, 30. novembra: zaprto. — Opera: Nedelja, 2H. novembra, ob 15: Evangeljnik. Gostuje g. J. Gostič. T zven. Izredno znižane cene od 'li din navzdol. Ob 20: Ančka. Opereta. Izven. — Ponedeljek, 2!>. novembra: zaprto. — Torek, • 10. novembra: (iorenjski slavček. Red A. Prireditve in zabave V frančiškanski dvorani uprizore drevi ob 8 katoliški akademiki Grillparzerjevo Prababico : v -poiniil R. Dolinarja. ('isti dobiček te predstave je namenjen za nagrobni spomenik pokojnemu akademiku Dolinarju. Ljubljančane vabimo, da se predstave udeleže. Vstopnice .se dobivajo do 12 v pisarni Pax et bonum, od 3 naprej pa pri blagajni pred dvorano. Miklavžev večer na odru Frančiškanske prosvete v nedeljo, 5. decembra ob 6 zvečer bo nekaj čisto izrednega. Darove za otroke in odrasle sprejema Pisarna Pax et bonum v Frančiškanski pasaži, katere bo Miklavž razdeljeval po vrstnem redu (opremljeni 6 tek. številkami), kakor bodo prineseni. Rezervirajte si pravočasno prostore! Otroci v .spremstvu staršev na stojišču vstopnine prosti, /a sedeže polovična cena. Režija: Milan Skrbinšek, režiser Nar. gledališča. Dr. Gržiničičevo opereto »Miklavž prihajat, ki je pred kratkim izšla v tisku, bodo izvajali danes teden ob 17 in 20.15 gojenci Salezijanskega zavoda 7. Rakovnika v novi dvorani banovinskega deškega vzgajališča na Selu. Režimi bo avtor -am. spremljal pa vojaški orkester. Predavanja Danica, Savica. Zarja. 29. t. m., v ponedeljek i«i« 8 zvečer, predavanje v beli dvorani hotela 1,'nion: Gospodarski položaj Slovencev v Jugoslaviji. Predaval bo dr. .loško Pokom. Gg. starešine in drugi, ki se za vprašanje zanimate, vabljeni! Člani obvezno! 0 sadjezaanstva in zemlji ter življenju v njej bosta predavala gg. inž. J. Levstik in prof. Flego na sadjarskem in vrtnarskem tečaju v ponedeljek, 29. t. ni., v šentjakobski šoli. Začetek ob 10. Vstop prost. Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 29. t. m. ob 6 zvečer v predavalnici mineraloškega instituta svoj redni sestanek, Predava! bo g. prof. dr. Stanko Gcgala o temi: Pedagoška načela javnega dela«. Vstop prost. Naše dijaštvo Vn .77. rednem obrnem zboru A. k. d. »Danice* r 'Atnjrebu jp bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Srhart Viktor, tehnik; podpredsednik: Repan-sek Viktor, agronom, tajnik: Lah Dušan, veterinar: blagajnik: Županec Albert, medicinec; gospodar: Horvat Lojze, filozof; revizorji: Ronko Lojze, inedicinec, Kompare Minka. medirinkn. Kincl Ilin-ko, agronom. Kino Kino Kodelje>o. Danes ob 17 in 20 dva sporeda: Žrtev in ljubezen- (Hansi Knoteck in \Villv Blrgel) in Tajnost Charlie Chann (War-ner Olland). Kino Kodeljevo. Od 3. do 9. decembra verski velefilm »Življenje in >mrt sv. Terezikec. Zanimanje je velikansko. Za obiskovalca pomeni globoko iu izredno doživetje. Predstave so ob delavnikih ob 17 in 20. V nedeljo in na praznik: ob pol 11, ob pol 15, 10, pol 18 in 20. Zvočni kino Vič predvaja dane-s samo ob 4 in 6 zelo lep film Srce podzemlja^. V glavni vlogi slavni umetnik Gustav Frohlich. Predstava ob 8 odpade zaradi koncerta. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4; mr. Bohinec ded., Rimska c. 31: v ponedeljek: mr. Leuslek, Resljeva c. 1; mr. Bhhovoc, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič. n r e Dudllhe Srebrnimi Zlatnino v veliki izbiri pri H. SUTTNER, Ljubljana 2 Prešernova al. A poleg gl. pošte s t b t e t 11 t « broi plaCai caalkl lila malčka in ga vzela s seboj na vlak. Od Slavonskega Broda pa do Ljubljane se je Joiek z gospo peljal z brzovlakom. Bil jc kar vesel, ko brzovlpk tako lepo in naglo vozi V Ljubljani je bila gospa v zadregi. Sama ni vedela, kam z malčkom in zato se je zatekla na stražnico pri ljubljanski upravi policaje. Vsi mali dečki po vsem svetu imajo strah pred stražniki. Zalo se je Jožek hudo prestrašil, ko ga je gospa privedla pred stražnike in vprašala za nasvet, kani naj gre 7. otrokom. Jožek je ves trepetal, ko je videl saiue uni-lorme in pa celo take stražnike, ki imajo hude niužtace in pa celo brade. No, ti možje na glavni stražnici niso bili nič kaj hudi iu niso Joška aretirali, temveč so odvedli gospo z malčkom dvoje nadstropij višje, kjer je novo ustanovljen oddelek za socialno skrbstvo pri ljubljanski policiji. Tega vodi prijazna gospodična konceptna uradnica, ki so je za malčka zavzela. Jožek je bil še vedno plašen, toda ko je slišal prve prijazne besede gospodične, je postal kar korajien in je odkrito in lepo pripovedoval, da je mamica odšla in da ne zna več slovenski, pa da se bo še naučil in da so bile sestre v Sarajevu prijazne, saj so mu dale še celo perilo. Prosil je gospodično, če bi ona vedela, kje je njegova mamica. Gospodična na policiji, ki skrbi za take zapnščenre, je telefonirala na vse strani, dokler se ni posrečilo, da sta banska uprava in mestni magistrat privolila, da je bil deček sprejet v ljubljanski otroški dom. Policija pa sedaj išče mater, r.a katere ime sicer ve, ki pa je odšla neznano kani. Jožek se sedaj igra in se veseli svojih lepih otroških let. pa niti ne sluti, kako se je usoda z njim prav za prav igrala in kakšne 6krbi je prizadejal oblastem! 1 Celoročno češčenje presv. Zakramenta bo v Ljubljani v stolnici v noči na prvi petek (2. na 3. decembra). Opravila se bo 21. ura: Za adventni čas. — 1 Za novinarski koncert 1. decembra je tudi leto« dovoljena znižana voznina po 1 dinar na vseh tramvajskih progah za vse, Id se izkažejo sprevodniku z vstopnico sa koncert. — Znižana cena velja od vsake tramvajske postaje do Tabora in nazaj od Tabora do vsake postaje. Opozarjamo, da bo začetek koncerta na Taboru ob pol 9 zvečer. — Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. 1 Krščansko žensko društvo je povabilo ev. Miklavža, da pride v nedeljo, 5. decembra ob pol 5 v belo dvorano Uaiona, kjer ga bodo-težko pričakovali pridni in dobri otroci. Prijave in darila sprejema društvo isti dan v beli dvorani od U—12 dopoldne. kradel znamke in kolke. Pokradel je veliko množino kolkov po 10, 20 in 100 din v skupni vrednosti okoli 4000 din. Kolke je potem za cenejšo vrednost prodajal bosanskim krošnjarjem in zakotnim pisačem. Mladenič jc prišel v Ljubljano na nogometne tekme, pa je začel po trafikah krasti kolke Toliko časa je trafikante molil, da je dobi! priliko za Umikanje kolkov iz knjig. Akademski klub montanistov vabi na X. jubilejni »Skok čez kožo« ::: Tabor-7. decembra 1937 ::: m m m m m w m w 1 Slab sobotni trg. Zadnjo soboto v mesecu jc navadno živilski trg srednje živahen. Mraz in gosta megla sta včeraj ovirala tržno vrvenje. Mnogo ie bilo jabolk, ki so bila po 2—1 din kilogram. Lepih, plemenitih hrušk je bilo malo. Podražile so se do 7 din. Grozdje počasi izginja. Le redki so prodajalci, ki ga imajo še kaj v zalogi. Grozdje je že po 12 din kg. Na Sv. Petra nasipu jc bilo do 15 voz krompirja, ki je bil po 0.75 do 0.80 din za kg. Kupčija je bila srednja. Na trg je bilo uvožene mnogo cvetače iz Italije in Dalmacije. Cve-tača je bila 6 do 8 din kg po kakovosti. Goriški radič je bil 14 din kg. Pomanjkanje vlada na perutninskem trga. C^^^lf novitete (volneno blago) za ■ \JJAl damske obleke Din 24"— in 32-- Oglejte si in kupite pri BRATA VLAJ, woifova ulica 5 I Cafuta fanči. Mestni trg 7, priporoča svojo novo modno trgovino z bogato izbiro kvalitetnega blaga po ko«kurenčnib cenah! Posebno ugodno za Miklavževa in božična darila! 1 Opozarjamo na razprodajo sortiranih jabolk po ceni 2—2.50, ki bo v torek v trgoyini Oblak, Glinška ulica. M. Drenik volna za ročno pletenja. amyrna, perzer in kelim Ljubljana - Kongresni trg 7 1 Zgodba o ukradenem volu. V petek zvečer so se vozili s tovornim avtomobilom proti Ljubljani gledališki mojster g. Franc Leben in dva gledališka delavca. Se pred Savo sta jih ustavili dve skupini kmetov ter sta jih vprašali, če so vi- F1ANEIA za j .v. Misije v krasnih vzorcih Dio 10-75—12— pri tvrdki I Miklavžev večer v Rokodelskem d« Rokodelski oder bo pod vodstvom J. Preglja '^poskrbel, da bo v nedeljo, 5. decembra ob 4 pop. in istega dne ob 8 zvečer obiskal Rokodelski dom Miklavž s svojimi dobrotami. Pred njegovim prihodom ob 4 popoldne bo krasna Vombergarjeva igra »Nebeška storija«, nato pa bo obdaroval vse pridne rn dobre otročiče z lepimi darili. Zvečer ob pol osmih bo druga Vombergarjeva igra «Re-beljon v peklu« in nato prihod Miklavža ter obdaritev vseh onih, ki se bodo njegovi dobroti priporočili. Naročila in darila bo Miklavž sprejemal v soboto popoldne in nedeljo ob 8 zjutraj naprej v pisarni Rokodelskega doma, Komenskega 12-1. Vabljeni so vsi, da 6C udeleže teh skrbno pripravljenih prireditev v Rokodelskem domu. 1 Umrla je članica dekliške Marijine družbe pri Sv. Petru Kastelic Ana. Pogreb bo v ponedeljek ob 2 pop. iz mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta 9. Članice udeležite se pogreba polnoštevilno. Najlepše tn naiboljše Miklavževo darilo MANUFAKTURA KOM. DR. Mestni trg 17 do«W deli kakšnega moškega, Iti žene s seboj belega velikega vola. To so g. Leben in tovariša zanikali. Z avtomobilom pa so na Ježici blizu mestne mitnice dohiteli moža, ki je gnal prav takšnega vola. I Ustavili eo ga ter mu odvzeli vola. Vola so oddali j v hlev pri Urbančku, moža samega pa so odvedli na ljubljansko policijo. Mož- je neki Janez Š., ki je zatrjeval, da je vola prevzel od nekega kmeta in da ga ie moral oddati pri Figovcu, kjer dobi tudi nagrado. Orožništvo pa je ugotovilo, da je bil vol ukraden iz hleva posestnika Janeza Snoja v Dragomlju. Sedaj policija in orožništvo preiskujeta, ali je Janez Š. sam ukradel vola, ali pa ga je samo prevzel od talov, da ga odžene v Ljubljano. — Danes popoldne oD pol 5. uri prwc mam h twm NRISPER na Mestnem trgu TRIUMF 1 čevlji KOLODVORSKA ULICA 11 I Združenje mesarjev in klobasičarjev v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da bodo mesnice in mesarske stojnice na dan 1. decembra ves dan zaprte. 1 Podružnica Slomškove družbe Ljubljana — mesto bo imela zborovanje v ponedeljek, 29. t. m. ob 8 zvečer na I. deški ljudski šoli (Ledina). Na sporedu jc predavanje g. Kriste Hafnerjeve — Otrok v sodobni družbi. Po predavanju bo razgovor o perečih društvenih zadevah. Damshe torbice, potne kovčke, ahfovh« prvovrstne in najceneje izdeluje Conder Vlnho, torbarstvo, sedlarstvo, jer metiarslvo, Ljubljana. Igriška nI. ,3. zrnvor dram. gledališča. Sprejema tudi popravila. I Ogenj na Mirjn. Včeraj, okoli četrt na eno popoldne so bili mestni poklicni gasilci poklicani na Mirje, kjer je nastal v vili Anice Miillerjeve v Murnikovi ulici 18 ogenj. Dimnikar je namreč prejšnje dni izžigal dimnik, zaradi česar se je vnel strop. Gasilci so izsekali del stropa ter zadušili tleči les, s čimer fe bila nevarnost odstranjen«. Skoda znaša okoli 1000 dinarjev. 1 Fantovski odsek sv. Jakob vljudno prosi starše katoliškega naziranja šentjakobske župnije, da pripeljejo svoje dečke od starosti 10—15 let k sestanku mladcev, ki bo v ponedeljek, 29. t. m. ob 6 v društveni sobi sv. Jakoba trg (pri Blagaju). Starši zaupajte svoje otroke katoliški organizaciji, katera jim hoče nuditi umsko, duševno in telesno vzgojo. Odbor. 1 Danes koline. Rwtavraelja jšestlca«. I Izpred sodišča. Pred kazenskim sodnikom-poedincem okrožnega sodišča je bil obsojan neki mladenič, rodom iz Senja, n* 3 mesece strogega zapora, ker jc letos oktobra po raznih trafikah 1 Sumljiva kotenina. Na cesti je stražnik ustavil 30 letnega Alojzija Čamernika, ki je bil do 6edaj že 15 krat kaznovan na sodišču. Pri njem so našli dva kosa blaga. Čamernik je zagotavljal, da je blago pošteno kupil v neki trgovini, ni pa vedel, koliko metrov kotenine je sploh nesel s seboj. Tudi v trgovini, katero jc navedel, so izjavili, da blaga te vrste sploh ne prodajajo, Stari tat Čamernik je kotenino najbrž ukradel izpred i kakšne trgovine ter jo skušal prodati. Sedaj po-| licija poizveduje, odkod je to blago. 1 Trgovina krzna Srečko Lapajne je preselila svoje poslovne prostore na Aleksandrovo cesto 4, II. nadstropje. Telefon 37-37. Dvigalo na razpolago. Vhod iz pasaže. 1 Pisalne in računske stroje vam strokovno popravi Simandl, Dvorakova nI. 3., tel. 24-07. Maribor m Predzadnja prireditev »Umetnostnega tedna« je bil v petek zvečer koncert v unionski dvorani, ki je prav tako lepo uspel, dasi ni bil obisk tuko velik, kakor , pri nastopu literalov. Pri koncertu so sodelovali pianist dr. Roman Klasinc, Ljubljanski kvartet ter pevski zbori Glasbena Matica pod vodstvom ravnatolja Mar iana Kozinc, -Maribor« pod vodstvom ravnatelja J. K. Gašpariča, »Drava« pod dirigentom Albinom Horvatom in --Jadran«, ki ga je dirigira prof. Ubald Vrabec. Pianist Klasinc je igral D Cvctkovo klavirsko sonntino, Ljubljanski kvar tet jc nastopi) z godalnim kvartetom K. Pahorju Jadran je izvaja' dve pesmi B. Ipavica in U Vrabca, Glasbena Matica Paliorjovo * Pol ž jo sni to«, Drava dve pesmi V Schvraba in O Deva Maribot pa Mirkovo *Napitnico« in odlomek i; opere sGosposvetski »en« Uvodno besedo je imel predsednik Umetniškega kluba dr. Ivo Sorli. Zimsko perilo pletenine (tudi po meri), nogavice, rokavice, perje najceneje pri -Liac, Maribor, Aleksandrova c. lil in Nova realna gimnazija, o katere ustanovitvi smo svoječasno poročali, prične jutri, v ponedeljek, pod vodstvom ravnatelja Ivana Pri-jntla s potovan jem Nekateri časopisi so o otvoritvi in organizaciji zavoda netočno poročali, Na soli bo poučevalo 8 moških in le 6 ženskih moči. Nikdar ne bi čutili težo svoiib let, da ni REUME, iSlASA, PR0TINA. LUM8AGA Ud. — Da se osvobodite bolezni, poskusite TOGAL tablete. sssas Ogl. rep. S. br. 25827 d-: Stetanovlč I Pik, Beofrrad =5= m Nov bufet na Aleksandrovi cesti. V novi palači Ljudske .samopomoči na Aleksandrovi cesti, nasproti kolodvora, bo prihodnje dni otvoril znani mariborski hotelir in restavrater g. Adam Črešnar nov bufet, ki bo za mesto znatna pridobitev. Bufet bo stal na prostoru pred glavnim kolodvorom, kjer je tak lokal iz tujskopromet-nih ozirov nujno potreben. Ureditev iu oprema bufeta bo najmodernejša, strokovno vodstvo pa je pod veščo roko g. Črešnarja zajamčeno. m Damske torbice, denarnice, listnice, kovlegi ~ primerna darila, najceneje pri M. Šterbal, Melj-ska 2 — Trg Svobode G. m Na inesto venca na grob pokojnega župnika g Antona T kavča jc daroval g. A. Abel mariborskemu di jaškemu semenišču 50 din. Vodstvo zavodu sc iskreno zahvaljuje. Damski olafti! Velika izbira! I. PaEftC, GLAVNI TRG 13 m Smrtna kosa. V Jadranski ulici 21 je umrl v starosti 80 let upokojeni kovač drž. žel. delavnic Ivan Hrastnik. —V Gosposki 56 je umrla 42letna kuharica Marija Voga. Naj počivata v miru! 111 h račke, drobnarija. Ribarili, B otovi! m Mesarske prodajalnice bodo na praznik zedinjenja v sredo 1. decembra ves dan zaprte. m Pevci Ipavčeve župc iz Maribora in okolice se zbero za proslavo zedinjenja v sredo t. decembra točno ob pol 18 na verandi unionske dvorane k skupni vaji: Slovenec, Srb, Hrvat. m Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi obrtništvo in naraščaj k proslavi 1. decembru in obrtniškega tedna. Obrtništvo se udeleži (. decembra ob 8 zjutraj službe božje v stolnici, po sveti maši pa je razdelitev diplom pomočnikom in nagrad vajencem, ki so razstavili svoje izdelke nu le'ošnjem Mariborskem tednu. Razdelitev bo v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu. m Kožuhovina v veliki izbiri in strokovna izdelava pri Seniku, krznarju, Gosposka ulica 37. Velika izbira blaga' ČEŠKI MAGACIN vedno najnovejše. Ulica X. oktobra, vogal'Barvarske ni Studeuške novice. Z ozirom na napad na »Društvo hišnih posestnikov v Studencih«, ki jo izšel 15 t m. v vMariborskem večerniku«, nam omen.jpno društvo sporoča, da ni vložilo nobene pritožbe, proti občinskemu proračunu za leto 1958-59, puč pa so to storili nekuteri plačevalci občinskih doklad, ki so k temu upravičeni ter je tudi oblast njihove pritožbe upoštevala. Elegantne in trpežno zimske plašče e izgotovljene ali po meri kupite najugodneje pr Franc CVERUN, Gosposka ul. 32 m Fantovski odsek II ima jutri zvečer ob 8 reden sestanek v običajnih prostorih. Udeležba obvezna. m še eden iz Rusije. Včeraj je prispel v Maribor z ženo in dvema otrokoma bivši vojni ujetnik Joco Miličev iz Orataga pri Pctrov-gradu v Banatu, ki sc vrača iz sovjetske Rusijo po 20 letih zopet v domovino. Njesova povest je ista, kakor vseh ostalih povratnikov. Ujet jo bil v Galiciji, potem je bil dobrovol jec. ranjeu je bil v Dobrudži ter je zaostal v Rusiji. Odae-vatirane flanelaste in volnene, flanelaste rjuhe, dobavim najceneje ..OBNOVA" - F. Novak, Maribor. Jurčičeva 6 m Ostanki starega mariborskega pokopališča. Nn križišču Aleksandrove in Mlinske ceste pred kavarno Jadran postavlja tvrdka Schell novo bencinsko črpalko, ki jo gradi podjetje Nasiinbeni. Pri kopanju jame za bencinski re-žervoar so včeraj v globini 1 m naleteli riu človeško kostje, kar je' povzročilo precej govorice in ugibanja po mestu. Kolikor so mogli ugotoviti, gre za nekdanje mariliorsko pokopališče, ki je bilo na tem mestu pred 150 leti. Tudi takrat. ko so kopali temelje za šibeniško klet, so našli več človeških kosti. LORENZ-USkmO 1938 po Din 2!>'>'—■ mesečno dobite on Bezenšku, radio tehniku. Vetrinjska ul. 17/L PopravMam vsakovrstne radio aparate. Se priporočam! m Na kolodvoru ga je zadela kap. Nagle smrti je Umrl v petek popoldne 67 letni železniški kurjač Alojz Malee i/ Maribora, ko se je mudil v Čb ko veti. Ko je prišel popoldne na kolodvor. rla se odpelje v Maribor, ga je nenadoma zadela kap ter se je zgrudil na mestu mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v Marilx>r m Vlomilca v Prešernovo klet imajo? Mariborska policija jc z veliko energijo izvedla preiskavo o drznem vlomu v restavracijo Prešernova klel v Gosposki ulici, o katerem smo včeraj poročali. Zdi se. dn je imela policija uspeh iu da je vlomilca /e dobila v svoje roke. Aretirali so 65 letnega Alojza Pichlerja, ki je po svoji zunanjosti precej sličen z opisom vlomilca. katerega je podala služkinja, ki je zli-kovca presenetila na dvorišču. G!sflali*te Nedelja. novembra »b 15: »Pesem s ceste«. Ob 20: Pri treh mladenkah«. Mesto umobolnih 1200 let zavetišče umobolnih Francoska uradna tiskovna korespondenca >Havas< poroča iz Oberbrucka pri Masiniinstru v Alzaciji: >16 in pol leta stara Antonietta Lauber. hči nekega tesarja iz Oberbrucka, je bolehala že več mesecev ter so zdravniki nad njo že obupali. Od letošnjega marca jo je mučil hud sklepni revma-tizem. Sedaj pa že 9 dni ni mogla zaviiti nobene hrane. Pretekli torek pa se je nenadno dvignila iz postelje ter je začela po hiši pospravljati. — Zdravnik, ki jo je nato pregledal, ni mogel na njej ugotoviti nobene sledi bolezni več. Mlado dekle pripoveduje, da se ji je prikazala Lurška Mati Božja ter ji je povedala natančno uro, kdaj bo ozdravela.« Tako poroča agencija >Havas:. K temu poročilu pa dodaje strashurški list »Elsasser« tele zasebne vesti: »Imenovana deklica je že več kakor leto dni trpela hude živčne krize in imela veliko nervoznost, kar se je kar strahotno ponavljalo. Pretekli torek je mlada bolnica globoko zaspala. Naenkrat pa se je prebudila ter Prijetna bolnišnica Sovjetski list »Tihookeanskaja Zvezda« z dne 18. oktobra popisuje nevzdržne razmere v bolnišnici v Habarovsku: ;Že nekaj let se prebivalstvo llabarovska zgraža zaradi razmer v mestni bolnišnici v Habarovsku. Vsa bolnišnica ima danes samo tako veliko zalogo živeža in zdravil, da zadošča komaj za pet dni. Nikjer v bolnišnici nc kurijo, tako da je r vseh bolniških sobah hudo mraz in da bolniki zmrzujejo. Dalje ta bolnišnica nima sploh nobene pralnice, ker se je stara podrla, nove pa doslej še niso zgradili. V oddelku za nalezljive liolezni so prejšnje kurilne naprave odstranili in ni nobenega upanja, da bi kdaj i zopet začeli kuriti.« Na koncu pravi list, da se ! strežajem in zdravnikom nič boljo ne godi ka- | kor bolnikom: »Zdravniki in uslužbenci žive v nemogočih razmerah. Stanovanjska hiša stoji sredi močvare. Vsi prostori so zamazani ter že davno potrebni, da bi jih kdo popravil.« Upokojitve v švicarski armadi Iz Curjha poročajo: S sklepom zveznega sveta so s 1. januarjem 1938 razrešeni svojih poveljniških služb vsi bataljonski in polkovni poveljniki četrte divizije. Ta kazen je v zgodovini švicarske ■ armade prva in edina doslej ter je posledica do- : godkov ob vojaških manevrih švicarske armade, j Ozadje je tole: Švicarske čete iz Lucerna iu Unterwalda so | imele vojaške manevre meseca avgusta. Dne 12. avgusta so bili manevri končani, nakar so bile čete v polni bojni opremi postavljene na trg mesteca Stands, da tam počakajo na vojaško parado in delile. Moštvo je zaradi napornih vaj po gorah bilo že precej zmučeno. Sedaj pa je moralo v bojni opremi še več ur čakati, ker častniško posvetovanje o uspehih manevrov še ni bilo končano. Med j tem je močno pripekalo avgustovo solnce, zaradi j česar je več mož omedlelo in so jih morali od- | nesti. Vojaki, ki so to videli in so se naveličali stati na solncu, so začeli žvižgati in vpiti. Tako so se manevri žalostno končali. Višja vojaška oblast je pozneje te stvari preiskovala ter je poveljnikom očitala, da niso takoj skušali ugotoviti krivcev teh neredov. Ker pozneje ni bilo več mogoče ugotoviti, kdo je kriv vojaških demonstracij, je zvezni sklep sklenil odstaviti vse imenovane poveljnike, ki so odgovorni, ; da se je kaj takega moglo zgoditi. ★ Sodnik: »Ko ste tožilca ozmerjali z vsemi mogočimi psovkami, ste ga še oklofutali! Zakaj ste to storili?« | Gašper: »Ker je tožilec gluh in psovk ni j slišal!« Pred nekaj časa je znamenit kirurg predlagal, naj bi se kje na Grškem ustanovilo mesto, v katerem bi smeli prebivati samo neozdravljivi bolniki. Ta misel pa nikakor ni nova. V tem oziru nam je svetal zgled malo belgijsko mestece Gheel, v katerem prebivajo umobolni. Zanimiva je zgodovina tega niesla. Ustanovljeno je bilo že pred 1200 leti. Pripovedka pripoveduje, da je semkaj pribežala hči umobohiega kneza, po imenu Dymphana. Toda oče je izvedel, kam se je hči zatekla, zato je poslal za njo svoje oborožence, kateri eo kraljevo hčer na cesti umorili. Spomin na to dekle je ostal živ v prebivalcih tega mesta. Častiti so jo začeli zaradi njenega čednostnega življenja ter jo kmalu imeli za svetnico za vse one, ki imajo »hudiča v krvi«, kakor so takrat imenovali umobolne ljudi. Vsakdo, ki je mislil, da v njegovem zgornjem nadstropju nekaj ni v redu, je lahko romal na njen grob v to mesto, trdno prepričan, da bo to pomagalo. Dobri prebivalci tega mesta pa so tem siromakom pomagali in jim stregli, kar se je dalo. Od vseh strani so začeli prihajati bolniki. Nazadnje so meščani zgradili posebno poslopje za te bolnike. Medtem ko 60 v tedanji Evropi z umobolnimi reveži ravnali kakor z divjimi zvermi, jih uklepali v težke verige ter jih metali v kleti, t»o pa limo-bolniki v Gheelu ležali v belili snažnih posteljah, stregle pa so jim postrežljive roke. Pred kakimi 80 leti pa je belgijski kralj to mesto, v katero so se umobolniki zatekali več kakor 1000 let, razglasil za kolonijo umobolnikov. Dandanes je v tem mestu kakih 3000 gospodinjstev. V teh prebiva sedaj 1300 umobolnikov. Preživljajo ee tako, kakor bi bili zdravi ljudje. Večino stroškov plačujejo zanje njihovi svojci, ostanek pa si plačujejo sami: ali delajo in pomagajo v gospodinjstvu svojih hišnih gospodarjev, ali pa delajo v delavnicah mestne občine. Za svoje delo dobe seveda pošteno plačilo. Hišni gospodarji mesta Gheel so menda edini na svetu, kateri prav za prav žive od umobolnih ljudi. V kolikor prispevki sorodnikov ne zadoščajo za vzdrževanje, dobivajo gospodarji od vlade poseben prispevek, da laže izhajajo in se posvečajo svojemu poklicu. Zdravi meščani imajo z bolniki prav malo opraviti, ker žive složno drug z drugim. Meščani so namreč umobolnih tako navajeni, da se skrbno ozirajo na njihove posebnosti in njihove bolne muhe. Kadar kak bolnik zbasni, ker kdo z njim ni prav ravnal, ali če ga je kdo dražil, ga ne vtaknejo v prisilni jopič, kakor se to dogaja v civiliziranih umobolnicah vseh kulturnih držav, marveč ga prijazno pošljejo v bolnišnico, ki je zgrajena na robu mesta. Tam bolnik ostane toliko časa. dokler se ne pomiri, nakar ga zopet spusti v družbo in javnost. Bolnišnica ima na razpolago nad 100 postelj, vendar je vedno več kakor polovica teh postelj prazna, ker pač ni potrebe, da bi bolnike pošiljali sem, ker ljudje lepo z njimi ravnajo. Gheelska umobolnica je pač edina svoje vrste na vsem svetu. Tukaj ni ne močnih 6trežajev, ne metre visokih zidov okoli bolnišnice. Kadar kdo uide iz te bolnišnice, ga gredo pač iskat. Kadar ga privedejo nazaj, ga ravnatelj bolnišnice opomni, naj ne uhaja, ker ga bodo sicer, če bi še enkrat kaj takega poskusil, poslali v drugo blaznico v kako drugo mesto, kjer ne bo imel ne te svobode in ne te prijazne postrežbe. Od tam potem ne bo več mogel uiti. In ta pouk navadno za vedno zadošča. Navadno nihče več drugič ne poskuša uiti. V Gheel ne prihajajo !e umobolni Belgijci, marveč tudi inozemci. Vsakega novodošlega gosta Prebivalci kitajskega mesta Čapej plašno izza plota gledajo, kako korakajo v mesto japonski zmagovalci. Dolgotrajna pravda za zakonitost in dediščino Slovenka - žena nadvojvode Ernsta Pred nekaj dnevi je avstrijsko zvezno sodišče obravnavalo pravdo, v kateri so tožitelji zahtevali, naj se prizna njihovo zakonito rojstvo iz skrivnega zakona habsburškega nadvojvode Ernsta z gospo Alojzijo Skublič ali Skubic. Zakon je bil sredi preteklega stoletja sklenjen, in sicer baje v Ljubljani. Poročena sta bila takrat pod imenom Kari baron pl. Walburg in grofica pl. Hugonay. Iz tega zakona so se rodili 4 otroci, ki so bili vsi vzgojeni na nadvojvodoveni gradu. Ko pa je njihova mati leta 180.-) umrla, so pri dunajskem okrajnem sodišču odprli akl. v katerem je tajnik nadvojvode Rajnerja. ki je bil brat nadvojvode Ernsta, protokolarično izjavil, da je oče otrok, ki-se pišejo Walburg. pruski častnik, kateri je padel v vojski. Pozneje so ta protokol v toliko spremenili, da so priznali, da so otroci rojeni iz zakona, vendar pa niso hoteli priznati, iz kakega zakona, ker je bilo to avstrijskim dvornim krogom sila neprijetno. Dvorna kamarila je celo dosegla, da so otroke odstranili iz gradu nadvojvode. Ernsta. Pri tem so otrokom natvezili laž, češ da jih je nadvojvoda le podpiral in za nje skrbel. Med temi 4 otroki je bila tudi hčerka KIo-tilda, ki se je rodila leta 1803. Ob materini smrti je bil ta otrok star šele dve loti. Ko je dorasla, se je poročila z zdravnikom dr. Peggerjem in je dobila doto iz zasebnega premoženja nadvojvode Ernsta. Ko ji je umrl mož, se je znova sešla s svojim pravim očetom, nadvojvodo Ernstom, vendar za ta sestanek nihče ni smel vedeti. Malo poprej, preden je umrl nadvojvoda Ernst leta 1898, ji je poslal pismo, v katerem je med drugim tudi lole zapisa!: ■Tvojega vprašanja zaradi poroke s Tvojo materjo ne moreni nič več zanikavati. Poročila sva se v Ljubljani. Po moji smrti pojdi tja, kjer boš izvedela vse, kar je potrebno.' Pozneje se je Klotilda vdrugič poročila z majorjem cesarjeve telesne straže Evgenom pl. Simi-čem. Sedaj je hotela uveljaviti svojo dediščino. V ta namen je pokazala pismo nadvojvodo Ernsta. [oda oblasti so rekle, da jo to pismo ponarejeno in so jo zaradi tega celo zaprli za 14 dni. L. 1910 je vnovič vložila tožbo pri okrajnem sodišču dunajskega notranjega mesta. V toi obravnavi je zahtevala od grofa Morica Strahovica ugotovitev, da je nadvojvoda Ernst njemu priznal očetovstvo. Pa ta pravda ni imela uspeha. Vložila jo novo tožbo pred dunajskim civilnim sodiščem. Zahtevala je, naj se ji prizna zakonito rojstvo iz zakona med nadvojvodom Ernstom in gospo Skublič. Takrat so bile celo zaslišane priče, katere so potrdile, da jc bil zakon sklenjen v Ljubljani v zaklenjeni cerkvi. Te priče so tudi potrdile, da nadvojvoda nikdar ni skrival, da jo on zakoniti oče teh otrok. Na tej obravnavi so tudi priznali, da je nadvojvodovo pismo pristno. Vendar je bila takrat tožba zavrnjena. češ da manjkajo poročne priče in pa uradne listine. Po vojski je bila moč habsburškega dvora strla. Sedaj jo nastopil zet gospe Klotilde Siniič italijanski grof Cavaradosi, ki v italijanski fašistični stranki igra veliko vlogo. Ta je nastopil pri papeški kuri ji za posredovanje, da bi se ta zadeva razjasnila. Med tem pa jo tudi škofijski ordinarijat v Brixenu predložil listino, katere so bilo dotlej neznane. Iz teh listin sledi, da se je nadvojvoda Ernst ros pravilno cerkveno poročil z, gospo Skubličevo. Na podlagi loga je gospa Si-liiičeva lota 1936 vnovič zahtevala, naj se popravijo listine, v katerih je na Dunaju bila zapisana kot hči gospe Skubličeve. Čudno pa je. da so bile tiste listine med tem prenesene v Budimpešto, kjer je zapisano, da je poroka bila sklenjena v Lienztt na Tirolskem. Na podlagi tega je nižjeavstri jsko deželno glavarstvo odklonilo, da bi se popravile tiste listine, ker je gospa Simičeva med tem s svojim drugim zakonom postala jugoslovanska državljanka, njena hči pa s svojim zakonom italijanska državljanka. Zaradi tega Avstrija ni upravičena, da bi popravljala listino. Urad zveznega avstrijskega kanclerja je to odločbo potrdil. Zoper tako odločitev se je sedaj gospa Simičeva pritožila na zvezno sodišče. Sedaj je zvezno sodišče lo dolgotrajno zadevo obravnavalo ter je nazadnje razveljavilo sklep zveznega kanclerja. Obenem jo odločilo, da so matrike avstrijska zvezna zadeva in da ni prav nobenega razločka, ali je oseba, ki zahteva popravo matrik avstrijska ali pa tuja državljanka. Tako je menda sedaj končno rešeno vprašanje, da je gospa Simičeva zakonska hči nadvojvoda Ensta iz, njegovega pravilnega zakona s Slovenko gospo Skubličevo. Umori v Palestini Angleški kolonijulni minister Ormsby-Gore jo v poslanski zbornici sporočil na vprašanje nekega poslanca, da se jo v Palestini od 1. januarja do 31. oktobra lota 1937 zgodilo 410 umorov. Zaradi teh umorov je bilo obsojenih 113 ljudi, med temi obsodbami je bilo sedeni smrtnih obsodb. Izmed teh 7 smrtnih obsodb je bila pozneje ena spremenjena v prisilno delo, pet pa v dolgotrajne ječe. 43 ljudi pa. ki so bili zaradi teh umorov prijeli, še čaka obsodbe. Večino umorov so zagrešili Arabci, kar je natanko ugotovljeno. dva dni opazujejo, nakar si lahko sam izbere hišo in družino, v kateri bi rad stanoval. Ko si bolnik izbere hišo in gospodarja, zdravnik po posebnem pismu gospodarju da navodila, kako naj z bolnikom ravna in kaj so njegove posebnosti. Če tedaj pride kak bolnik na novo v mesto ter se gospodarju predstavi za kitajskega cesarja ali za ravnatelja vseh železnic sveta, v vsej hiši zaradi tega nihče niti ne mrdne ne. Potrpežljivo poslušajo reveža, dokler ne se naveliča govoriti, nakar domači izginejo. ko so mu vse pripravili z,a prijetno bivanje. V vsem mestu je le šest zdravnikov, ki morajo skrbeti za 1300 bolnikov. Ti zdravniki pa morajo redno obiskovati vse hiše. v katerih so nastanjeni njihovi varovanci, da se sproti prepričajo, kako se bolnikom godi. Ta način zdravljenja umobolnih so je izvrstno obnesel. Vsako leto odpuste domov eno četrtino bolnikov, ker se je njihovo zdravstveno stanje tako izboljšalo, da niso več potrebni nege v tem zdravilišču. Tak odpuščeni bolnik brez škode zase in brez nevarnosti za druge zopet lahko stopi v družbo drugih ljudi. To čudovito mesto hodijo ogledovat vsako leto psihiatri iz vseh krajev sveta. Vsak bi se na licu mesta rad prepričal, kakšne so metodo tega rav- 1 uanja z umobolniki. Ko odhajajo, vsakdo pravi, da ! se ta način nikjer drugod na svetu ne da posnemati, ker nikjer drugod na svetu ne bi bilo mogoče najti zdravih ljudi, ki bi se mogli in hoteli tako prilagoditi navadam umobolnikov, kol so to storili prebivalci belgijskega mesteca Gheel. To vse je seveda podedovano iz 1200lotne preteklosti. In katero mesto v Evropi ali na svetu bi se moglo s ! kaj takim postaviti? Nenadno ozdravljena deklica veselo zaklicala: Mati. mati. čudež se jo zgodil. 1 Ozdravela sem!- Zaradi toga ie nastalo veliko veselje z mešanimi občutki strahu v očetovi hiši, v vsem kraju in v vsej dolini Masmilnster. Vsi ljudje so vreli tja. da bi videli čudežno ozdrav- ' ljeno dekle in jo slišali. Bolna deklica je bila še ' več dni čudnega obnašanja. Govorila je v lalin- ! Skeni, francoskem in nemškem jeziku ler je dopovedovala, da se ji je prikazala Brezmadežna, ki ji je obljubila, da bo kmalu popolnoma ozdravela. Od torka dalje pa nenadno ozdravljena ne čuti nobenih sledov svoje stare strašne bolezni.«. Zoper kugo na parkljih in gobcu strogo nastopajo ludi v Švici. Vsakdo, ki gre iz okuženega kraja drugam, si mora na meji očistiti čevlje v žaganju, ki je namočeno r na t rov i m hipom. Tako se uničijo nevarni bacili, ki sp najrajši drže obutve ter so dajo prenašati. Ali so pWfi€ bolezni ozdrovlfivc? To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarju, na pljučih, zastarelem kailju, »služenju, dolgotrajni hripavoiti in hrlpi, pa doslej niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobo od na-popolnoma brezplačno knjicjo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med.Guttmanna Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2 ) s točnim naslovom na: PUHLP1ANN A C0M BtMIN 615, Hag$el?frasse 25 25 a »Vidiš, Milivoj, zopet sva dve kili težja kakor prejšnji teden. Sedaj bova morala manj jesti.« Celo brodovje teh-Ie ladij, katere so nekoč veljale kake pol milijarde dinarjev našega denarja sedaj v rokavu reke Hudson v Ameriki čaka. da jih prodajo za staro železo. Prodajajo jih po pol milijona do enega milijona dinarjev. Nekdaj pa so ponosne plule po vseh morjih sveta. Tako mino clavi PO SLOVENSKI DOMOVINI Celje c 1. december bo v Celju praznovali na slovesen način kot praznik zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vse hišne posestnike opozarjam, da morajo biti ta dan vsa hišna poslopja okrašena samo z državnimi zastavami. V proslavo praznika zedinjenja bo na dan 1. decembra ob pol 7 zvečer svečana bakljadn z zbirališčem na Dečkovem trgu oh 6 zvečer. Sprevod krene od Dečkovega trga po Krekovi cesti, Gregorčičevi ulici, Levstikovi ulici, Kralja Petra cesti in Cankarjevi cesti, Trgu kralja Aleksandra, Ulici dr. Gregorja Žerjava, Glavnem trgu, Gosposki ulici in Dečkovem trgu pred poslopje mestnega poglavarstva. Vrstni red je naslednji: godba, vojaštvo. Sokol, gasilske čete, Fantovski odsek, rudarska šola, ostala društva in občinstvo. Pred mestnim {»glavarstvom bo zaigrala godba državno himno, nato bo nagovor predsednika mestne občine, godba zaigra koračnico, nakar se občinstvo razide. Mestna občina bo razsvetlila okna na svojih poslopjih. Prebivalstvo mesta Celja vabim, da sledi temu vzgledu, kakor ludi, da se udeleži proslave v čim večjem številu. Alojzij Mihelčič. KINO DOM, CELJE Od 28. do 29. novembra »POTEMKIN« Od 90. novembra do 3. decembra »PATRIOTI« Od 4. do 6. decembra »SAMOSTANSKI LOVEC« c CPD priredi dne 1. decembra ob 8 zvečer v Narodnem domu koncert v proslavo praznika zedinjenja. c Jutri zvečer vsi v Ljudsko posojilnico, kjer bo ob pol 9 proslavilo Katoliško prosvetno društvo v Celju s sodelovanjem Fantovskega odseka, Dekliškega krožka. Celjskega Zvona, Celjskega okteta in salonskega orkestra praznik zedinjenja s slavnostno akademijo, pri kateri bodo nastopala s pestrimi točkami omenjena društva. Posetniki prosvetnih večerov imajo že rezervirane vstopnice, ostali pa jih bodo lahko dobili pri blagajni. Vabljeni! c No pozabite danes ob pol 4 popoldne v Narodni dom, kjer bo uprizorila Poselska zveza >Črnošolca«. c V kroga svoje družino bosta jutri obhajala 20 letnico poroke železniški uradnik g. Jože Plahuta in njegova soproga. Uglednima in vnetima katoličanoma, dolgoletnima naročnikoma »Slovenca«, iz srca čestitamo! KINO METROPOL prinaša: ob 16.15, 18.15. 20.30 »NEUSTRAŠENI SNUBEC« (Der Mann von dem man spricht). Heinz Riihmann, nepozabni krojač iz »Lumpacij Vngabunda«, Hans Moser, Theo I.ingen. — Ob 10.15 in 14 matineja: »POSLEDNJI TRGOVEC S SUŽNJI« c »Srviljski brivec« t celjskem gledališču. Ljubljanska opera je v petek uprizorila v Mestnem gledališču Rossinijevo komično opero >Se-viljski brivec«. Občinstvo, ki je na|»olnilo gledališče, je za krasna izvajanja gg. Rusa. Janka, Zupana in ge. A. Nollijeve ter ostalih nagradilo igralce v znak hvaležnosti z burnimi aplavzi. c Andrejev sejem bo v torek v Celju in bo gotovo zopet zelo živahno v mestu. c Razstavo portretov prireja ga. Vera Fischer-jeva-Pristovškova, učenka prof. M. Štermena, v dvorani Mestne hranilnice. Zanimivo razstavo po-sečajo v velikem številu. Ne zamudite tudi vi! Dravograd Kar dva gospodinjska tečaja smo imeli zadnji as v Dravogradu. Prvega, ki je namenjen dekletom iz Dravograda in okolice, vodi gospa Nendl, učiteljica ljudske tole. To je naša vsakoletna vzgojna in gospodinjska šola. Leto« obiskuje ta tečaj 18 deklet. V zadnjem času pa je imela gospa Tatjana de Luxenburg, po rodu Rusinja, poseben gospodinjski tečaj, namenjen že izvežbanim gospodinjam. Tudi tega tečaja se je udeleževalo skozi par tednov 10 dravograjskih dam. Poudarek je bil na specialitetah ruske in francoske kuhinie. Ta tečaj sc je zaključil pretekli četrtek v splošno zadovoljstvo udeleženk. To se nam bo še dobro godilo. Prosvetno društvo opozarja na svojo knjižnico, katera je v zadnjem času dobila zopet nekaj novih knjig. Knjižica je v društveni sobi mežnarije in je odprta vsako nedeljo po sv. maši. Fantovski odsek smo ustanovili tudi v Dravogradu. Pravila je banska uprava že potrdila. Prihodnjo nedeljo, dne 5 .dec. po večernicah bo ustanovni občni zbor v društveni sobi mežnarije. Fantje iz domače m sosednih župnij, pridružite se nam. Na ustanovnem občnem zboru bo govoril zastopnik Fantovske podzveze iz Maribora. Proštijsko poslopje je v teku letošnjega leta dobilo novo lice. Izvršila so se najnujnejša popravila v zunanjosti, da se stavba obvaruje propada. Prejšnjo leseno streho eo nadomestili z opeko. V bližnji bodočnosti bo morala priti tudi cerkev na vrsto. Središč? ob Dravi Prosvetno društvo. V nedeljo 21. nov. je bil redni občni zbor. Izvoljen je bil z malimi izjemami zopet prejšnjiodbor, v katerem so preizkušeni društveni delavci. Zalo smemo upravičeno pričakovati, da bo novo poslovno leto polno uspešnega društvenega delovanja. Predavanje o športu. V nedeljo, 28. nov. ob 6 zvečer bo v Društvenem domu skioptično predavanje o športu .Predavanje bo pojasnevalo 54 »lik iz vseh vrat športa. Po predavanju bo redni občni zbor SK Središče, Jugoslovanska knjigarna v LJubljani Novosti. Banglin Adalbert: Wolt, Da« ewige Reich im Kampf der Zeit; str. 202, vez. 65 din. — Burger Tiberius: Der Heiland der Welt, I. del. VomAuf-treten des Taufers his zum Abechluss der Berg-predigt; str. 341, nevez. 58 din. — Ehrenborg Ferdinand: Franz von Snles als Vorbild und Lehrer; 256 str., vez. 58 din. — Frank Fr. Dr.: Die Erneu-erung der VVirtsehaft; 114 str., nevez. 25 din. — Garrigou-Lagrange: Der Sinu fiir das Geheimnis ■nd das Hell-Dunkol des Geistes, Natur und Ober-■atur; 340 etr., vez. 94 din. — Gerster Villatiovn Thomas: Kurie Bihlisrhe Realkonkordani, 611 str., vez. 82 din. — Roeselare van Venantius: Von der Betrachtunc »ur Beschauung unter dem Sehutze Marlens; 237 str., vez. 40 din. — Schneider Fried-rich: Deine Kinder und Du. Siebzig erlRuterte 1 iille falseher und richtiger Kindererziehung fUr ilie Hand der Eltern und Erzieher; 252 6tr., vez. 46 din. — Sertillanges A. D.: Das Wunder der Kirohe. Die Ewigkeit ln der Zelt; 234 str., vez. 64. din. I Si. Vid nad l.iubffano Vsa številna družina Blaž Potočnikove iifal-niee kaže prav razveseljivo življenje in napredek V nedeljo, dne 28. novembra ob pol 4 popoldne bo Lipahova veseloigra »Glavni dobitek«. Naslednjo nedeljo ob 4 popoldne pride v naš dom sv. Miklavž, ki bo obdaroval mladino, ob 7 pa odrasle Fantovski sestanek bo v lorek, 30. nov ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Novi člani dobrodošli! h v nedeljo, 5. decembra zvečer ob 7 bo v dvorani Miklavžev večer s podobnim sporedom kakor druga leta. Darovi naj se prinesejo v garderobo od 5 dalje, zaznamovani z imeni. Kot vse kaže bo tudi letos prinesel sv. Miklavž v našo dvorano precej velik in poln koš. Tudi noben ostuden ovaduh nam ne bo letos mogel nagajati pri našem Miklavževem večeru, kakor se je to zgodilo pred štirimi leti, ker že več kot dve leti so vsi, prej tako delavni ovaduhi postali brezposelni. Skofja Loka Godba tukajšnjega plan. polka in pevski zbor priredita drevi ob 8 v Društvenem domu cecilijanski koncert. Koncert obsega dva dela: v prvem nastopata orkester in zbor skupno, v drugem pa posamezno. Koncert se zaključi z Volaričevo skladbo Slovenske mladenke: izvaja ženski zbor in orkester. Prireditev bo za škofjo Loko nekaj izrednega. Prijatelji glasbe nikar ne zamudite! V • V Trztc Dve originalni igri priredj danes popoldne ob pol 4 Prosvetno društvo sv. Jožefa. Naslov igram jo »Žganje« in »Marija udarjena«. S jKijioldansko prireditvijo bo ustreženo zlasti tistim, ki so ob večerih rajši doma Za 1. december je letos umestno jiozvala občina vsa tržiška društva, da bi sodelovala pri skupni akademiji v dvorani meščanske šole. Na ta način bo ta državni praznik res narodni, ko bodo akupno prišla do veljave domovinska čustva. Dano pa je seveda društvom na prosto, da se odločijo za sodelovanje. Jesenice Sestanek kovinarjev ZZD bo danes ob jx>1 10 v pevski sobi Krekovega doma. Pomenili se bomo o zaupniškeni zboru, o rasti organizacije, o bolniškem skladu in o drugih važnih organizacijskih stvareh. Člani pridite gotovo! — Odbor Strokovne organizacije delavcev ZZD na Jesenicah. Dogodek, ki se nc pripeli vsak dan. Mlad tovarniški delavec se je j>red par dnevi na svojem kolesu peljal na delo v tovarno. Da ga tovarniška sirena, ki neusmiljeno točno ob sedmih tuli, ne prehiti, se je naš mladi junak z vso silo uprl na pedale ter pognal svoje, sicer skoraj za muzej s|iosobno staro kolo, da je sapo in vid jemalo. Pred njim je vozil moderen avtomobil enegn jeseniških zdravnikov in to ne prehitro, tako da ga je naš kolesar lahko dosegal. Naenkrat tresk, bum, hrrrrr. Avto se je sunkoma ustavil, kolo je udarilo v zadnji konec avtomobila, fant pn se je, kakor je dolg in širok jx>plazil po strehi avtomobila in že je pri sprednjem oknu gledal v notranjost avla. Zdravnik in njegov spremljevalec sta bila seveda močno začudena, kajti da bi z zraka padali živi ljudje na avtomobile, se še ni primerilo. Kolo se je nekoliko zmaličilo, fantu, pa ni bilo nič. Lastnik avla: »Ja. fant, ali nisi videl zadaj rdeče luči, znak, da se avto uslavi?« — »Ne, gospod doktor, takrat, ko je luč zasvetila, sem bil jaz že na strehi«, in jiognal se je naprej ter kljub temu nenavadnemu intermezzu še pravočasno prišel na delo. Zdravnik Dr. Marčič Viktor preseli svoio ordinacijo s 1. decembrom v svojo vilo onkraj železniškega podvoza, Jesenice, Kralja Petra cesta St. 11 Kino Krekov dom predvaja danes ob 3 pop. in ob 8 zvečer pevski film »Pesem obtožuje«, za dodatek »Svatbeno potovanjec v zasedbi Ernst Ve-rebes, Irena Agay in drugi. Zagorje V »Zadružnem domu« bo danes, ko je izseljenska nedelja, igra »Grudica«, ki nam prikazuje vrednost domače zemlje. Tujina ne more človeka nikoli osrečiti, čeprav mu odreže boljši kos kruha, kakor ga more dati skalovita domovina. Za proslavo narodnega praznika ujedinjenja 6e pripravljamo. Na predvečer bo občina priredila obhod z godbo in bakljami, na koncu obhoda bo pred šolo v Zagorju govor, godba in petje. Potem pa pojdemo pogledal kako bodo naša društva v »Zadružnem domu« proslavila naš narodni praznik. Na dan sam pa se bomo ob osmih udeležili službe božje, k ibo v župni cekvi sv. Petra in Pavla. Pretekli teden sta bila nesrečna dva rudarja. V kotredežkem rovu se je ponesrečil Pire Ivan. Dobil je kilo in bil oddan v ljubljansko bolnišnico, v kiiovškem rovu pa je potolklo Grošelj Pavla, ki stanuje v Toplicah »pod Skalo«. Polomilo mu mu je par reber in mu prizadelo nekaj drugih notranjih poikodb. Ostal j« zaenkrat v domači oskrbi. Radeče pri Zidanem mostu »Križarsko vojno«, veseloigro v treh dejanjih, bodo ponovili dames ob pol 4 popoldne v dvorani Narod. doma. Akademija Marijinega vrtca pa bo 12. decembra. Miklavž bo prišel danes teden v dvorano Nar. doma ob pol 4 za otroke, ki so pri mladcih F.'0„ mladenke in gojenke D.'K, Na sporedu kratek prizor in obdarovanje otrok. Ob pol 8 zvečer pa bo m odrasle, z lepo igro in obdarovanjem. — Vstopnina za odrasle 3 din. Smihel pri Novem mestu V proslavo izseljenske nedelje in državnega praznika bo priredilo tukajšnje prosvetno društvo danes pof>oldne »lavnoetno akademijo. Na 6poredu je govor o izseljencih, deklamacija, eimbolične vaje: Lepa naša domovina (mladci), rajanje deklet na pesem: Slovenka sem, govor o zedinjenju in za sklep državna himna. Vabljeni vsi prijatelji in člani. Vstopnine ta člane »i, za druge pa 1 in 2 dinarja. Boitčaico za revne otroke pripravljajo vse naše ljudske šole, posebno pa se odlikuje samostanska šola, ki bo kakor vsako leto po največ iz lastnih sredstev oblekla in obula veliko število svojih uicak. Najbolj potrebni pa so otroci bir- čenske šole, kjer je že itak naše najrevnejše prebivalstvo letos najobčutneje prizadeto po toči. Uči-tcljstvo si veliko prizadeva, a nima dovolj sredstev na razpolago. Njihove prošnje vsem toplo priporočamo. Koruze je prišlo na občino zopet dva vagona. Razdelili so jo po 50 kg na družino, dokler ne pride še nadaljnih 10 vagonov. Koruza je po 1 din samo zato, ker občina krije vožnjo; brezplačnih vozovnic kljub intervencijam ni bilo mogoče dobiti. Neodgovorni elementi — dalmatinski krošnjarji — trosijo med naše ljudi lažnive vesti, da je banovina dobila veliko vsoto denarja od vlade za kočarje, a da je ta denar izginil v privatne žepe. Proti takim obrekljivcem bi bilo tudi treba nastopiti, ljudi pa bi bilo treba pomiriti s kakim večjim javnim delom, kjer bi prizadeti reveži vsaj nekaj zaslužili. Ta način podpore bi bil bolj uspešen, ker bi se s tem ljudem pomagalo trenutno z zaslužkom, za trajno pa z napravo te ali one tako potrebne ceste, vodnjaka itd. Potreb je vse polno. Lesbooec ari Krškem Naša župnija je s sosednimi vred dolga leta hrepenela po električni luči. Danes gledamo svoje želje uresničene. V nedeljo, 28. t. m. zvečer nam bo prvič zasvetila. Zato mora biti ta dan za celo župnijo nepozaben pcazntk. Ob pol 6 zvečer naj 6e ta dan zberejo vsi pred občinsko hišo, kjer bo slovesna otvoritev. Po tej slovesnosti bomo imeli pa drugo v cerkvi, kjer bo blagoslovitev nove luči. Upamo, da bo vse to nekaj zelo lepega, za kar se bo izplačalo j>riti k nam tudi sosedom. Pridite, da z nami vred delite veliko veselje ob blagodejnem lesku toliko zaželjene nove luči. KOČEVJE Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja izdelanih iz MEZ prediva za ročna dela v Kočevju v posebnih sobah v hotelu pri »Solncu«, Odprto od torka 30. novembra do vključno 3. decembra 1937. Dnev-110 od 10 do J8 nepretrgoma. Se ne prodaja! — Pri zaprtju, molnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne >Franz-Jo6el grenčice«. Za samo 50 dinarjev štiri igre, proste avtorskih tantiem Kakor že naznanjeno, pripravlja Jugoslovan ska knjigarna (oddelek: Založba ljudskih Iger) v Ljubljani izdajo Štirih ljudskih iger, ki bi veljale v subskripciji skupaj samo petdeset dinarjev (medtem ko bo knjigarniška Cena za vse štiri knjige skupaj znašala najmanj 80 dinarjev). Vse štiri igre so proste vsakršnih avtorskih tantiem. Pripravljajo se; kot duhovna igra Boonova •Svcla Cecilija*, ena najsijajnejših sodobnih de kliškili iger, lu je prevedena že na več jezikov, — kot na rodu a igra Petančičev »Deteti braU v zanimivi novi priredbi, ki je bila že nujno potrebna, — kol socialna igra VratuSuva igra »Poslednji siti*. vzeta iz prekmurskega življenja in obravnavajočn vprašanje sezonskih delavcev In oblastnih palirjev, — in kot veseln igra Holbergova komedija »Po sili župan* (Den Politiskt? Kannestoper). ena najsijaj nejših satir na gostilniško jiolilikantstvo, ki jo je prevajalec N. Ivurot presadil v Ljubljano 18. slo letja. Javite se takoj r. dopisnico Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, ker traja subskripcijski rok le do 1. decembra t 1 ur Izidejo knjige le, če se prijavi zadostno število reflektantov. Za gospoda Polezniha „tzpod sita tn rešeta'4 V »Slov. Narodu« je pretekli teden v rubriki »Izpod sita in rešeta« neki g. P o t e z n i k objavil zelo neokusno in neduhovito zafrkavanje slavnostnega govora celjskega župana g. Mihel-čiča, ki ga je govoril pri proslavi 25-letuice gledališkega dela g. Ivana Levarja v celjskem gledališču. Čeprav nisem niti gledališki advokat, niti nisem od nikogar pooblaščen, se mi vendar zdi ta primer tako simpatičen za naše nespodobne kulturne razmere, da ga moram kategorično javno obsoditi. Pri proslavi sami nisem bil osebno navzoč in torej nisem tudi predmetnega govora mogel slišati. Pa to tudi ni glavno vprašanje. V koliko je tako in podobno javno zasmehovanje slavnostnih govorov umestno ali ne: to naj opravijo g. Potezniki sami s svojim taktom in s svojim ču-tom za lepo vedenje. Zame so važni mnogo bolj vzroki, zaradi katerih se take stvari zgode in pa način, v katerem se taka reč izvrši. Ali ne čuti na primer gospod Poteznik, da bi svojega nerodnega besedičenja nikdar ne napisal, če bi bil na primer g. Mihelčič recimo ^.Narodovega« političnega prepričanja? Ali ne čuti g. Poteznik, da je skrajno nedostojno naprtiti svoje nezrele misli javnemu kulturnemu delavcu, ga z njimi umazati in ga na ta način javnosti — zlasti pa celjski neposredno prizadeti javnosti — popolnoma v napačni luči prikazati? Ali ne čuti g. Poteznik, da je skrajno nečedno tudi naše kulturno življenje, naše kulturne, če še tako majhne vrednote potiskati nasilno v vsakdanje, pocestno strankarsko blato? Ali je res tako nujno in kakor zakleto, da se Slovenci niti v čisto kulturnih zadevah ne bomo nikoli izkopali iz svojega starega »liberalno-klerikalnega« plota? Ali res nismo zmožni gledati na lake stvari z višjih in objektiv-nejših vidikov? Ali bomo res celo v splošno pomembnih, skupnih vprašanjih obsojeni tičati na vse večne čase v škornjih osebnih in političnih nasprotij? Kje pa jo tukaj naša, toliko stavljena zrelost? Tako pisanje mora dirniti vsakega srednje omikanega človeka vsaj mučno, dvakrat mučno pa zadene to nas gledališke igralco, ki smo z g. Levarjom občutili vso prisrčno prizadevnost in ljubeznivo gostoljubnost celjske občine, s katero je bilo na vzoren način počaščeno vse naše gledališče in vse naše gledališko življenje. Za moj občutek — in njiain, da se za marši-katerega so taki in podobni članki samo žalostna spričevala o klavernem stanju naše duševne kulture, pri čemer pa z vsem poudarkom ne obsojamo toliko neodgovornega pisca kakor pa tem bolj odgovorno uredništvo javnega lista, ki tako nesnažne prispevke sprejme in z mirno dušo prl-občuje. Ciril Debevec. Si;. Križ on Kostanjevici Učiteljski zbor na drž. ljudski šoli se francoskemu konzulu gospodu Remcrandu, gospej No» votny iz Ljubljane, gdč. Štefki Meke u Središča ob Dravi, tvrdki Bonač iz Ljubljane, ravnateljstvu kemične tovarne v Hrastniku, Bati v Borovem in ostalim dobrotnikom za lepe Miklavževe darove v imenu najrevnejših otrok toplo zahvaljuje. Po letošnji toči in poplavi trpe s starši tudi mali £o-larčki, ki bosi ne zmagujejo dolge poti v tem mrazu. Zato nam je posebno letos vsak dar dvakrat dobrodošel . . . • vv ;■[.-_ . , - -ir iimro Spod Motodirke na Grad Za današnje motodirke na Grad vlada med vsem športnim in drugim občinstvom velikansko zanimanje. Pokroviteljstvo je prevzel predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Adlešič, ki je poklonil za zmagovalca lepo darilo. Dirk se udeleže poleg naših »kanonov« še štirje Zagrebčani. »Leteči Kranjec« Slarič je včeraj jjopoldne treniral na progi ter je vzbujal splošno jx)zornost vseh gledalcev. Današnja dirka obeta biti izreden športni dogodek, saj bo konkurenca zelo ostra. Dopoldne od 9 do 12 se vrši zadnji trening, popoldne ob 14 pa se prično dirke. Vstopnina 4 din. Vabimo občinstvo, da se te lepe športne prireditve udeleži v velikem številu. Celjski šport Danes bo na celjski Glaziji gotovo še prav jiosebno živahno. Četrt na tri se bo pričela prijateljska nogometna tekma med liginim moštvom SK Ljubljane in SK Celjem. Ker popolno ligino moštvo še ni nastopilo v Celju in je sedaj v odlični formi, saj je pred kratkim v Ljubljani premagalo bivšega drž. prvaka Gradjanskega, bo tekma gotovo zelo zanimiva. Za tekmo vlada v Celju in okolici zelo veliko zanimanje. Tekmo sodi g. Vebec. Ne zamudite te ugodne prilike in pridite na Glazijo! Danes ob pol 9 zvečer se bodo pričele v Unionski dvorani velike mednarodne tekme. Razpisana je tudi nagrada 5000 din. Nastopijo sloviti prvaki iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Poljske in Madžarske s prvakom Jugoslavije Petrom Kopom. Borbe sodi g. M. Vojnovič iz Ljubljane. Vsak večer bodo nastopili 3 do 4 pari. Borci prihajajo iz Maribora, kjer so dosegli velike uspehe ob ogromnem zanimanju občinstva. Ta izredno zanimiva in redka prireditev bo gotovo tudi za Celje senzacija. Ker je pričakovati navala, se lahko vstopnice rezervirajo vsak dan pri vratarju v hotelu »Unionu«. Danes ob pol 11 b(j na Glaziji prijateljska nogometna tekma med moštvom celjske Jugoslavijo in SK Slavijo iz Maribora. Sportno-nacijonatna manifestacija ,Tek zedinjenja' Kakor vsako leto, so tudi letos s pokroviteljstvom in častnim predsedstvom počastili to tradi-cionalno športno nnrodno manifestacijo »Tek Zedinjenja« na naš državni praznik 1. decembra najvišji predstavniki oblasti v dravski banovini: ban dravske banovino g. dr. Natlačen, poveljnik dravske divizije g. general Tonič in predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Adlešič. Tekmovanje, ki se prične in konča pred Narodnim domom, se vrši na dveh različnih progah, je razdeljeno na 10 tekmovalnih kategorij: vojska, Sokoli, smučarji, neverificirani atleti do 1. 1916 nevorificirani atleti od I. 1916 do 1919, neverificirani atleti od I. 1919 do 1922, juniorji od 1. 1919 do 1922, juniorji od 1. 1922 do' 1924, seniorji že plnsirnni na progah preko 800 m in seniorji še neplasirani na progah preko 800 m. Pokal (prehodno darilo) za zmagovalca dolge proge brani Krevs (ASK Primorje), pokal za zmagovalca na kralki progi pa Kotnik (Ilirija). Prireditev bo zbrala najboljše tekače dolgo In srednjeprogaše iz vse dravske banovine, poleg 1 tega prihajajo prijave tudi iz drugih krajev našo države, tako da obeta biti to eno najlepših tekmovanj v Ljubljani. Podrobnosti objavimo v prihodnjih dneh. Razpis cross-country teka Due 5. decembra prirode SK Ilirija, Sm. klub Ljubljana in SK Heka skupen tek s startom točno ob 9.30 izpred strelišča v Kožni dolini. Startati smejo samo tekmovalci, ki so verificirani pri ,IZSZ. Tekmovalci so razdeljeni na tri skupine in sicer startajo tekmovalci stari od 14—16 let na 2 km, nd 16-18 na 3 km in od 18 let naprej na 6 km. Vsi trije pri vsaki Skupim prejmejo diplome. Tekmuje se po pravilnikih JZbZ. V slučaju slabega vremena se tek preloži. SK Planina poziva vse svoje člane in članice, ds gotovo sodelujejo pri manifestacijskem obhodu na našem državnem prazniku Narodnega zedinjenja dne 1. decembra. Zbirališče ob 17 (5) na Vodnikovem trgu. Vsa podrobna nuvodila bodo dali reditelji. Slovensko planinsko društvo opozarja na III. predavanje, ki go prlrodi v petek, dne 10. decembra 1.1. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo g. dr. Ilerbert lichy z Dunaja O gorah, planotah in ljudeh V.1, "V? J Predavanje bodo spremljale skioptično slike. Predavanje bo izredno zanimivo ter opozarjamo planinec žc danes na to priroditov. SK Ilirija ilahkoatletska sekcija). Redni zimski treningi so se že pričeli. Trening je vsak torek ob 18.30 v telovadnici na državni klasični gimnaziji. — Vodstvo treningov je iz prijaznosti prevzel odlični športni učitelj g. prof. Dobovšek. Dolžnost vsakega atleta je da »e treningov redno udeležuje. Atleti, ki Istih ne bodo vodno posečali, ne bodo prišli v poštev z» nastope, ki bodo prihodnjo sezono. To velja zlasti za juntorje, ki imajo že zgodaj spomladi revanžno srečanje i juniorji SK Coneordije v Zagrobu. Atleti, Izrabite to ugodno priliko. Prinesite s solioj copate in hlačke Po vsakem treningu kratek sestanek članstva. Vedno so sprejmn.io novi člani. Seja sckcijskega odbora bo v ponedeljek ob 18 v Ki n novem lokalu. Prosimo za polnoStevllno udeležbo. Važno zaradi 31. decemhra. — Tajnik. S K Ilirija (smučarska sekcija). Ker bo ž« kmalu gotovo sezona za smučanje. Jo potrebno, da si pridobi ^ "lojipo kondiolfe. To pa le na ta način, ^on(t,ct'"ke treninge. V ta namen »o treningi vsak torek ob 18.30, skupno z lohkoatletl v telo-vadnici no klasični gimnaziji; kdor nc bo possčsl teh treningov, ne moro potem računati na razne tečaj«, ■rt bodo na terenu. Zato prosim, da se teli treningov sigurno udeležujete in Sc pripeljete s seboj nove člane. Smuk — Tajnik. Vremenska poročila po stiinju z dne 27. XT. 1037. '\m.'"lea: ~7' 'lafin0' mlrno' 40 cm ""»"ga ^tnn "sm/i.-,^ pndfl' I'r.«(č: ?n cm pršiča. K"mn\Vse~a' iaSn°' S<,Ver' 10 Cm Pr5l<* n® WOom I""5- re"*hjknin?i ~3- 35"no' "nver- S""" »noga, na robovih spiban, v dolini suh. 8BVcr' 12cm suUcBa 6nesa Ob petdesetletnici Katoliškega tiskovnega društva Dopolnilo ee je 50 let, odkar je v I. 1887 bilo ustanovljeno KTD (Katoliško tiskovno društvo) kot matica katoliškega tiskovnega gibanja, ki se ie pri Slovencih začelo z ustanovitvijo »Slovenca« leta 1873 in z ustanovitvijo »Katoliške bukvarne« leta 1879. Kaj sta že tedaj samo v začetku ti dve podjetji pomenili za probudo katoliškega naroda, za vzgojo in izobrazbo najširših plasti, je razvidno iz naglega in uspiešnega razvoja slovenskega organiziranega katoliškega pokreta, ki se je v teh Ietil začel s Klunom ter pozneje razrasel s katoliškimi shodi in socialnim delom dr. Jan. Kreka. Obenem s lem pokretoin osamosvojitve katoliškega občinstva od svobodomiselnega slovenskega časnikarstva 6e je rodila vedno večja potreba po lastnem ognjišču in močnem gospodarskem ozadju, ki naj bi zasigural prest razvoj in vedno večjo širitev. Ko je upokojeni župnik Jerič leta 1882 Župnik J. Jerič, pravi ustanovitelj podjetij KTD prevzel uredništv otedaj tednika »Slovenca v roke, je poleg »Katoliške bukvarne« jel takoj misliti tudi na svojo lastno tiskarno, ki jo je začel 6atn s svojim denarjem in na svojo odgovornost. Tako se je preselil I. 1883 »Siovenec« iz Blasnikove tiskarne v 6voje lastne prostore in obenem začel izhajati kot dnevnik. Doslej je energični župnik Jerič vsa bremena gospodarskih začetkov slovenskega katoliškega tiska nosil na svojih ramah. Ko pa je škof Pogačar, ki ni bil naklonjen takemu organiziianemu gibanju svojih duhovnikov za ra dikalni katoliški tisk, leta 1884 umrl in zasedel ljubljanski škofijski sedež eden takrat najbolj odločnih avstrijskih škofov, dr. Missia, pozenjši kardinal v Gorici, je bilo ozračje ugodnejše za delo, ki je terjalo mladih moči. In tako je I. J887 župnik Jerič, Ia6tnih obeh podjetij, tiskarne in knjigarne, začel jx> Missievi iniciativi misliti na to, kako bi zasnoval novo društvo, ki bi prevzelo obe podjetji in jih vodilo v začrtani smeri. Sestavil je pripravljalni odbor in pravila ter je kmalu, 27. junija 18S7, ustanovil novo Katoliško tiskovno društvo, ki je jeseni prevzelo v svojo last od Jeriča obe podjetji. Pokrovitelj društva je bil 6am škof dr. Missia, odbor pa se je sestavil sledeče: Bohinc Žiga, kn tajnik, dr. Cebašek Andrej, bogosl. prof., kt je bil prvi provizorni predsednik nekaj tednov, Jerič Josip, up. župnik, podpredsednik, K a I a n Andrej, K r ž i č Anton, profesor-kalehet, K 1 u n Karel, stolni kanonik in drž. poslanec, K o-1 a r Matija, župnik, stolni dekan, dr. K u 1 a v i c Janez, 6tolni prost; dr .Franc Lampe, bogoslov. prof, dr. Janez Lesar, bog. prof., Novak Janez, dekan, Podboj Ivan, župnik, dr. Sterbenc Jurij, župnik, Zupančič Anton. bog. prof., in Pollak Karel, tovarnar — edini laik med njimi. Ko pa je jeseni odstopil dr. Cebašek, je postal predsednik Zupančič Anton, ki je vzdržal to funkcijo 16 let, do leta 1903, ko jo je odstopil dr. Andreju Kalanu, stolnemu proštu, ki jo je z največjo brižnostjo opravljal do leta 1929, ko je na njegovo mesto stopil dr. Gregorij Pečjak, sedanji predsednik KTD. Pokroviteljstvo pa je po odhodu škofa dr. Mis6ie v Gorico prevzel pokojni Škot dr. Stolni prošt Andrej Kalan, velezaslužni predsednik KTD od L 1903—1929 Anton Bonaventura Jeglič, ki je društvo obdajal z vso naklonjenostjo, po njegovem odstopu pa je pokrovitelj Škot dr. Rož man. . To so bili možje, ki so ustanovili KI D i rt pozneje prevzelil in nosili ter še nosijo odgovornost za ogromno delo. ki ga vrši ta največja in najodgovornejša katoliška organizacija, matica vsega izrazito katoliškega '.iska med Slovenci. Res da KTD pomeni predvsem gospodarsko organizacijo podjeti), ki producira,o kato,^ ,sk, toda od nje e v nemali meri odvisen tudi sicer katoliški pokret v Sloveniji .sploh k- mu KTD predstavlja gospodanski temelj. Razumljivo jC aa Fe za o KTD predvsem skušalo povzdigniti svo a podjetja na najvišjo moderno višino, da ,e mogla & v vsakem pogledu konkurirati 6 kakršnimkoli nasprotnikom ter katoliški misli dati poleta in razmaha. 2e 6amo gospodarsko delo KTD tekom let je bilo ogromno. Poglejmo samo kratek razvoj sedanje Jugoslovanske tiskarne Tiskarno je osnoval Jerič 6 pomočjo duhovnikov popolnoma nanovo in jo namestil na sedanjem Vodnikovem trgu št. 5. Od njega jo je odkupilo KTD za 6000 gld. Leta 1892 se ie preselila tiskarna v Ničmanove prostore in bivšo Jer-manovo hišo na dvorišču sedanje tiskarne. Nakup in prezidavo je zopet omogočila požrtvovalnost duhovščine, ki je zbirala darila po vsej deželi. Leta 1897 je KTD zopet kupilo prostore ob imenovani hiši in razširilo podjetje. Leta 1901 je kupilo vse obrate tiskarne J. Krajca nasl. v Novem mestu in ustanovilo tam svojo podružnico, ki je izdjal časopis »Dolenjske novice«. Leta 1904 je irav tako odkupilo Šeberjevo tiskarno v Postojni, i pa se ni obnesla. tetega leta je prevzel ravnateljstvo vseh liskarniških obratov ravnatelj Karel Ceč in je tedaj dr. Janežič tudi sprožil misel, naj bi se gradilo novo moderno tiskarsko jioslopje. Leta 1906 je KTD kupilo še škerjančevo hišo na oglu dosedanjih poslopij in leta 1907 60 začeli z zgradbo 6ednaje tiskarne jx> načrtih inž. Jalcuscha, ki jih je odobril tudi inž. Vancaš, tvorec škofovih zavodov, gradila pa jo je tvrdka Tonies. Blagoslovljena je bila leta 1908. Od tedaj 6e je tiskarski obrat vedno bolj širil: po vojni z novimi stroji in rotacijo, I. 1919 je bila osnovana klišarna, leta 1921 litografija, leta 1924 so poizkusili s podružnico v Belgradu. ki pa se tli obnesla, leta lf>24 je bil uveden offset tisk, leta 1925 bakrotisk in in štaliran največji fotografski aparat na evropskem jugu, ki ie na velesejmu vzbujal opravičeno občudovanje. Tiskarna se še vedno bolj izjx>polnjuje ter je danes najmodernejša tiskarna v državi. Toda, ker je leta 1924 pretila nevarnost, da se nasprotniki polaste vseh nepremičnin, je tiskarna prešla v last ljubljanskega škofa, leta 1926 pa je bila ustanovljena »Tipografska zadruga« ozir. »Jugoslovanska tiskarna d. d.«, ki je odkupila od škofa zopet nazaj nepremičnine. In tako obstoja še danes pod nekakim okriljem KTD, dasi samostojno, pravno telo. Podobno nagel razvoj je doživela tudi Katoliška bukvama Koncesijo za knjigarno — kar ni bilo lahko — je dobil Jerič že leta 1879, ki jo je odkupil od vdove knjigarnarja O. Kleera (Stari trg 2) ter jo premestilo v stolno župnišče, kjer je še zdaj. Prvo četrt stoletje je knjigarna 6amo životarila, kajti vodil jo je neki Nemec, in pozneje do leta 1905 pruski priseljenec Sehiindelen, ki ni hotel zalagati slovenskih knjig. Ker ni hotel na zahtevo predsednika And. Kalana odstraniti niti dvojezičnega napisa s knjigarne, 60 mu odpovedali službo in^ postavili za ravnatelja I. Mesarja, ki še zdaj vodi knjigarno. Pod njim je knjigarna doživela velik razmah, prenovila vse prostore, in začela zalagati slovenske knjige ter izdajati več knjižnih zbirk že leta 1916. ki 60 zelo obogatile slovenski knjižni trg. Leta 1908 je prevzela tudi izdajo Doma in 6veta in drugih listov, izdala pa jako innogo muzikalii in prvih slovenskih šolskih knjig. Leta 1919 se je prekrstila v »Jugoslovansko knjigarno«. Satno v tem desetletju do leta 1928 je izdala 70 leposlovnih del. 74 novih šolskih knjig, 22 nabožnih knjig, 120 glasbenih del in 48 strokovnih del. Toda pravo svoje delo je začela šele pozneje, ko je ustanovila svoje znane knjižne zbirke pod ured. dr A Vodnika, ki 60 vrgle do danes na naš trg okrog 6to dobrih, izrazito katoliških knjig fer 6 tem povečale duhovno bogastvo našega religioznega človeka. Poleg teh zbirk pa je Knjigarna zalagala še posebej knjige teološke in vzgoje-6lovne vsebine, glasbena dela, slovarje itd., skratka razvila 6e v najpomembnejšo 6lov. založbo. Poleg tega pa je KTD kupilo še nekaj stanovanjskih hiš v Vošnjakovi ulici in na Sv. Petra nasipu ter knjigarni »Ilirija« v Kranju in Kraj-čevo v Novem mestu. To je zunanji razmah podjetij KTD, ki je skrbno pazilo, da je ohranilo gospodarsko podlago katoliškega kulturnega gibanja v dobrem stanju, da se je moglo razvijati s težnjami ča6a in potreb ter tako v vsakem še tako nevarnem času rešiti vse, da je bilo mogoče širiti 6 tiskom katoliškega duha in katoliško kulturo. Zdravo 6eme, zasejano pred petdesetimi leti od skromnega upokojenega žujmika Jeriča se je 6 podporo članstva in vse duhovščine ter tudi laikata, ki je bil včasih celo aktivni član društva, razrastlo o močno drevo, ki drži pokoncu stavbo slovenske katoliške kulture ter ji daje močne gospodarske temelje, da more uspevati. Toda to je 6aino zunanje delo, razvoj dveh podjetij, ki 6ami po 6cbi ne bi spadali ob svojem jubileju na to mesto. Toda ogromen je njuni kulturni pomen Pomislimo samo na »Slovenca«. Že petdeset let izhaja pod okriljem KTD. Kako ogromna je odgovornost tistih, ki izdajajo časopis, sedmo velesilo človeštva, in kako ogromen ie njihov vpliv! Kdor ima v rokah časopis, ima v rokah javno mnenje, ima vrokali usodo toliko in toliko ljudi, ki se puste voditi svojemu časopisu in iščejo pri njem vsakdanje duhovne hrane. Ce pomislimo samo na nekatoliško časopisje, ki se vedno bolj razvija tudi na naših tleh, lahko presodimo, kje bi bila katoliška zavest našega naroda, če bi ne bilo izrazito katoliškega dnevnika »Slovenca«? Kje bi bila izobrazba najširših plasti, in kakšna bi bila njih vednost o svetu, če bi redno ne prejemali »D o m o 1 j u b a«? Kje bi bilo leposlovno delo naših katoliških litera-tov, če bi ne imeli svojega svobodnega glasila v reviji »Doin in svet«, ki je bil prav letos obenem s KTD stopil v svojo petdesetletnico? Koliko naših otrOk je v zgojil »Angelček« in »Vrtec«? Ne zanima nas, koliko raznih knjig in časopisov se je tiskalo v tiskarni KTD, temveč koliko časopisov in knjig je izšlo z njegovo pod-[>oro iti v njegovi založbi. Večina naše teološke literature, glasbenih del, srednješolskih knjig, za katere je bilo treba 6voje čase ob edini slovenski gimnaziji mnogo žrtvovati. Skoro vse naše katoliško časopisje, ki se izrazito zavzema za katoliško kulturo, je deležno njegove podpore — to je veliko delo KTD za katoliško kulturo naroda. Zavidljiv je bil razmah knjigarne zadnjih let ko je z izdajo Levstika potrdila našega največjega borca za čistost javnega življenja in ideal maksimalnega slovenstva; ko je izdala Preglja, ki je po njej prišel v najširše kroge in potrdil tudi tistim, ki so jo tajili, katoliško umetnost. Visoko kulturno tnerilo, ki si ga je stavila, je dvignilo tudi ugled katoliškim umetnikom, s prevodi izrazito religoznih svetovnih pisateljev pa je pokazala pot slovenskemu pisatelju, kaj ustvarjajo katoličani v širokem svetu za vsečloveško kulturo! Mauriac, Undsetova, Timniermans, Svenson, Du-rych itd kažejo, kako ustvarjaj naš človek, da bo ustvarjal resnično polno religiozno umetnino, ki jo bo prizna! tudi tuji svet. Po teh letih prevodov in evropske šole, ki so jo nudile zadnja leta vse slovenske založbe, vsaka v svoji duhovni smeri, največ pa v indiferentini, je zdaj prišel čas, da se domačim pisateljem razvname tvorna moč — in tedaj bo naloga KTD da pošlje njih dela v svet, če seveda direktno ne podirajo katoliškega čustvovanja. Zdaj ob petdesetletnici, ko si je KTD postavilo trden gospodarski temelj in 6e jiovzpielo na vrhunec slovenske tiskarske in knjigarske obrti, bi tnu želeli, da se notranje okrepi, da tudi svoj dnevni tisk in revijalni dvigne na najvišjo višino, v kolikor še ni, ter pomaga razmahnili sc vsem katoliškim silam, ki hrepene po udejstvovanju in oblikovanju življenja po religiozni podobi. KTD, ki je v svojem i>ctdesetletnem delu jiokazalo toliko ljubezni do slovenskega človeka, ima usodno nalogo, da zajame ves slovenski katoliški živelj v novem kulturnem pogonu. To je j>rva in sveta naloga te centralne, slovenske ustanove, ki 6krbi za dober tisk iti za čim višjo knjižno in splošno kulturo slovenskih katoličanov. Ob petdesetletnici se klanjamo njenemu delu in bi hoteli spremljati njeno pot v še širokogrudnejšo in za celotno slovensko katoliško občestvo še plodnejšo bodočnost. Častni kanonik dr. G. Pečjak, sedanji predsednik KTD Duhovni svetnik A. Cadež, dolgoletni tajnik KTD K ilustracijam Janeza Šubica v Stritarjevem „Zvonu" (K razstavi bratov Subicev) Leta 1878. julija meseca, je moral Jurij šubic, ki je dotlej oskrboval »Zvon« z ilustracijami (Stritarjeva »Raja«, 6 podob) v Bosno. S tem je »Zvon« izgubil ilustratorja in Stritar je to v 15. »Zvono-vem« listu (1. avg.) svojim naročnikom tudi naznanil: »Ker je bil gosp. Ivan Šubic (Stritar zamenja krstna imena bratov in namesto Jurij piše Ivan), »Zvonov« umetnik, nenadoma med vojake poklican, ne moremo 6 tem listom še podati čč. naročnikom obljubljene podobe; prinesemo jo pa gotovo s prihodnjo številko.« (Str. 240.) Ilustracijo za »Zvon« je prevzel 6edaj Janez in »obljubljena podoba« je njegova prva ilustracija S Jenkove pesmi »Knezov zet«, ki je izšla 15. avg. v 16. listu. Na tej j>odobi je Janez pričel delati kmalu po Jurijevem odhodu. V pi6inu svojemu bratrancu Ivanu (Dunaj, 15. julija 1878) piše med drugim: »Nisem prišel včeraj do tega, da bi bil 6polnil svojo obljubo in da bi ti pisal. Ri6al 6etn ilustracijo za »Zvon« in nisem imel časa.« Z uspehom prve risbe in z delom pri »Zvonu«, kakor tudi z njegovim urednikom pa Janez ni bil nič kaj zadovoljen. Dne 22. VII istega leta piše (ZVZ, VIII. str. 25): »Se Zvonom je vse narobe, list ni bil tiskan ob pravem času. tudi podobe ne, dasi-ravno 6em jaz »Probedruck« že 9. avgusta dobil. Podoba je 6ilno 6laba, mene V6e jezi, seveda da Zamarski za 25 gld. ne more narediti bogve kaj Celo papir je zdaj drugi in slabši. Stritar preveč gleda na ceno, če nuna pol dobička, pa ni zadovoljen.« Podoba je res slaba, če se jo primerja z originalno risbo (Nar. muz.). Mnogo tehničnih fines le prelepe risbe je šlo po zlu, fiosebno'prehodi med temnimi in svetlimi partijami in detajli 60 globoko zabrisani. Zanimiva pa je tudi Janezova sodba o Stritarjevi dobičkaželjnosti in varčnosti, zlasti še, ko Stritar na drugem mestu (Zvon. str. 142) govori o izgubi, ki jo ima »Zvon« zaradi podob. Tam pravi: »Ua imamo sploh in moramo imeti s podobami znatno izgubo, kar smo že prej vedeli, to razvidi lahko sam kedor je samo nekoliko zaveden v takih stvareh.« Zdi sc da bo to tSritarievo tarnanje le nekoliko neiskreno in ga tako Janezova sodba pokaže v kaj zanimivi luči. Druga Janezova ilustracija po S. Jenkovi pesmi »studenca« ie izšla z urednikovim komentarjem na str. 272. dne 1. sept., ter je kakor prva heliogr Zamarskega. »Ubežni kralj«, tretja ilu- stracija je priložena 18. listu od 1. okt., na str. 304 pa je citirana pesem Ubežni kralj, kot komentar. Podoba je cinkografija Angererjeva. Ob četrti ilustraciji »Na materinem grobu« (izšla 15. akt. 20. list, cinkogr. Angerer, zopet pride do izraza Janezova nezadovoljnost do >Zvonovega« urednika. V pismu bratrancu (28. okt. t. 1., glej PUZ, VIII, 192S, str. 26) pravi: »Z Stritarjem je res križ, zadnji čas je bil proti meni sicer zelo prijazen a tako je umazan in skop, da je težko shajati ž njim... Tisk zadnje ilustracije je »Zin-kografije«, 6trašno po ceni, plata košta 11 gl., tisk 2 gl. in meni da desetak. Kakor podobno, hoče narmanj 2 tretjini dobička. Jaz mu bodem naredil še zadnjo podobo, potlej pa govoril naravnost ž njim, sicer je on vetani po pet gl. prihodnje leto me plačevati.« Besedo je Janez držal, vsaj kar se tiče ilustracije in tako ie 15. nov. v 22. listu izšla zadnja podoba (12.) »Kcrst prt Savici« (Angerer). na str. 36S pa je objavljen odgovarjajoči del »Krsta« kot komentar. Janezovo umetnostno oblikovanje je izrazito intelektualnega značaja in posledica tega je nebroj skic in osnutkov, ki jih ]c zapustil v svoji slikarski zapuščini. Njegova umetnost je rezultat brezprimeme marljivosti in predanosti svojemu delu. Vsaka najmanjša podoba je v njegovi dnsi sprožila živahen proces umetnostnega oblikovanja in po razumu in trdem delu očiščena je divinacija slavila inkarnacijo v določenem umetnostnem predmetu Njegova dela so kot mozaiki: sestavljena iz nebroj delcev, od katerih pa je vsak zase ze iz-brušena umetnina, a tako ustvarjen, da se podredi geniju celotna koncepcija. In tako ustvarjanje od detajla do detajla, od osnutka do osnutka nam je tudi za te naše ilustracije ohranilo nekaj risb, skic in osnutkov. Navedel jih bom po vrsti kakor so verjetno tudi nastajale, a z rezervo: . da vsa ta membra disjeeta. nanašajoča se na te ilustracije, spričo množice materiala le ne bodo še vsa zbrana, 2 da še ne bodo eksaktno obdelana kot to po svoji važnosti zaslužijo in 3. da je poll.e.te teme preozko, večje vprašanje bi se dalo rešiti na naslov odnosa vseh ilustracij obeh bratov do slovenske literature, naslov, ki odpira nebroj pro- blemKnezov zet: 1. Moški akt (svinčnik, NM*), *~NM = Narodni muzej, NG = Narodna galerija. upodobljen v isti pozi kot fantom vrtnarje na ilustraciji. D, 6p. J. Štibic, Wien. 2. Osnutek (svinčnik, NM). Prizorišče približno isto, le krajina v ozadju manjka. Dekle na skali nagnjena nekoliko nazaj, sklenjeni roki, v opreki z gesto na jiodobi, dvignjeni v višino glave. Zadaj Janez Šubic. 3. Osnutek (svinčnik, NG). Prizorišče slično prejšnji, dekle še vedno nagnjeno nekoliko nazaj, mrtvec leži togo iztegnjen v vodi, telo 6e rahlo diagonalno poglablja proli levi. 4. Dva osnutka (svinčnik, NM). Motiv je drugi, in sicer vzet po sledečih stihih: »Na vertu pa stoji nekdd Pretnilo prosi presladko:« »Orad beli tiho zapusti za ljubim svojim pohiti.« Dekle zapušča grad in se naglo obrača proti figuri, ki z vabečo kretnjo stoji pri vrtnih vratih. Drugi osnutek je mala variacija. Zadaj signatura. »Studenca«: 1. Dekle pri studencu (svinčnik - tuš priv. last). Dekle je prišlo z vedrom [>o vodo in zdaj sloni ob studencu. V ozadiu na desni skupina dreves, na levi razgled s krauno. Poleg mala kompozicija s tušem, isto predstavljajoča. 2. Risba stoječega dekleta v profilu, 6 sklenjenimi rokami (svinčnik, NM). 3. Skica dekleta pri 6tudencu (svinčnik - tuš, NM). Prizorišče podobno kot [>od 1. Dekle upodobljeno jto risbi št. 2. 4. Skica dekleta pri studencu (svinčnik, NM). Isto kol prejšnja. 5. Dekle na skalnem pobočju (svinčnik, NG), sedeča na skalni stopnici, roki sklenjeni v naročju. Krajina že približno jx>dobna oni na ilustraciji. D. sp. J. šubic. 6. Krajina z mostom, gozdom in klopjo (svinčnik, NM). Na listu Jenkova pesem, d. sp. Janez Šubic. 7. Skica (svinčnik, NM), kot je v glavnem sprejeta za podobo. I* fant, namesto na desno, odhaja proti levi. »Na materinem grobu«: Skica -»Sirota« (svinčnik, NO). Dekle kleči s sklonjeno glavo in sklenjenimi rokami na grobu, na desni zid, v ozadju drevje. »Kerst pri Savici«; Osnulck (svinčnik, NM). Centralna figura je tu Črtomir, za njim Botmmila s pobožno sklenjenimi rokami. Menih stoji na desni, na levi dve figuri. Nekaj tu navedenih skic jc razstavljenih na ced^nji razstavi bratov šubicev in so vredne ogleda. Mikuž Stane. MLADI S LOVENEC Mirko Kunčič: V tujino Še roko r roko, še besedo t slovo — in r nočno tišino kole«je pri vlaku že poje trdo: V tujino! V tujino! Vos sključen in žalosten stiska se v kot in misli na ženo, na kočo razdrto, na drobceno hčer, joj, komaj rojeno. — Kako sem te, žemljica, z znojem pojil, kako sem te ljubil! Io ti, kaj si dala mi? Kamen za kruh. Vse, rse sem izgubil.,. Ne «aae, za ženo gre sreče iskat. za hčerko edino. Kolesa votld kot iz groba pojo: V tujino! V tujino! Pismo v tujino Prijatelj moj mladi! h preprostega slovenskega Francka si se sicer ie prelevil v gosposkega francoskega Francoisa jaz pa Te kljub temu imenujem kar lepo po domače, kakor se za slovenskega dečka spodobi. Prepričan sem v dno svoje duše, da Te tudi mati še zmerom kliče tako, kakor Te je klicala, ko si še v zibki ležal in ie bil ves Tvoj svet — dvoje ljubečih maternih oči in dvoje rok, ki so Te mehko božale. Kar ne morem si misliti, da bi slovenska mati svojega sina v tujini klicala drugače, kot ga kliče doma. Da so francoski učitelji Tvoje ime spremenili v *Francoisa<, je kar razumljivo »n odpustijivo; ampak mati... Ne. ona se pa že ne bi tako daleč spozabila, da bi Te klicala v tujem jeziku! Čeprav si v tujini, si še zmerom naše gore list, Jani, od fare, in zalo ne smeš pozabiti, da Te je rodila slovenska mati. Pa s tem nočem reči, d*7 moraš ljudi drugih narodnosti omalovaževati ali celo sovražiti. Ne! Človek mora spoštovati vse ljudi, pa naj bodo lo Zamorci ali Kilajci ali Indijanci. Vsi imajo enako pravico do življenja pod božjim soncem. Vendar pa mora človek v prvi vrsti imeti na jeziku materno govorico in v srcu svojo domovino. Nič ni nn svetu naravnejšega, kol je to. Kdor zataji svojo materinščino in svojo domovino, je odpadnik ali izdajalec, pa naj bo to Slovenec ali Hrvat ali Srb ali Francoz ali Nemec ali kdorkoli ie! Iskreno pozdravljen! Mirko Kunčič: Hrepenenje Padle so, padle prve snežinke sredi noči na zemljo. Veter čez plan je zapel žalostinke — rožam in ptičkom v slovo. Vrba žalujka ob poti samotni tiho, prav tiho stoji, veje poveša do tal kakor starka trudno glavo meti dlani. V gnezdu pod streho je lastovka drobna se prebudila iz sanj; / molkom ledenim pozdravilo jutro jo je ledeno s poljan. I >aleč je jug, kjer so rožnati gaji. dolga do sonca je pot — ptička zaman tja strmi hrepeneče, širi premrlo perot. Več ne Majhen je slovenski narod, tako majhen, da ga je v primeri z drugimi milijonskimi narodi komaj za drobno pest. In še ta mali narod nima prostorčka na zemlji, kjer bi v miru in v slogi rastel brat ob bratu, sestra ob sestri. Lepa je domovina tega naroda, tako lepa, da jo z vseh struni sveta hodijo občudovat tuji ljudje, a kakor je lepa in bogata za jih naše oko . . • I srca ljubezen do rodne grude, materno besedo in vero naših dedov. Sladka pesem domačih gozdov in poljan je v njih izzvenela ... Mnogi so ostali domovini zvesti. Ljubezen do zemlje, kjer jim je tekla zibelka, je v njih močnejša od vabljivega in varljivega blišča tujine. Počasi, počasi pa se nam bodo odtujili tudi ti, če bomo ŽELIM KOT HVALEŽNI SIN SVOJE MATERE, DA, KAKOR JE MOJA PRVA BESEDA SLOVENSKA RILA. TAKO NA] TUDI MOJA POSLEDNJA BESEDA SLOVENSKA BO! (Škof Anton Martin Slomšek.) Skupina slovenskih deklic v Merlebachn, Franci ja. Slika nam kaže prizor iz igrice »Zedinjenje«. oči, nima za vse svoje sinove kruha dovolj. S krvavečim srcem odhajajo v svet, vsako leto se jih nekaj odtrga od nas — tujina se bogati z njihovimi žulji —, mi pa kakor hromi, brez moči stojimo ob strani in gledamo, kako nam košček zu koščkom trgajo od srca. En milijon tri sto tisoč Slovencev je že onstran meja naše domovine! Na vso trani sveta so 9e razkropili, vsepovsod so že posejani njihovi grobovi: v Ameriki, v Kanadi, v Franciji, v Belgiji, v Holandiji, v Nemčiji, v Avstriji, v Egiptu, v Palestini, na Kitajskem, Japonskem in celo v daljni Avstraliji. Marsikomu izmed njih je tujina res dula kruha, v zameno za vse to pa mu je iztrgala iz j s prekrižanimi rokami gledali, kako slovenska beseda v njih kopni, kako jim tujina pije kri. Otroci slovenskih staršev imajo le še redkokdaj priliko slišati materno govorico. Nimajo slovenskih šol, nimajo slovenskih učiteljev, slovenskih katehetov, slovenskih knjig. —■ Ko takole vsako leto posvetimo en dan spominu bratom in sestram v tujini — ali kaj pomislimo, kaj bo z nami čez 100 let, čez 200 let, če bomo še vnaprej mirno gledali, kako drug za drugim odhajajo v svet? Najgloblja voda ob suši usahne, največji narod izgine s sveta, če nenehoma i/, tisočerih ran krvavi. Prijatelji mladi, ne pozabite bratov in sester v tujinil mm i šk - J Slovenski dečki v Aumetzu. Francija, kot mladi vojaki«. V svojem nastopu so čudovito lepo povedali, zakuj moramo ljubiti materin jezik. Ljubezen do domovine je imela že od nekdaj največjo moč do človeškega srca. Iz domovinske ljubezni so ljudje ustvarjali slavna j dela, žrtvovali zanjo življenje in imetje. Služba domovini je sladka in prijetna vsakomur, ki je dobrega srca in vedre duše. Ne moremo ji služiti s sebičnostjo, ampak s plemenitostjo in ljubeznijo. Domovini Sinji nebes, žarno sonce, zvezde zlate, beli, žametni oblaki, rosne trate, polja, travniki, vrtovi, plodne njive; gorskih velikanov glave temno sive; pašniki, planine mirne, nizki griči, krivi bori, vitke breze in grmiči; iemni lesi, svetle jase in tokave, bistri viri, ki šumljajo čez dobrave; bela cerkev, tiho selo in dolina — vse leži v besedi eni: Domovina! m (Pesem iz zbirke »Spev tihe doline«, ki jo bo v kratkem izdala čitateljem »Mlad. Slovenca« že znana pesnica M Brenčičeva iz Podlipe pri Vrhniki. Na to zbirko opozarjamo že zdaj!) Nepoznani junak V veliki bolnišnici je ležala žena, ki je bila hudo bolna. Zdravniki bi jo lahko rešili le s transfuzijo krvi, to se pravi, da bi ji kdo daroval svojo kri. Zdravnik je telefoniral revnemu možu ki je že mnogim bolnikom dal svojo kri Mož je sedel v svojem kletnem stanovanju in je pravkar hotel iti spat. Tedaj je potrkal njegov gospodar na vrata in mu sporočal, da ga prosi zdravnik, naj bi prišel v bolnišnico. Mož je oblekel tenko suknjo, ki je bila že hudo oguljena in raztrgana. Nič sc ni obotavljal; pri priči je pohitel v mrzlo noč. Rad bi poklical avtomobil, toda ne zaradi mraza ali lenobe, ampak zato, da bi bil čim prej v bolnišnici, kjer ga je neznana žena tako hrepeneče pričakovala. Kdo ve, če ne gre za sekunde in ne visi njeno življenje na niti. Na žalost ni imel niti prebite pare v žepu. Kako bi jo tudi imel, saj je bil že dolgo brez dela. 'Njegov gospodar je bil dober človek in ga ni Trgelna cesto, še jesti mu je včasih prinesel. Nič kaj prijetne niso bile njegove misli, ko jc hitel »o razsvetljenih ulicah, kjer je mrgo lelo veselih in smejočih se ljudi. Tako sam j« bil s svojo brezupno bolečino sredi njih. Tako je hitel, da je skoraj brej sape pri-drvej v bolnišnico —• ob pravem času. Žarečih oči in lahkega srca se je čez nekaj dni vrnil iz bolnišnice domov. Nič več ni bil tako reven in ubog; dobil je nekaj denarja, on je dal mnogo več, najdragocenejše: svojo kri. rl njo je rešil življenje bolni ženi. Otroci so imeli spet svojo mater! Mlada Slovenha Slovenka sem mlada, ljubim svoj dom, ostala do groba zvesta mu bom. Za dom in za mater bo v prsih srce ' • utripalo gorko do zadnjega dne. Pismo slovenskega fanta iz tujine Naravnost ganljivo je slišati, e kakšno vnemo se nekateri slovenski otroci 6kušajo 6atni naučiti slovenskega jezika. Rafaelova družba je prejela pismo iz Sev. Amerike, ki ga objavljamo dobesedno, z V6emi napakami: »Dragi gospod urednik! — Jaz sem prejel tvoja Slovenska slovnica in tvoj koledar. Koledar je jako lep in jaz ga čitam kadar imam časa. In hvala enkrat dalje ker ste vi deli moj popis v Koledar. Jaz ne mislim, da Slovnica bo previsoka kot Vi ste se bali. Žc jaz sem čital tukaj in tam. ter sem razumil vse ono katero sem brel. V nekolike meste sem jaz najšel da ni tako lahko kot setn mislel. Sčasoma jaz upam, da bom mogel bereti in učiti se od slovnico. — Vi ste že dobili mojo zadnjo pismo, kajne? Jaz čakam na tvoj odgovor, kateri jaz upam, da bo ovde v par dni. — Ker jaz nimam več pisati, bom zaprel ovo pismo. Z ove par besede bos vedel koliko jaz znam po slovensko. — Lepo pozdravljam Vam — Rudolf Flajnik O. Carm. Takšno je to pismo. Človek ne ve, ali naj bi bil nad njim žalosten ali vesel. jo Pogovor z Miklavžem Čudovit nočni doživljaj Ondan je sredi tihe noči zabrnel telefonski zvonec v moji sobi in me prebudil iz globokega spanja. »Le kdo bi me utegnil klicati ob tej pozni uri?« sem se začudil. Nejevoljno sem si pogladil razmršeno brado, si pomel krmežljave oči, si nntaknil velikanske naočnike na nos ter počasi zlezel izpod tople odeje k mizi, kjer je ležal telefonski aparat »Halo. ali je tam Kotičkov striček?« mi je iz slušalke zadonelo na uho čudovito mehko in ubrano, kakor gla« daljnega zvona. »Da, tukaj sem jaz. Kdo pa je tam?« sem povprašal. »Tukajle sem pa jaz,« je odgovoril skrivnostni neznanec in se hudomušno zasmejal. »Kateri jaz?« sem se razjezil. »Jaz, sv. Miklavž!« je svečano zadonelo iz telefonske slušalke »Kdooo? Miklaaavž? Ali slišim prav? Saj ni mogoče!« sem zarohnel. Bil sem prepričan, da si je nekdo privoščil neslano šnlo in me sredi noči [»klical k telefonu kar tako — za zabavo in kratek čas. »Kotičkov striček, zapomni si: Miklavž nima navade uganjati burk! Če hočeš, verjemi, če nočeš, pn pusti!« je skorajda užaljeno odjeknilo skozi telefon >Saj verjamem, saj verjamem!« sem se po-žuril z odgovorom, kajti zbnl sem se, da bi mi Miklavž telefon zaprl pred nosom. S samim Mi- | klavžem. radodarnim svetnikom božjim, govo- j riti po telefonu — to niso majhne reči, prosim 1 vas! »Torej, kaj želiš od mene, preljubi sveti Miklavž?« sem povprašal kar nn moč prijazno in vljudno ter se od snmegn spoštovanja priklonil do tal. »Kotičkov striček. tako in tako, za dober nasvet bi te prosil.« je slovesno rekel sv. Miklavž in njegov glas jo bil spet neskončno prijazen in mil. »Kar daj!« sem uslužno odgovoril in bil ne malo ponosen na redko čast. dn se sam sv. Miklavž obrača name z majhno prošnjo. »Kakor veš,« je nadaljeval gospod Miklavž, »kakor veš, bom čez dober teden že pri romal na zemljo. Igrač in vsakojakih drugih daril imam že pripravljeinh zvrhane koše. Nakupil pa bi rad še nekaj lepih knjig za tiste, ki radi bero. Imel sem že seznam takšnih knjig, pa mi ga je eden izmed mojih angelčkov po neprevidnosti zapravil. Kukal je skozi nebeško okence, nepridiprav mali, in razigrano mahal z ročico, v kateri je držal seznam. Tedajci pa se ni ti je papir zmuznil iz rok in odfrčal nekam navzdol Prestrašeni angelček je zlete! zn njim, pn ga ni mogel več najti List je izgiinl nekje v vesolj-stvu in kroži zdaj po vsemirju kot bel golob-ček. Takšna je tn reč!« »TIm, lini.« sein zabrundal v sivo brado, »smola pa takšna!« »In zdaj se obračam nate, da bi mi ti naštel nekaj lepili knjig, s katerimi bom obdaril svoje mlade prijatelje in prijateljice,« je spet povzel besedo sv Miklavž. »Če nič drugega, ti prav rad ustrežem,« sem rekel in mu začel na vso sapo naštevati knjige, kakršnih se vi, prijatelji mladi, gotovo na vso moč želite kot darilo od sv Miklavža. Kar po vrsti, kot so hiše v Trsti, sem mu jih naštet: »Prva knjiga, preljubi sv. Miklavž, ki ti jo toplo priporočam je Slikanico ABC za najmlajše. S to slikanico se otroci, ki še ne hodijo v šolo. zlahka in lako reko«" igraje naučijo abecede. Druga knjign je slikanica Naših mnlili i srn in šport, tretja Mali pedenjček. prelepa pravljica z večbarvnimi slikami, četrta Gulivcr-jevn potovanja, ki opisuje čudovite doživljaje kmečkega dečka med palčki, peta Robinzon (s slikami), šesta Mizica, pogrni se (s slikami, sedma Zlata leta (s slikami) osma Vinko počnsi, povestiea v slikah, devetu Mali palček (s slikami). deseta pa Pravljični vrtec, ki jc izšel v treh zvezkih in je v vsakem nekaj tako lepih pravljic s slikami, cla lepših zlepa ne bi mogel dobiti nikjer.« »Dovolj bo, dovolj,« me je prekinil sveti Miklavž, ki je komaj sproti zapisoval, kar sem mu narekoval. »Kako dovolj?« sem ugovarjal. »Saj še nisem pri kraju, preljubi sv. Miklavž! Naštel sem ti komaj nekaj knjig zn najmlajše. Zdaj pa pridejo na vrsto knjige za dečke in deklice, ki znajo že nekaj več, kot suhe hruške peči.« »Jojmene, težko je biti sv. Miklavž!« je vzdihnil nebeški svetnik »Čim več knjig — tem več želja!« Tako je vzdihoval in vmes tako glasno špičil svinčnik, da sem čisto razločno slišal po telefonu škrbljanje nožiča po lesu. »Torej pa mi noštej še nekaj takšnih!« se je nazadnje ndal Miklavž si je nabrnsil svinčnik, jaz pa jeziček Ko je bil za silo nabrušen. sem začel drdrati naslove novih knjig, dn me je moral gospod Miklavž parkrat posvariti: »Ne tako hitro, ne tako hitro!« »Prva knjiga, ki se mi zdi od sile lepa, je Mali lord. roinan za stare in mlntle. Potem ti toplo priporočam Orimmove pravljice (s slikami), povesti Zakaj — znto od znamenitega an-ffleškeea pisatelja Kiplinga (s slikami), povest Bibi. življenje deklice od pisateljice Machaelis (s slikami). Mladost v džnngli. čudovita povest od Mukerdžija Malo trojko od Valterjn Seotta (s slikami), dalje tri prelepe povesti od priliub-1 je nega pisatelja Svenssona in sicer- t Prieode malega Nonnija, 2 Nonni in 3. Mesto ob morju.« Pošla mi je sapa, tako hitro sem drdral. Obmolknil sem zn hip, dn bi se oddahnil. »še kaj?« je pobaral sv. Miklavž. »še. še,« sem znklical in začel naštevati dn-1 je- »Potem nikar ne poznbi naslove petih kniijr. ki jih je spisal onsravi Mirko Kunčič. Te knjige se imenujejo: 1 MIndn njiva, zbirka vsakojakih pesmi z lepimi slikami. 2. Naidenček Jokec. pravljica ki z besedami in slikami opisuje čudovite doživljaje grbastesn dečka, "t Ptiček z dvemn kljunčkoma. zgodba o deklici, ki je isknln izgubljenega ptička po svetu (s olikami). 4. Za zidano voljo, zbirka šaljivih zgodb r slikami, in 5. Krojaček veseljnček in druge zgodbe.« -No, hvala Bogu, zdaj jc pa konec!« je rekel gospod Miklavž. »Nak!« sem odkimal, »še treh eem se spomnil — gromozanska škoda bi bila, če ne bi vedel zanje! Šele pred kratkim so izšle in tako lepe so in zanimive, da sc otrocih po drugih državah kar trgajo zanje.« »No, zdaj sem pn res radoveden, katere so te knjige,« je zamomljal sv. Miklavž in se dobrodušno nasmehnil. »Prva se imenuje Emil in detektiv. Nad vse kratkočasila povest s podobami I Druga se imenuje Pikica in Tonček. Zanimiv roman za stare in mlade 6 podobami! Ti dve znameniti povesti je spisal nemški pisatelj Kastner, v slovenščino pa ju je prevedel M". Kunčič. Tretja knjiga, opremljena s številnimi fotografskimi posnetki, pa je povest Najmlajši poročevalec, ki jo je 6pisal znani pisatelj Svensson, poslovenil pa dr. J. Lovrenčič.« »Aha, aha!« je pokimnl sv. Miklavž. »O teh treh knjigah sem pa tudi jaz že nekaj slišal. Otroci se tako navdušujejo zanje, da jih kar po trikrat prebero — in se jih lotijo še četrtič « »No, vidiš!« sem zadovoljno zabrundal. »Kotičkov striček ne laže. Ali želiš še kaj?« »Kar dovolj bo zn prvo silo,« se je zasmejal sv. Miklavž. »Torej lepo se ti zahvaljujem za prijaznost, Kotičkov striček. Zbogom in dobro se imej!« »Stoj!« sem zakričal. »Najglavnejše bi ti bil pa kmalu pozabi! povedati.« »No, kaj pa takšnega?« se je začudil sveti Miklavž. »Vse te knjige se dobijo v glavnem mostu Slovenije, v beli Ljubljani in sicer v Jugoslovan «k i knjigarni. To je važno!« »Glej ga, saj res!« je rekel Miklavž, se zahvalil še enkrat in hitro zonrl telefon. Tedaj me je v nosu nekaj hudo poščegetalo. Moral sem kihniti: čhtn! in še enkrat: Čhm! lako gromko sem klhnil, dn sem se — prebudil In sem tedaj spoznal, da se mi je vse skupnj samo sanjalo Pn čeprav se mi je samo sanjalo — predobri nebeški svetnik je gotovo vse dobro slišal, kar ^etn govoril v sanjali in se bo gotovo ravnal po moiem nasvetu in nakupil za _ moje mlade prijatelje zvrhan koš zgoraj naštetih knjig. Dn bi se zgodilo tako. želi vsem skupaj iz dna srca — Kotičkov striček. fc.LI'1'MA Iv U Ni t. K CI J A ffliosiek. MAR \ ROK __f>r1nn*w vedno n*H»inv*>14P IZ KUHINJE V KUHINJO „Ali še veš ? Časih ... (Za prvo adventno nedeljo) „Pozdrave.. (K izseljenski nedelji) (To je majhen tSpominc, iti ga Je napisalo največja finska pisateljica M a-11 a T al v lo. Izdata je pet svojih ^njig, k i jih čitajo povsod na finskem, tndi v naJsamotncjSlh kočah gozdnih prebivalcev. Prejela je za svojo knjigo Katrino« Ivedsko-finslta književno nagrado (krog 700.000 dinarjev), r svojih mladih letih Ja sluiila kot sluikinja v .tmeriki in ii vsega srca hrepenela po domovini in svojih dvanajstih bratih iti sestrah. Zdaj Je njen dom odprt vsakomur in kakor prava mati ie trideset let skrbi za finsko mladino in ii piSe »n govori o domovini in o starih šegah naroda, da bi jih ohranili.) »Ko sem bila še majhna deklica in sem živela v daljni, tihi pokrajini svoje ožje domovine Ite-Heme se je časih pripetilo, da so prihajali k meni 6tari ljudje s prošnjo naj jim vendar pomagam napisati pismo njih sinu ali hčeri, ki si kdo ve kje daleč v mestu služita kruh. V tistih letih ni bilo pri nas še dosti ljudskih šol; stari liudje so znali pač brati, pisati pa ne. Tako je prišla nekoč neka stara žena k meni. proseč me, naj ji napišem premo za njeno hčer. Vzamem torej papir in peresnik in začnem z besedami: »Moja ljuba hči« in skušam uganiti, kaj neki bi mati rada sporočila hčeri. S prsti svaljka svoj veliki žepni robec in pravi vsa ganjena: »Pozdrave.« Napišem in spet čakam. Oblečena je bila tako. kakor so naše kmetice običajno oblečene za k maši: v črno obleko na glavi 6vilen robec, ki ga ji je bil brez dvoma nekoč kupi! njen ženin na kakem semnju. V roki je imela pesmarico, zavito v velik, lastnoročno vezen žepni robec in med listi v knjigi je tičala vejica rožmarina. V6e na njej je dišalo po kašči kmečkega doma, po temačno hladni kašči. kamor moraš čez visok prag. a se moraš pri tem z glavo skloniti, ker so vrata tako nizka. Notri visi na tramu vsa zaloga oblek vseh žensk v hiši. oblek ki ničesar ne vedo o modnih spremembah. Tu poleti spijo tudi hčere in sanjarijo o svojem bodočem domu. Mala deklica čaka. Stara mati svalika s prsti robec v roki Otrok skuša iz potez tuje žene razbrati. kaj se do<»aia v niej in jo slednjič vpraša, kaj naj zdai vendar napiše. »Pozdrave.« »Sem že napisala!« Opaljene, od dela skrotnvičene roke se oklenejo knjižice in v tretje se oglasi žena: »Pozdrave.« Otrokov pogled se potoni v ta obraz, ki ie vanj življenje zarezalo brazde in skuša ženi prigovarjati: »Vaša hči bi vendar rada kaj novega zvedela od doma!« Mati se ozre kvišku z jekleno6ivinii očmi. išče po svojem spornimi in slednjič pravi: »Mogoče bi ee dnlo še napisati, da so oče umrli in da se je sestra omožila .. in pozdrave!« Ta noslednia beseda se dozdeva stari ženi pač najvažnejša. ★ Šele mnogo, mnncro kasneje sem razumela, koliko je ta mati položila v besedo Pozdrave« Sai je bila prišla v dneh naihuišpga dela. ob žetvi od daleč peš k meni, ob'ečena ko za v cerk»v Ic zato. da bi povedala to edino besedo hčeri, ki se ie daleč »atn v svetu ubadala za vsakdanji košček kruha. V to edino besedo je dala vse. kar je občutila njena du?a in mislila si je. ko bo hči to pismo odprla in brala ta pozdrav. br> brez dvoma zagledala vso domačo hišo pred seboj: sobo. kjer se je učila hoditi, kjer ie v materinem naročju zrla skozi okno, k;er ie nri obedu na mnteriiipni naročju sedela za mizo. In bo videla dvorišče, kjer se razpletajo ozke, izhoiene stezice, ki vodno iz koče do vodnjaka in do kravleca in kotiiskega hleva in še do kopahrre in h kašči. Po teh s!«zirah so hodili vki' — oče mati in otroci. — zdai brodeči po snežnih zametih, zdaj v imenskih temrih in spet v lepem poletnem času, ko so se kamelice zadevale ob ua 15. 16. — jugoslovansko mesto 17. 18. 19. — ud nekega ljudstva. Ce 6i zgornje številke nadomestil z ustreza jočiini črkami, dobiš vremenski pregovor za no vember. Turist (vodniku, ki ga navezuje na vrv): »Kaj pa to delate? Menda vendar ne mislite, da vam ue bom plačal?« »Poglejte, kakšna krasna luna!« »Mi. to šc ni nič! Da bi to bili vi pred voino videli, to je bilo nekaj!« Monogrami. Monograme vezemo na roko tako, kot vidiš na skici. Moderno je, da jih imamo tudi na bluzah, oblekah, perilu in robcih in sicer za okras. Da |>a monogram obleko polepša, mora biti narejen s tako barvo in v taki velikosti, ki ustreza barvi in velikosti dotičuemu kosu oblačila. Pepel I posebuo pepel iz drv, je jako uporaben za čiščenje kozarcev in zrcal, steklenic itd. S tem pepelom s pridom snažiš tudi rob štedilnika, tako du malo zmočiš časopisni papir, ga vtakneš v jiepel in drgneš po štedilniku; nato še s suhim časopisnim papirjem podrgneš. Stare h line britev moreš uporabiti za paranje starih oblek ali da z njimi ostrgaš madeže s parketov. Da moreš držati klinico. vtakneš britvico v zamašek tako. uu sta obe luknjici zunaj. Skozi ti dve luknjici vtakneš žico in pritrdiš kiino močno na zamašek. smo jedli zjutraj žgance in kislo zelje in smo bili jako zdrava. Z žganci smo sc nasitili, zelje nas je posvežilo, ocvirki so nam bili za rejenost. 7.daj je čaj in cikorija, mleko prodamo, žgan-cev že skoraj ne znamo skuhati več. Ali še veš? Časih smo po ves dan otepali suhe hruške in zdrav ajdov kruh in smo imeli zobe. Zdaj si kupujemo žemlje. hruške prodamo, usta se grdo režijo od zlatih čekan. Ali še veš? Časih smo na kmetih imeli visoke čižme za v nedeljo, cokle za v hlev, škornje za na polje in gnoj. Zdaj v tankih šolnčkih vijugasto in vegasto hodite in pajčevinaste nogavice kažejo gole pete in raztrgane prste. Ali še, veš? Časih smo si ruto devali na glavo in ni bilo trganja. Zdaj si čepico potiskate na uho in ^razoglave frfotate okoli in vas trga in ;"ob boli in hojevate v bolnišnice za vsak nič Ali še veš? časih so bili štruklji za praznik in je bi! močnik steber kranjske dežele. Zdaj delamo piškote in močnika že noče ne dekla ne hlapec, nikar gosjiodinja in gospodar. Ali še veš? Časih smo počasi vse preudarili in vsako skrb na varno položili Rogu v naročje in se je razkadilo in se zboljšalo. Vsaj bolelo ni teko kakor zdaj, ko mora biti vse na brž in brž in so advokati za vsako figo takoj pri rokah. Ali še veš? Časih smo nedeljo tako spoštovali, da še noža in škarij ni smel nobeden vzeti v roke In maše smo si razdelili: ti so šli k prvi, oni k deseti maši! Popoldne smo se razgledovali po njivah, kakšno zapeli in se za domačo mizo pomenkovali o domačih stvareh. -\Ii še veš? Časih smo imeli Miklavža in sveti večer doma in smo bili veseli svojih praznikov. Zdaj se v društvih in dvoranah razgaljate in domača izba sama sameva in »sveti Duh« že zdavnaj ne kroži več nad mizo v kotu. saj bi ga bilo strah novih miz in omar, ki po tuje dišijo in so v strašilo kmečki hiši. Po novem živeti pa se stare mere držati, to se pravi, da veš, kje si doma in sjx>štuješ svojih dedov navade in veš, da si slovenski človek, ki moraš le [K) slovenske zemlje navadah imeti svoj prav. Ali še veš vse to? Zdaj je. kakor bi bila zima na zunaj in znotraj in je svet ves razdražen, kot bi ga ose podile iz doma in iz krajs v kraj « Za Miklavža en božič! Čipke za na roko storjene prazn e robčke Pravni nasveti Nepreskrbljeni otroci. J. M. S. Vašemu sorod niku so odrekli kmečko zaščito in prodali so mu hišo. Zdaj je z vso družino na cesti. Ima več otrok, za katere 6e oče ne briga, mati pa 6e ne more. Ali ni dolžnost občine, da 6e pobriga za otroke, da 6e čemu priuče, če oče te svoje dolžnosti ne izpolnjuje? — Predvsem so 6tarši dolžni vzgojiti svoje otroke in jim preskrbeti dostojno vzdrževanje. Dokler imajo otroci starše in zlasti očeta, pač ni dolžnost občine, da bi 6e vmešavala v aolžno6ti staršev. Očetu, ki vzgojo in vzdrževanje otrok zanemarja, lahko 6odišce odvzame očetovsko oblast in postavi otrokom varuha. Ce mislite, da bi bilo v vašem primeru to potrebno, se obrnite na sodišče. Oprostitev vojaške službe. F. V. Najstarejši sin služi že 7 mesecev, drugi 6in, ki je star 18 let, je v podčastniški šoli, tretji 6in pa hodi še v šolo. Oče je bolan in 6koraj nesposoben za delo. Vprašate, če bi mogli dobiti najstarejšega sina domov? — Sin bi mogel biti oproščen vojaške 6lužibe. če bi ga smatrali za edmega hranitelja nesposobnih družinskih članov Kot edini hranitelji se smatrajo rekruti onih rodbin, ki 6e vzdržujejo izključno od osebnega dela in zaslužka rekrutovega in plačujejo na leto manj kot 120 din neposrednega davka in v katerih ni nobenega družinskega člana, sposobnega za delo in pridobivanje, niti takega, ki uživa pokojnino ali drugo državno podporo ali katerikoli drug 6talen dohodek, zadosten za vzdrževanje rodbine. Prošnjo bi bilo treba vložiti pri poveljstvu vojnega okrožja. Rodbinska pokojnina za hčerko držav, uslužbenca. M. S. Oče je umrl kot aktivni preglednik finančne kontrole leta 1931 po dovršenih 38 letih službe. Pokojnino prejemata mati in hčerka. Vpra sate, ali ima hčerka v primeru materine 6mrti še pravico do rodbinske pokojnine po očetu? — Dokler se hčerka ne omoži, bo še prejemala rodbinsko pokojnino. Rodbinska pokojnina se odmerja po odstotkih od prejemkov, od katerih je vpla-čevalec uradniškega pokoininskega sklada ob ča6U smrti vplačeval v sklad. Ker nimamo podatkov o vplačevanju pokojnika v uradniški pokojnin, sklad, vam ne moremo izračunati, koliko bi znašala rodbinska pokojnina za hčerko. Sicer je pa to zaenkrat nepotrebno. To bo izračunalo ob svojem ča6u oblastvo ki je pristojno za odmero pokojnine. Izgubljeno spričevalo. H. P. H. Ce 6te izgubili spričevalo gimnazijskega razreda, vam svetuiemo. da zaprosite ravnatelja zavoda, da vam izda dupli-kat Ce pa hočete preprečiti, da 6e ne bi druga oseba okoristila z vašim izvirnim spričevalom, ki ste ga izgubili, morate zaprositi pri vašem do mačem okrajnem sodišču za sodno proglasitev, da je i6to spričevalo pravno neveljavno Sodišče bo izdalo oklic in določilo 6 mesečni rok. Po brezuspešnem preteku tega roka bo sodišče izdalo odločbo, da ie izgubljeno spričevalo izgubilo 6vojo pravno veljavnost. Zaščita patenta. L. A. Zaščita patenta obstoji v tem. da sme patent njegov imetnik za omejen čas obrtoma izključno uporabljati in ukoriščati nov izum na polju obrtnega ali industrijskega proizvajanja, fer predmete po patentu izdelane spravljati v promet ali proda;ati. Svetuiemo vam, da preberete uredbo o zaščiti industrijske svojine, pa boste dobili odgovore na V6a potrebna vprašanja glede patentiranja. Zakup njive. M. P. Pred tremi leti 6te vzeli v zakup zelo zapuščeno njivo. Z dobrim gnojenjem in vztrajnim obdelovanjem se je zelo zboljšala. Ko je lastnik videl uspeh vašega truda, pa je njivo obdržal zase. Vprašate, če imate pravico zahtevati odškodnino? — Ce vam je bil zakup niive pravilno odpovedan, ne morete od lastnika zahtevati nobene odškodnine. Saj je gnojenje prišlo predvsem vam v korist ki ste zaradi gnojenja imeli toliko boljše pridelke. Pokvarjena električna napeljava v stanovanju. O. O. L V hiši. kjer stanujete že 6 let, ste morali dati popraviti električno napeljavo, ker je tok uhajal v zid, kakor je ugotovil monter. Zaradi vlage 6e je razkrojila izolacija žice. Vprašate, v čigavo breme gredo stroški popravila napeljave in stroški za oni tok. ki je uhajal, ali v breme najemnika ali v breme gospodarja? — Vi 6te vzeli v najem stanovanje z električno napeljavo. Dolžnost hišnega gospodarja kot najemodajalca je. da v najem dano stanovanje z električno napeljavo vzdržuje v uporabnem 6tanju. Vaša dolžnc6t kot najemnika je bila, da 6te hišnega gospodarja takoj obvestili o pokvarjeni električni napeljavi. Ce gospodar ni hotel j>opravila izvršiti, 6te bili upravičeni na lastne 6troške popraviti napeljavo in vam je dolžan hišni gospodar to povrniti. Stroške iz vršenega popravila pa morate najkasneje tekom 6 mesecev po izselitvi sodno uveljavljati, sicer je tožba zastarana. — Električni tok, ki 6e je zgubljal v zidu v vašem stanovanju, morate pa sami trpeti. Sami 6te morali zapaziti prekomerno trošenje toka po števcu in ste bili dolžni takoj tok izklopiti m ugotoviti napako. Ce ste zaradi malomarnosti vse to opustili, ne moreta zato te škode trpeti ne hišni go6j>odar niti elektrarna. Fidejkomisarna substitucija. M D. Z. Oče, ki je umrl 1. 1913. je zapustil v oporoki posestvo ženi s pridržkom fidejkomisarne substitucije v korist 6ina. Mati živi na posestvu zdaj v Italiji, 6in pa je emigrant in nima nič od posestva. Vprašate, če lahko sin zahteva izplačilo svojega deleža pred materino smrtio? — Mati 6me na jiosestvu gospo-aariti in uživati ga do svoje smrti. Ne sme pa posestva niti obremeniti niti kaj odprodati, ker bo vse skupaj pripadalo 6inu po njeni smrti. Sin ne more matere prsiliti, da se posestvo n. pr. proda tretji esebi, ki bi materi dala užitek, sinu pa izplačala kupnino. Pač pa lahko mati v sporazumu s sinom pristane na tako prodaio « katero bo pridobil 6in takojšnje koristi iz očetove zapuščine. Hiša brez razgleda. F. J. L. Nasproti vaše hiše preko pota 6e uporablja prostor za odprto skladišče lesa. ki je včasih tako visoko naložen, da 6e preko pota 6ploh nikamor ne vidi Ta prostor bo zdaj na 6odni dražbi prodan Vprašate, če lahko novemu lastmku prepoveste nalaganje lesa v take kune. da nimate razgleda? — Ce je do-»planji lastnik tekom 30 let nalagal na tem prostoru les v večje ali manjše kune, ki so vaši hiši ob poti vzeli razgled, potem tudi novemu lastniku tega ne boste mogli prepovedati. Nezvesta žena Amerikanca. V. K. Cleveland. V 6tari domovini imate pesrstvo. katerega sta z ženo vsak do polovice lastnika. Z ženo imate dva ...........................................................ODREŽ1TF miimniiiinnnimimiiiiimiiiiiiiniti SPJMCE? SPTOVALEC^ | odgovarja samo na vprašanja, ka | 1 terim je priložen tale odrezek »Slovenec", 28. nov. 1937 3 M iiMiMinn iimiiiiiuiiiiiumiiimi.................................................................... zakonska otroka. V ča6u vaše odsotnosti vam je postala žena nezvesta, dobila otroka in šla s pri-ležnikom v Francijo. [Tosestvo pa dala v najem. Ker se hočete vrniti domov, vprašate, kako bi to uredili, ker z nezvesto ženo, tudi če bi se vrnila, ne morete več živeti? — Predvsem je potrebno da tekom 3 mesecev, odkar ste zvedeli, da je žena s priležnikom imela otroka, 6 tožbo izpodbijate zakonito rojstvo tega otroka. Ce to pustite, 6e bo vedno otrok smatral kot zakonski in bo imel iste pravice, kot vaša dva otroka. — Ko boste prišli domov, boste morali tožiti ženo na ločitev zakona iz njene krivde zaradi nezvestobe. Ce bo ločitev 6odno izrečena zaradi ženine krivde, potem lahko zahtevate, da se vaša ženifbena pogodba razveljavi. Ker je bila žena vaša nooblaščenka, je 6mela dati celo posestvo v najem. Najemniku morate pač zdaj odpovedati, če nameravate sami posestvo obdelovati. Priposestvovanje javnega sveta. M. K. Zemljišče. ki je last države, cerkve, občine ali drugih dovoljenih javnopravnih ustanov, 6e more pripo-6estvovati 6amo 6 40 letno posestjo. Ce tega zemljišča ni6te imeli v posesti navedeno dobo, ne more biti govora o kakšnem priposestvovanju. Oprostitev plačevanja nejiosrednih davkov. M. D. Ker ste oče 11 otrok, sle oproščeni plačevanja nejKisrednih davkov; plačevati pa morate zgradarino. Vprašate, ali zgradarina ni neposredni davek in ali ste jo dolžni plačevati? — Ce 6te oproščeni plačevanja neposrednih davkov, 6te tudi oproščeni plačevania zgradarine. ki 6e tudi šteje za neposredni davek. Vprašajte pri davčni upravi, zakaj zahtevajo od vas plačilo zgradarin6kega davka. Kmetijski nasveti Zatiranje miši v stari hiši. — Nadlega. — Stanujete v precej 6tari hiši, v katero jeseni kaj rade pritisnejo miši. Vzlic strogi 6iiagi se jih ne morete otepeti. Lani ste proti njim uporabljali sredstvo Rakson. ki je pa precej drago, pa se tudi vedno ne obnese. Želite vedeti za bolj zanesljivo sredstvo. — Popolnoma zanesljivega sredstva proti mišim ni, kajti vsak 6trup. ki ga te nekoliko časa uživajo, izgubi sčasoma svojo privlačnost ter ga potem ta golazen ne mara. Poskusite 6edaj s Ze-lio-pasto za miši, ki jo dobite tudi v trgovinah s 6e;nenom ali pa v drogerijah. Nekaj časa bo že zaleglo. Sicer je pa v starih hišah težko preganjati te glcdavce, ker dobe v njih povsod polno skrivališč. Najzanesljivejše sredstvo je pač odvzeti jim vse možnosti za bivanje in za prehranjevanje. Kjer se ne morejo skriti in ne dobiti hrane, tam 6e ne bodo zadržale. Ce je mogoče v vaši stari hiši zadelati vse luknje in skrivališča tako, da 6e ne bodo mogle nikjer zadrževati, tedaj si bodo najbrž f>o-i6kale drugo bivališče Pa tudi na hrano morate paziti, da je ne dosežejo. Brez nje pa bodo izginile. Končno iim je pa najhujši sovražnik dobra mačka, ki jih bo tako dolgo preganjala, dokler bo katera še v hiši. Že njen duh jih prežene iz stanovanja. Poskusite navedena sredstva v svoji hiši in prepričani 6mo, da boste imeli nekaj uspeha. »Med«. — V poletnem času ste 6i nabavili nekaj lepega cvetličnega medu. V kozarcu, kjer ga imate shranjenega, se je naredilo ob robu nekaj pene in se bojite da se med ne bi pokvaril. Kako naj se z njim ravna? — Kadar 6e med pretaka, 6e rado zbere ob robu nekaj pene in ni tO nič hudega. Ce je v vašem kozarcu pena še od polnjenja, Kai pravi tehni't Stojalo za risalno desko Vsakdo, ki ima opravka s tehničnim risanjem (načrti, programi, skice...), ve in more iz lastne skušnje potrditi, da je risanje na navadni — vodoravni — mizi zelo utrudljivo, kajti treba se je sklan jati in večkrat dobesedno ležati na veliki risalni deski po ure in ure, časih tudi cele dneve in noči. To ni niti estetsko, ni dobro za oči in držo telesa, najmanj pa je udobno, kar bi bilo vsekakor želeti pri točnein risanju, kjer mora biti vsa pazljivost usmerjena v risanje samo. — Predvsem za naše mlade tehnike in druge ljudi, ki nimajo denarja, da bi si nabavili draga stojala za velike risalne deske (Isis in druge), predvsem za te objavljamo načrt in navodilo, kako si vsak lahko sam in za mal denar napravi 6tojalo, ki le malo zaostaja za konstrukcijami inozemskih podjetij. Stoiafo s padalom Les: orehov, bukov, jesenov, brestov, me-cesnov; za silo tudi smrekov. ^Najbolje je dobiti lep ploh, debeline 5 cm, dolžine 90 cm, širine f>0 cm. Iz tega izžatraš vse potrebne letve in deske. Ker je težko dobiti tak lep ploh, vzemi ožje deske ali letve, ki morajo biti debele 5 cm. njih skupna širina mora znašati vsaj 60 cm in se mora dati iz njih izžagati vse potrebne letve in deske. Na krožni žagi izžagaš 8 letev debelih 27 mm, 0 letev debelih 23 mm, 3 deske debele 10 mm. široke (30 mm. Nato ročno ali s strojem fKioblaš debelejše letve na prerez 40-25 mm, ostale letve na prerez 40-20 mm, eno desko nu 0£mjL(A) (vzdolžni rez). napraviš po vsej dolžini utore, tako da se bosta oba para lepo ujemala in gladko drsela. Pri obeh gornjih letvah napraviš podolž.no luknjo širine 9 mm, dolčine 650 mm in ntor širine 20 mm, globok 9 mm, dolg 665 mm; v spodnji letvi zvrtaš po tri luknje. Z dletom napraviš še primerne vdolbine, v katere boš pri sestavljanju stojala pritrdil železni kljuki za pričvrščanje deske. Prav tako napraviš podolžno luknjo v oj>ori, s katerima dosežeš poljuben naklon deske. Po okusu še odoblaš ostre robove letev in s tem opraviš mizarska dela. Ž-e 1 e z n i so vsi vijaki, s krilnimi maticami in po 2 podložka, dalje že omenjeni kljuki ter 2 palici, na katerih bo obešen predal. Vijakov dolžine 60 mm je 24; premer 8 mm, polkrožna glava, krilna matica, 2 podložka; navoj po vsej dolžini stebla. Štirje lesni vijaki za pričvrščavanje obeh kljuk; 2 vijaka 5-32" za pričvrščavanje deske, 25 lesnih vijakov dolgih 18 mm za sestavo predala. 130-8 mm. dve pa nn 90-8 mm. Če si previdno žagal, ti ostaneta še dva kosa, ki ju obdelaj na inere 20-82-114 mm. l etve odžagaš na dolžine in prižagaš v oblike-Štiri debelejše letve bodo noge stojala, štiri pa podložne letve, na katerih bo ležala in se premikala risalna deska. Nato izvrtaš luknje s premerom 8 mm. Pri podloženih letvah za desko Kljuki napraviš iz železne pločevine 3 mm. Izrežeš 2 kosa 82-10 mm, izvrtaš tri luknje, dve za lesna vijaka, v tretjo vrežeš nnvoj 5-32". Nato jih ukriviš, kakor kaže skica. Palici, na kateri obesiš predal, imata mere 200-15-5 mm. Na obeli koncih izvrtaš 8.5 mm široki luknji ter palici primerno ukriviš. S tem je obdelovanje končano. Lahko poli-tiraš lesene dele, lahko daš pokromati železne dele in vijake — nujno pa to ni. S pomočjo skice nc bo težko sestaviti stojala. Glavice vijakov naj bodo obrnjene navznoter, da zavaruješ hlače. Da zopetno sestavljanje ne vzame preveč časa, si napravi pri vseh »vozlih« odgovarjajoče si zareze. Z ojjorama pritrdiš desko v poljuben in naj-prikladnejši naklon, s podložnimi letvami pa najpripravnejšo višino. Stojalo razstaviš in zopet sestaviš v največ 10 minutah, stabilnost in nosilnost stojala je velika (služi z desko v vodoravni legi za dostojno mizo v stanovanju), razstavljeno stojalo je sveženj letev z vijaki in predalom in je zelo pripravno za prenašanje pri I menjavanju stanovanja itd. i Na vsak način je to stojalo priprava, ki ti ; bo odlično služila in preprečila marsikatero go-: drnjanje in vzdihovanje; je poceni in boš nanjo j ponosen, ker bo dobra in si jo sam niredil. j Stojalo je že v rabi in dobro preizkušeno. Prav ta preizkušnja nas je prignala, da smo to ; objavili. Želimo ti srečne roke pri izdelavi iu 1 vesele zadovoljnosti pri ujiorabi. se ni treba bati. Ce pa 6e dela pozneje, je to 6labo znamenje ki meri na to, da poskuša med kipeti. Z drugo besedo povedano: med kisa. Svetuiemo vam, da kozarec odprete in ugotovite 6tanje. Smetano ob robu posnemite in jo poduhajte. Že po vonju se takoj spozna, ali je med v redu ali ne. Ce duh zavdarja po kislem, morate — da rešite še večino zdravega medu — vso vrhnjo pla6t, ki je količkaj Kisla, odstraniti. Ce količkaj poznate okus zdravega medu, boste s pokušanjem čutili kislino. Ostali med v 6ponjih plasteh je zdrav, vendar 6e priporoča, da ga takoj uporabljate. V splošnem pa pripc-očamo, da med ii:ranjujete v popolnoma suhem prostoru. Tako shranjen med dobro drži tudi, če je slabo pokrit. Nasprotno pa v vlažnem prostoru med kljub dobremu pokrovu težko prenese vlago, 6aj je znano, da jo zelo vleče nase. Vlaga pa 6tori, da se pričnejo sestavine medu kemično presnavljati. Kozarec imate pokrit s perga-mentnim papirjem. Ta pokrov bi v 6uhem prostoru zadoščal, v vlažnem pa ne more. Kozarci brez dobrega pokrova za shranjevanje medu niso priporočljivi. Danes dobite za majhen denar izvrstne doze vseh velikosti s prvovrstnimi pokrovi, narejene nalašč za med. Med v takih dozah je popolnoma varen, pa naj bo na vlažnem ali na 6uhem. Ohranite ga lahko leta in leta, ne da bi kaj trpel na 6voji kakovosti. Pri vsaki hiši in v vsakem gospodinjstvu mora biti nekaj medu. Pri vsaki hiši naj bi bilo sčasoma tudi potrebno število dobrih posod, pa bo vseh 6krbi zaradi ohranitve medu konec. Jesensko sajenje drevja v okolici Ljubljane. I. K. iz Lj. — Imam v okolici Ljubljane primeren prostor, ki bi ga še to jesen rad posadil s 6adnim drevjem. Ne vem pa, če ni še prezgodaj? Jame 6em že 6kopal in zasul z gnojno zemljo in tudi količke postavil. Želim nasaditi bol trpežne, pozne sorte jabolk in hrušk. Prosim, sporočite mi, ako je še čas za 6ajenie drevja in katere 6orfe jabolk in hrušk nai v Dolu pri Ljubljani sadim? — Ko 6te nam poslali vprašanje glede sajenja drevja še novembra meseca, gotovo n:6te pričakovali, da 6e bo vreme tako hitro poslabšalo. Ako bo to vreme trajalo, seveda na sajenje ni več misliti, in ga je treba odložiti do sj>omladi. Jesensko sajenje je na mestu ob lepem vremenu, ko 6e ni bati. da bi korenine pozeble, in ko 6e delo da izvesti brez velikih ovir. Za vaše razmere priporočamo, da sadite tudi nekaj zgodnjih sort jabolk in hrušk. — Zgodnje 6orte jabolk so: šarlamovski, pisani kardinal. zlata parmena, gdanski robač. Žgodnje sorte hrušk so: zgodnja Magdalenka. klapovka in Har-dijevka (po en do dva komada). Večinoma pa 6adite pozne, trpežne 6orte. Pozne 6orte jabolk 6o: londonski peping, bobcmec. šampanjska reneta, bau-manova reneta. Pozne sorte hrušk: boskova ste-klenka, kleržo. pastorovka. Mogoče (za dom) j>o-6adite tudi nekaj moštnic (koroška moštnica, vinska moštnica). Drevje pa naročite čimprej od zanesljivih drevesnic, ki jamčijo za kakovost drevesc. Ajdova slama ni za krave. A. G T. Sosedje vam odsvetujejo pokladati molznim kravam ajdovo slamo, češ da ta »mleko suši«. Kaj je na tem resnice? — Resnica na tem je. da ima ajdova slama sicer skoraj ravno toliko hranilnih snovi (škroba in beljakovin) v sebi kot jara žita, vendar eo ta bolj težko prebavna. Razen tega povzroča pri živini večkrat omotieo ali, pa ludi ajdov izpuščaj, ki je neprijetna bolezen. zVifh same ajdove slame ni pokladati molznim ih brejim kravam, ker jim navadno zniža mlečpost. V splošnem jo je raje uporabiti za stplfa, iteio za krmo Če jo pa hočete izkoristiti za poliVa-danje, tedaj jo je mešati s senom in drugo slamo, toda ne več kot četrtino odmerka. Ker je težko prebavljiva, jo ovlažimo in osolimo, da tako zvišamo njeno prebavljivost. Pa tudi tedaj jo je raje pokladati volom in mladi živini kot pa kravam, ker vedno slabo vpliva na mlečnost. Je-li se izplača pridelovanje soje? I. N. B. Mnogo ste čitali o soji ali kitajskem fižolu, kako jo poveličujejo in priporočajo za naše kraje, pa bi radi vedeli, če se nje pridelovanje res iz-j»lača. — Jasno povedano: pridelovanje soje se jiri nas le malokje izplača. Soja je rastlina Daljnega vzhoda in je razširjena po Kitajskem, Japonskem in v Vzhodni Indiji. Tam znajo iz nje narediti nad 100 vrst jedi, od katerih pa nam EvTOpcem le malokatere prijajo. Res pa je, da je zelo tečna, ker vsebuje mnogo beljakovin, ki so nujno potrebne za človeško prehrano, pa tudi za živino. V industriji izdelujejo iz nje olje, ki VSAK nima toliko denar/a, da more potovati o kopališče TODA VSAKDO bi morai dati za zdravje letno 100—150 atnar/ev in piti mesec dni mesto druge vode Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci. se rafinirano rabi kot namizno olje, surovo pa za izdelovanje mila in firneža. Pri nas se pridelovanje soje ne izplača niti za prehrano niti za industrijske svrlie, ker slabo zori. Razen tega dobimo njeno zrnje iz Daljnega vzhoda tako poceni, da nam domače dražje pride. Za prehrano pa ne bo nikdar mogla izpodriniti fižola, ki je bolj okusen in skoraj ravno tako tečen, k temu pa pri nas skoraj povsod dobro uspeva. Edino še za krmo jo lahko sejemo, če jo zeleno jki-mešamo med koruzo za okisanje. ker je tedaj silaža — kisla krma bolj tečna. Zrnje pa zdrobimo in ga pomešanega s koruznim zdrobom jKikladatno živini. Kdor pa ima le malo zemlje, naj raje sadi fižol in grah, bo od njiju imel več koristi ko od soje Kje se kupujejo kovinaste krste? Pri izdeiovatelju Zakaj 1 Ker se dobijo ia 50% cenele kot kjerkoli drugod Maks Ussar- Maribor »Rim je pa res prekrasno mesto!« »Ali vam je bila tudi Sikstinska kajiela všeč?« »Je nisem nič slišal, ker nisem šel nikamor na zabavo.« »Lliu, uaj vendar kuu vrata zapre!« Zahtevajte v vseh javnih lokalih I najboljši dnevnik »SLOVENEC «; Pevka Rita Laragoiti Časih doživi Človek kot gledalec, tako rekoč iz prve vrste parterja, življenje drugih ljudi. Prvi spomini na pevko Rito Laragoiti, baje španskega, še bolje — neznanega rodu, izhajajo i* pariškega Bois de Boulogne in drevoreda de« Acacias, kjer se je tedaj shajal, zlasti ob elegantnih četrtkih, ves višji pariški svet: »tout Pariš«. Ves ta »višji svet«, oblečen v jahače in ja-halke ali voznike svojih vozov z majhnimi, re-jenimi poniji ali četverovprežnih kočij, in drugi svet, sedeč na klopeh in pripovedujoč ei razne »škandale«: ves ta svet je bil navidezno pisano pomešan drug z drugim, pa vendar strogo ločen po nevidnih zidovih Bilo je v času, ko se je ie priletna Sarah Bernhardt vozila s štirimi mulami, spala v lastni krsti in hodila vsak dan vsa otožna na svoj grob, ki ga je krasila z vijolicami, v katerega so jo pa šele čez več desetletij položili k počitku. Bil je čas velikih, pristnih bohemov in ne takih, ki jih zdaj Cook razkazuje naslade žejnim Američanom. Vprav to ozračje pristnih umetnikov-ciga-nov je prehitro dvignilo pevko Rito Laragoiti — liki roži v rastlinjaku — in jo pognalo na višave, ki ima njih najvišji vrh ime slavljenost. Majhna, jako lepa koristka, z nenavadno lepim glasom nastopi nekega večera namesto svoje obolele tovarišice in igra s tako drznostjo, kakršna je lastna samo prav mladim umetnikom. V parterju pa slučajno sedi bogat, starejši gospod, mecen, bitje, ki je dandanašnji že povsem izumrlo. Mecen se zanjo zanima in jo dfi pri nekem slavnem profesorju izobraziti. Glas je lep. Rita je jako lepa. Majhna je, vitka, okroglih oblik, taka ženska, kakršne so tedaj najrajši imeli. Ima velike, temne oči, ozek, nalahno usločen nos. lepa usta, lepo zaokrožene obrvi, modročrne lase, majcene nožice, sicer malo prekratka bedra, a prav tedaj je bil Ideal lepote takšen. Mecen ji je kupil majhno palačo, ki jo je razkošno opremil Kmalu je imela Rita svoj krog oboževateljev, ki se je zdelo, da sleherni od njih vedno le čaka na to. kdaj bo smel svoje premoženje potrošiti zanjo. Sredi tega razkošnega življenja eo se dogajale vse tiste stvari, ki so takrat spadale k življenju »znane« ženske Vse to je bivalo v času, ko jo je neki otrok, držeč se svoje guvernante, videval vsak dan v Bois du Boulogne, kako je ta ženska vodila četverovprežno kočijo in je dvoje slug sedelo zadaj na sedežu. Takrat je imela navado, da je vsak dan iznenada ustavila svoje elegantno vozilo, pozvala slugi, da sta stopila dol, češ da je treba nekaj pri vajetih ali komatih popraviti, seveda, ni bi.o nikoli ničesar v neredu A vselej se je množica zgnetla okro^ nje. Zakaj, sleherni človek je hotel slavno žensko videti iz bližine in to je povečalo njeno priljubljenost med občinstvom. Bila je tako lepa, da so berači kar pozabili prosjačiti ob pogledu nanjo. Tako lepa je bila Rita Laragoiti — in tak je bil tedaj Pariz ... Kritiki so kar drug drugega spodrivali v elavospevih nanjo. In eden, ki so se ga sicer najbolj bali, je takrat zapisal: »Nova zvezda je vzšla na opernem nebesu. Nikoli ne pozabite tega imena! Začenja se čudovita, nova doba, ki jo je s petjem uvedel glas, ki spada k najčudovitejšim glasovom te zemlje.« Neki otrok je tedaj bral te besede in glas očeta je dejal: »No — tako čudovito pa vendar le ni —, a neizrečeno lepa je pa res ..« Nakar sta se oče in mati hudo sprla... Toda kritiki, ki so bili zares navdušeni, ali do blaznosti zaljubljeni, ali plačani po vsakokratnih mecenih, so drug drugega prehitevali z najvzvišenejšimi elavospevi in kmalu ni bilo nobene pohvalne besede več, ki bi je že ne bili zapisali o njej. Nekega dne so bile prve strani dnevnikov polne debelih črk in fotografij, ki so poročale o hudi nesreči preslavne pevke. Da je padla s konja; da jo je konj pritisnil ob zid; da je padla pod konjska kopita. Vsak list jc malo drugače objavil to vest. Pribito je bilo le to, da se je ponesrečila. Potem si mogel precej časa vsak dan brati poročilo o zdravstvenemu stanju elavne pone-srečenke Videti so bile tudi »like, kako leži na bolniški postelji, vsa posuta in obdana s cvetjem, in zaeno je bila tudi še objavljena slika vsakokratnega oboževatelja, ko vprav odhaja s klinike. Vendar kaj kmalu ©bledijo dogodki, ki trajajo dalj časa. Svet, ljudje, posebno pa časopisi so vedno iznova potrebni novih senzacij. Mahoma so odkrili neko mlado plesalko, »balerino«. Mecen, starejši gospod, se je zanjo zavzel in jo je dal izobraziti pri nekem slavnem mojstru plesanja. Kmalu si mogel videvati mlado balerino v četverovprežni kočiji v Bois de Boulogne, slišal si o tem in onem, ki se je uničil zaradi nje, ker je to pač spadalo k »višjemu svetu« in je bilo tako v modi. Kritiki so pisali, da je vzšla nova zvezda na nebesu ple«a, da bo ostalo to ime na vekomaj v dušah vseh; spet so drug drugega prehitevali z izbrano in manj izbrano pohvalo vsi tisti kritiki, ki so bili zares navdušeni ali blazno zaljubljeni ali plačani. * Bilo je poleti 1954 v Marseillu. Mesto je ko hromo ležalo v rezkem, pekočem soncu, oknice so bile trdno zaprte, po kavarnah so se skušal: ljudje osvežiti z ledenimi pijačami. Barantači in krošnjarji z mamili in papigami; berači, vrači in čarovniki — od požiralca ognja in črepinj do pristnega fakirja, ki si je smehljaje se prebadal jezik, roke, lakti z iglami — sama pisana izredna bitja so vstajala iz polmraka razkazovala svoje umetnije in izginjala, čim so si naberačila nekaj drobiža. Prikazovali so se lajnarji in pevci vseh glasov, nato Kitajci, ki so znali napraviti, da so se iz ozkih lesenih paličic razcvitale šaraste, papirnate rože. In pojavil se je tudi tisti čudoviti človek, ki ga ni moči pozabiti in ki je postavil na tla lonec zemlje in nas pozval, naj pocrrnemo robec čez in je medtem stopil nazaj in bolščal z izbuljenimi očmi na robec ln smo videli, kako se je začel roOec pregibati. kako ga je nekaj od znotraj dvigalo in sunilo kvišku, dokler ni bil robec petnajst do dvajset centimetrov visoko nad loncem. Človek indijanskega ohraza nas je pozval, naj vzamemo robec proč. ne da bi se premaknili, in zdaj smo zagledali pod njim rastlino, ki je imela čudovit, modrord^f cvet Svetilke na cesti so v kavarni metale plapolajoče odseve na majhne mize. med katerimi so se neprestano pojavljale osebe nikakih poklicev, izgubljenega življenja, iztezajoč roko proseče za vbogajme in ki so izzvale v nas občutek sramu, kakršnega imamo zmerai, če sedimo siti za pogrnjeno mizo, medtem ko drugi lačni, brez strehe jn obupani tavajo okrog nas Južno, z zvezdami posuto nebo je pritiskalo na nas, nor je bila strahotno vroča in le za nekaj metrov od nas o!jše dni. Ko da se je zgodilo šele včeraj in da bo jutršnji dan spet lep in sijajen, je govorila o tisti nezgodi Štiri mesece da je bila v bolnišnici; hude notranje poškodbe V prvih štirih tednih je bila njena soba en sam vrt rož, obiskovalci so se kar gnetli, si kljuko podajali, po ure in ure so čakali, da so slednjič prišli do nje. V drugem mesecu se je kar občutno poleglo navdušenje in darovi cvetja so splahneli. V tretjem mesecu je povsem osamljena ležala v tisti sobi. Dve leti je bilo treba, da je popolnoma ozdravela. Malo palačo, konje, nakit — je morala prodati, da je mogla poplačati zdravnike in zdravljenje. In za naslednji dve leti je šel ves denar iz banke, Vrata posredovalcev so bila trdo zaprta, ko ie slednjič prišla in iskala nameščenja. Meceni, ljubimci — izginili so. Bila je do dna pozabljena, ugasnila je ko komet, ki ogenj sipajoč brzi skozi vsemirje in utone v noč in pozabljenje. Jako stvarno jako mirno in prav nič razburjeno je pripovedovala, da je šla potem na turnejo: »Saj niso bile slabe prilike, ponesla sem svojo umetnost v vse dele te dežele, vzklikali so mi, v Toulonu so celo Izpregli konje moje kočijo — zdaj. seveda, je mrtva sezija — in da ne pridem iz vaje. malo zapojem kdaj tukajle — ljudje tako radi slišijo kaj takega Saj veste, kako je malokdaj slišati kak zares lep glas!« Nasmehnila se je z ubogim, starim, utrujenim, prosc-čim smehljajem. Brez dvoma je bila španske krvi, ko je zna'.a svoje uboštvo tako skrivati! Mogoče je bil pa le nesmrtni pogon komedijanta, da ljudem zniira nekaj, česar sploh ni? Rita Lara-roiti je vzela svoj nahrbtnik s pleč in je potegnila zavoj obledelih časopisov ven: »Mo je kritike . .« In jih ie začela brati. Bilo mi je. ko da se dviga neki glas iz naj-1 davnejše nreteklosti. iz prekrasno pisanih sanj j otročkih dni, ko je zdaj brala 6tavke, besede, ki smo tih vsi poznali, ki so bili vtisnjeni v nas ko podoba tiste lepe ženske, ki se je vozila s četverovprežno ekvipažo in ki smo kot otroci slišali o njej, da se moški morijo iz ljubezni do nje. »Nova zvezda je vzšla na opernem nebesu —< ne jx>zabite nikoli tega imena!« Končala je, se nasmehl jala s kričečimi ustnicami in je kar tako — vsa odlična, jilenriška dama — povzela z naglasom iz visoke družbe: »Pozimi bom tri večere pela v Parizu — tole je le tako za oddih — saj je treba časih izpreči, ali ne?« Vstala je, se zahvalila za vino in prijetno kramljanje. Medtem ko jc svoj nahrbtnik vezala skupaj, je eden iz družbe skrivši dal bankovec na njeno torbico. A ona ga je malomarno odrinila, rekoč: »Ne pozabite na svoj denar — ko je toliko sodrge tod okoli...« fn je še dodala: »V zahvalo vam pa zapojem še kratko pe-semeo. .« In zapela je ono prelepo pesem o starcu, ki jo opazoval mlad ljubezenski par in se je v spominu na minule čase bridko razjokal. Potem je stopala dalje, samozavestno, mirno, v drug lokal, čigar mize so bile le za nekaj metrov oddaljene od naših — in je ondi iznova začela. Tiste cape. ki jih je imela na sebi, so bile brez dvoma edina obleka, ki jo je šc imela, a nosila jih je kakor Carmen ali kaka Santuzza. In v črni culi je bilo pač vse, kar je premogla. Ko smo se vračali, je že jutro medle.lo nnd mestom izgubljenih eksistenc. Na neki klopi starega pristanišča, z ozadjem španskih bark, je vsa skolačkana ležala pevka Laragoiti Njen obraz je bil zdaj podoben zabrisani, pisani paleti vseh barv. V spanju se je smehljala. Saj so ji bile v mislili nesmrtne, nikoli končane sanje vsakega umetnika, sanje, ki jih uniči samo smrt: kako je slnvljena, bogata. kako razveseljuje svet s svojo umetnostjo! Žareča sončna obla je že polzela izza sivega skalovja Alp in žarki so že začeli zlatiti sobo Naše ljube Gospe dobrega varstva, pomočnice vseh brezdomcev in mornarjev tega mesta. *Glej — to je pa stara Rita —«, je dejala močno našminkana, mlada ženska svojemu spremljevalen in pokazala na ležečo postavo, ki je bolj sličila svežnju tja vržene obleke kol pa človeku, ki je imel nekoč ves, tako zvani »tout Pariš«, pri svojih nogah in si jo vsakdo prizadeval, da je mogel biti deležen le pogleda, le roke te slavne pevke ... (Elizabeta Castonier.) Bashova zaobljuba Bilo je ob enajstih dopoldne. Stražnik št. 217 je prikorakal že petdesetič po hodniku ulice de la Cite v Parizu. Nenadoma zapazi pred notredamsko cerkvijo množico ljudi, I ki je rasla bolj in bolj. I »Zopet nesreča,« si je dejal. Segel je po svojem zapisniku in s hodnika dostojanstveno korakal k množici. V njeni sredi ie klečal človek, čigar obraz je bil obrnjen k , Notre Dame. Njegove hlače so bile kratke, suk-I nja rjava: v rokah je držal pred seboj kratko debelo palico, na katero je bila poveznjena čepica. Poleg njega je stala velika mula bele barve v vpregi iz rdečega blaga. Pod vratom je imela polno kraguljčkov, ki so se oglasili, če je le dvignila glavo in napela ušesa. Stražnik položi roko na tujčevo ramo in mu pravi: »Vstanite! Kaj delate tu? Vaše ime?« Tujec se je obrnil in ko je uzrl stražnikovo kapo. je hitro vstal in se pokril. Bil je majhne postave, ali zelo širok v glavo in ramena Mula je iztegnila vrat. Potrepljal jo je in kraguljčki so se oglasili. «Jaz sem Jose Irrigoyen. Sem vodnik mul iz Elhiogara. Žena mi je pred dvema mesecema težko zbolela in zaobljubil sem se, da bom s svojo mulo prišel in opravil zahvalno molitev pred Notre Dame v Parizu. Žena je ozdravela in zato sem tu. Svojo molitev opravljam.« »Toda vi ovirate promet, ker se zbirajo ljudje!« »Jaz? J,-" ne kličem nikogar in tudi ne potrebujem nikogar. Iz Elhiogara sem prišel sani s svojim živinčetom. Mislim, da ni postave, ki bi prepovedovala govoriti na trgu s prijateljem. Jaz se razgovarjam z Bogom. Če komu to ni prav, naj me nikar ne posluša. Tudi meni niso mar njihovi pogovori. Prišel sem, da opravim svojo molitev pred glavnimi vrati stolnice. Pustite me, da to izvršim.« Množica se je muzala in zabavala. Delavci so prihajali iz tovarn, midinetke iz velikih trgovin. Z avtobusov so sc ljudje sklanjali, da bi opazovali čudni prizor. Nekdo zavpije: »No, pobožnjak, si končal?« Drug se oglasi: »Bravo, Bask!« Stražniku je bilo neprijetno, zato ukaže: »Za menoj!« Mulo prime za uzdo in jo hoče odgnati. Toda mula se upre. »Pustite mulo in dajte mi mir! Kaj vam pomaga, če me zaprete. Bo pač vlada morala hraniti mojo žival. Jaz pa tudi ne bom vedno Majhen dogodek pred Patais de Jusiice v Parizu Mrak je že legal na prostrano mesto, ko 6va hodila e prijateljem, ki je pravkar prišel v Pariz, po otoku Citč in sva se ustavila pred sodno palačo, da bi 6i jo natančneje ogledala. Na tem mestu ee je že pred stoletji dvigala palača rimskih gu-bernatorjev in imperatorjev, ki so vladali nekdanjo Galijo in ji sodili pravico po svojih kodeksih in postavah; tukaj eo pozneje 6tanovali nekateri francoski kralji in gospodovali rad deželo ter ji dajali nove zakone in uredbe. Koničasti gotski stolp Svete kapele, ki )o je dal postaviti Ludovik Sveti in shranil v njej trnjevo krono in ko« pravega 6vetega križa, je narejal vtis, kakor da bi letela v temi puščica proti nebu. Vitki obri6i Svete Kapele, ki jo imenujejo igračo iti biser gotske umetnosti, eo se s svojimi tankimi stolpci in razkošno izklesanimi okraski, 6 svojimi dolgimi in na vrhu priostrenimi okni in slemeni izgubljale v mrak, Kj je plaval nad mestom. Zdelo se mi je, da sem šele tedaj prvič v svojem življenju videl in ob-Sutil. kaj je gotska umetnost, umetnos* srednjega »eka. umetnost iz časov križarskih vojtskd In prevzelo me je ču6tvo, kakor da bi ti kamni, postavljeni drug na drugega v ponosno stavbo, nenadoma oživeli ter mi začeli pripovedovati o nekdanjih dneh bolj zgovorno in prepričevalno kakor vsaka kni;ga. Takratni človek ni imel oči uprtih na razsežnost, širino in na zemljo: vse se vije v ostrih lokih in obokih navzgor, kvišku, vse je ozko in stisnjeno, kakor da bi 6e hotelo vzpeti cim više. ln zadnji občutek, ki mi ga je vzbudila ta stavba, je bil občutek nečesa nedokončanega, ki se v sila- stih lokih vzdiguje in vije proti nebu. In ostri zvonik, ki 6e je zajeda! v mrak, je bil kakor človeška mieel, ki bi se izvijala iz prostora in kazala pot proti oečemu nevidnemu, večnemu, enotnemu, brezčasnemu in brezpro6tornemu. a vendar V6e-objemajočemu, ki bi izravnavalo vse človeške pravde in krivice. V etarimki očmeli palači poleg tega zgodovinskega bisera se zdaj 6odi pravica po vseh novih zakonin, vseh modernih znanstvenih pridobitvah na du pravne vede. Sodna palača je tako rekoč !o-j od ulice po rešetka6ti ograji in veliko stopnišče vodi do notranjščine, kjer francoski in drugi učeni pravniki, oblečeni v črne toge in pokriti 6 cilindri brez krajcev delijo pravico, obsojajo grdo-bijo in varujejo svetli ogenj poštenosti. In ko greva c prijateljem mimo te palače, obrne najino pozornost nase neki, zame na vsak način nenavaden dogodek, ki pa vendar po vsem, kar je bilo videti, na Parižane, ki so šli mimo. ni napravil kdove kakšnega vtisa. Na hodniku onstran palače je bilo videti moža srednjih let, ki se je nekoliko prerekal z neko žensko. Morda je bila to njegova zakonska žena. mor da samo ljubica ... kdo ve kaj. Dvoje, troje ljudi ie stalo ob strani in ju nekako mirilo. Nič ne vem, kaj bi naj neki to prerekanje pomenilo niti okrog česa bi se sukalo. Človek )e imel vtis. kakor da se hoče mož nekako odtrgati od ženske in iti, a da ga ona ne pusti. In ženska ga je prijela pod roko ter ga pregovarjala. Prijela ga je še za drugo roko in videti je bilo, kakor da bi ga hotela zadržati, da ne bi šel kamor je imel namen iti. Mož se je še nekoliko časa prerekal, nato se je pa skuSal izviti iz objema ženske ter iti svojo pot. Kam bo nek: že!? Ženska se g s je začela krčevito oprije- mati, tako da je bilo videti, da sta bila nekoč že precej prijatelja. Ali mož nc sliši nič več. nič mu ni več mar prigovarjanja in moledovanja. Poizkušal je narediti korak, toda ženska se postavi prčdenj jn mu nc pusti iti naprej. Mož jo odrine m 6topi naprej. Ženska se ga zopet krčevito oprime in mu zastavi pot. Mož se je otrese in naredi par korakov čez ulico Ženska skoči za njim. Z obupnim obrazom in s krčevitimi kretnjami se je opletala pod noge možu, da bi mu zastavila pot ter 6e ga začela oprijemati, da bi ga ustavila, ali mož se je izvijal in šel tiaprej svojo pot. Na stopnicah se je nadaljeval isti prizor. Od stopnice do stopnice se je mož otresal ženske in je kljub vsemu počasi stopal proti sodišču Kam? Zakaj? Morda je bil proces za ločitev zakona? ★ ln vendar mogoče še ni preteklo mnogo dni od časov, ko si videl i6ti parček, ki je veselo stopal z roko v roki pred 6odno palačo ter se pogovarja!: »Ali se 5e spominjaš dneva, ko so najine oči kar iz daljave skupaj padle ter sva si dejala V6ak pri sebi: Ti boš moj. — Ti boš moja.* »Draga, teh dni ne bo več nazaj. Bili 60 najlepši v moicni živlienju.« »Pa takrat, ko sva se prvič sestala?« »A, to je bilo spomladi ko ie vse brstelo in cvetelo. To je bila moja najveselejšn pomlad.« In le roki, ki se hočeio zdaj oprostiti in iztrgati iz objemov, so morcla še pred kratkim objemale isto ljubljeno ženo in božale njene plave lase: •♦Ah, draga, brez tebe zame ni več življenja ...« (S—c.) v zaporu. Ko bom izpuščen, bom takoj zopet tu. Mislite, da sem zato prišel tisoč šest sto kilometrov daleč, da se bom vrni! isto pot, ne da bi opravil svojo dolžnost? Brez vas bi že davno končal svojo molitev in bil v krčmi, kar bi bilo všeč meni in muli. izgubljate moj in svoj čas. Iz. Elhiogare sem prišel, dn opravim svojo molitev na tem mestu in opravil jo bom « V tem pribiti iz stolnice gospa in se prerije do Irrigoyena. »Prijatelj,« mu pravi, »mislim kakor vi in vas občudujem. Dajete nam vsem dober zgled. Toda ali se vam ne zdi, da vaša trdovratnost. da hočete opraviti svojo molitev prav na trgu in med množico, postaja smešna in škoduje pravi veri? Zakaj ravno na trgu? Stopite rajši v cerkev, jaz pa bom dala odgnati vašo mulo v hlev, kjer ji bo dobro. V cerkvi boste tiho in zbrano molili, kolikor boste hoteli.« »Gospa,« odvrne Jose, »vi ste iz mesta, jaz sem ubogi priganjač mul. Rad grem v cerkev iu tudi mnogokrat grem. Ali posebno ljuba mi je pa tudi svetloba, sonce in skrivanja prav nič ne maram. Zuobljnbo je treba poleg tega zvesto izpolniti. Če prodam sivo mulo. ne bom izročil črne. Zaobljubil sem se, da pridem sem s svojo mulo in pred glavnim vhodom v stolnico opravim zahvalno molitev. Tako bom tudi storil iu nič drugače. Potem pa boin vstopil v cerkev iu izmolil kratko molitev za vas« »Dobro, hitro torej opravite svojo molitev,« sili stražnik. »Se mi nič ne mudi.« odvrne Irrigoyen. Zopet poklekne in postavi palico predse. Mula je sklonila glavo prav blizu njega. Napravil je velik križ od rame do rame. Nič mu ni bilo mar ljudi, ki so se gnetli okrog njega. Nepremično je zrl na notredamska stolpa, vsa ožarjena od sončne svetlobe. Kljub prijateljem in nepri.jatel.jein je opravil Irrigoyen molitev pred glavnimi vrati notredamske cerkve poleg svoje mule, kakor sc je bil zaobljubil. (Daiissan.) »Tole je sosedov Tinček; sklenila sva, da bova zdaj prijatelja,« ugodna Miklavževa darila dokler traja zaloga. Glocqe volneni, pol zastonj po Din 18'— pri TRPIN u, Maribor. Vetrinjska 15 Oglejte si za mlklavia igračne vozičke, skiroje, kolesa, trtclklje, automobilčke, gupalnt-ce, konjičke. Ceniki franko pri: »TRIBUNA" F. B. L. Uubljana. Karlovika nila 4 Po*,: Maribor. aMu.*«. ;. J* Sah Proslava petindvajsetletniee Ljubljanskega šahovskega kluba vzbuja meri šahisti veliko zanimanje, ker se nam ob tej priliki obetajo velike šahovske tekme, pri katerih bomo v Ljubljani mogli videti svetovnoznane šahovske borce v resni borbi in še nastop večjega števila naših šahistov. V zvezi s tem se pripravlja tudi prireditev, ki ne bo strokovno šahovska in bo namenjena pritegnitvi širših krogov k proslavi netin-dvajsetletnice našega vodilnega šahovsk. kluba. Vest, da i»o Ljubljanski šahovski klub priredil v Ljubljani mednarodni turnir, je bila takoj no-tirana v večini inozemskih listov. V L.Š.K.u je sedaj v teku izbirni turnir za udeležbo na mednarodnem turnirju v Ljubl jani, katerega se udeležuje dvanajst prvorazrednih igralcev. Borba za pr\o mesto bo predvsem med Furlanijem, Preinfalkom in šorlijem. V matchu za svetovno prvenstvo so sedaj najkritičnejši momenti. Zelo težka borba v vseh partijah je že oba tekmeca malo utrudila in utrujenost se bo sedaj stopnjenia večala. Izdrž-Ijivost bo vedno važnejši činitelj in v tem ima pa Euwe najbrže malo prednost, tako da se za izid kljub Aljehinovemu naskoku še prav nič ne ve. Važen činitelj bo pa seveda tudi to, da bo Euvve.jevo izenačenje vedno nujnejše in bo zelo zanimivo, kaj bo Euve pod tem pritiskom vse počel. Kakšen napor zahteva igra-od obeh igralcev, nam lepo kaže IS. parti ja, ki se je končala neodločeno, a je kljub temu najbrže najbolj borbena, kar sta jih do sedaj sploh igrala. To partijo danes prinašamo. Aljehin - Euvve. I. Sgl—f3 (Aljehin kot beli pogosto menja otvoritev, da bi, če Ie mogoče, spravil nasprotnika na manj znana pota.) d7—d5 2. c2—c4, e"—e6 3. d2—d4, Sg8—f6 4. Sbl—c3, c7—c5 (Euvve se ne boji težke borbe, v katero vodi ta od mojstra Griinfelda najdeni način obrambe.) 5. e4Xd5, Sf6Xd5 6. c2—o4, Sd5Xc3 7. b2Xc3. c5Xd4 8. c3Xd4. LfS—1)4+ 0. Lcl—d2, Ll>4Xd2 + 10. DdlXd2, 0—0 (to sta velemojstra hitro odigrala, ker je znano. Prava igra prične sedaj. Beli ima premoč v središču in upan je na močan napad na kraljevo krilo, črni pa ima upanje v končnici, ker ima premoč kmetov na damskem krilu. To zelo težko temo obravnavata v tej partiji oba na velemojstrski način.) 11. Lfl—c4 (Aljehin sledi tu kombinatorika Keresa. Obi-ča.jne.jše je Lft—e2.) Sb8—c6 (Fine je proti Ke-resu igral SbS—d7. Ne bilo bi dobro takoj b?— b6, ker bi sledilo d+—tl5.) 12. 0—0, 1)7—b6 13. Tfl—dl (kmeta d4 je treba zavarovati, da Rešitev križanke z dne 21. novembra Vodoravno: 1. Kaš, 4. Azov, 8. elan. 12. uran, 16. udav, 17. obad. 18. Ilok, 19. Ela. 20. pekel, 21. Aleš, 22. ataman. 23. Una, 24. Mali, 26. nada, 28. Neho, 30. kolo, 32. Jaro. 34. jasa. 36. bus. 38. opeka. 40. puta. 42. nebesa. 45. ri6, 46. amen, 47. oven. 48. Anani. 49. osel, 51. arak. 53. Amor, 55. kdo, 56. mejaš, 59. udar. 61. anilin, 64. ena. 66. bira. 688. paša, 70. Kato. 72. Tara, 73. rama, 74. gama. 75. Sap. 76. učilo. 78. Zeta, 80. cedilo, 82. raj. 83. akut, 84. iver. 85. eter. 86. Ajas, 87. Oman, 88. ahat, 89. Aca. Navpično: 1. kup. 2. Aden, 3. šakal. 4. ave, 5. Zola. 6. obala, 7. val, 8. Eden. 9. lišaj. 10. Ala, 11. nota, 12. ukana, 13. Rem, 14. Alah, 15. Nanos. 23. ukor, 24. moka. 25. Irun, 27. Dane. 29. eben, 31. opis 32. jama. 33. otok, 35. seno. 37. usad, 30. esej, 40. Peru. 41. Avar, 43. Bari, 44. Amon. 40. omet. 50. Laba. 52. Adam. 54. maša. 55. klas. 57. enačaj, 58. široko, 60. Apatin, 62. namera, 63. Italec. 65. arija, 67. razum. 69. agava. 70. kadet. 71. opora, 76. ura, 77. las. 79. eta, 80. ceh, 81 Ita. bo dama mogla v napad na kraljevo krilo) Lc8—b7 14. Dd2—f4, Ta8—c8 15. d4— d5, e6Xd5 16. Lc4Xd5, Dd8—e7 (obramba je zelo težka Na Dd8—c7 bi bilo Df4—li4 neprijetno.) 1?. Sf3— (grozi vzeti na f7, ker končno dobi s Tdl—d? lovca b7 in s kvaliteto več bi bila zmaga lahka. Euwe najde proti temu sijajno obrambo.) Se6— e5! 18. Ld5Xb?, Se5—g6! (prva pointa Euwejeve obrambe Bela dama mora iti in črni se je rešil nevarnega belega lovca.) 19. Df4 — f5. De7Xb7 20. Tdl-d?, Dl>7—a6! (druga pointa Euvvejeve obrambe! Tc8—c7 ne bi pomagalo, ker bi sledilo Tal—dl, sedaj pa na Td7Xf7 ubrani vse Da6Xa2!) 21. h2—h4 (grozi zopet na f7 vzeti.) re8—e5 22. Td7—d5 (dama se zbog grožnje Sg6—e5 ni mogla umakniti na dobro mesto in Aljehin mora priznati, da je njegov napad odbit.) Tc5Xd5 23. e+Xd5, Da6—c8 24. Df5-e4 (beli ne sme dam menjati, ker bi bila končnica za črnega ugodejša.) Tf8—e8 23. De4-a4, Te8— e7 (črni mora igrati zelo oprezno, ker je beli prosti kmet nevaren.) 26. d5—d6. Te7—d7 27. Tal—dl, ' Sg6—f8 28. Da4—1'4, Dc8—c6 29. Sg5—e4, Dc8—c2 30. Tdl—cl (v poštev je prihajalo Tdl—d2, Aljehin pa raje žrtvu je kmeta, da ima možnost na c-Itniji vznemirjati nasprotnika.) Dc2Xa2 31. h4—h5, h7—116 32. Se4— g3, Sf8—e6 33. Df4—e5 Da2—a6 34. Sg3—f5, Da6—d3 (Euvve izvrstno podira Aljehinove načrte.) 35. Kgl—h2, Kg8—h7 36. Tel—c3, Dd3—dl 37. f2—f3. Ddl—d2! 38 Tc3—c4, Dd2—g5 39. Tc4 —h4. Dg5—f6 40. De5—e4. Sc6—e5 41. De4—c2. a'—a5 (črni je videl, da mu beli nič ne more, če odmakne konja in skuša takoj uveljaviti premoč na damskem krilu.) 42. g2—g3, a5—a4 43. Th4—g4, g7—gb 44. Sf5—h4, Dr6Xd6 45. h5X g6+. f"Xg6 46 Tg4—d4!! (s tem se beli reši. Če črni vzame na d4, ima beli remis z večnim šahom.) Dd6—e6 47. Td4Xd7+, Sc5Xd7 48. Dc2X a4, I16—li5 49. Da+—c2. Sd7—e5 50 Kh2—g2, Se5 —c4 (bolje bi bilo De6 d6.) 51. Sh4Xg6!! in partija se je končala remis, ker na DXp6 pride DXc4. po Se3 + itd. pa tudi črni izgubi damo s Sg6—f8 + . Križanka Za kratek čas Mudi se. »Tako, sin moj! Srečno pot! In če boš potreboval denar, mi kar piši!« — »Oče, ali ne bi tistega pisma kar zdajle s seboj vzeli?« * Zobozdravnik: Torej vas močno zobje bolijo? Odprite usta, da pogledam, kje vas čevelj žuli!« * Gost: »Ko gledam vaše slike, kar stojim in se čudim.« — Slikar: »Bi radi vedeli, kako vse to naslikam?« — Gost : »Tisto ne. A zaka j to naslikate?« V v6ak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. domač obrtnik. 6. draga tkanina, 11. 6tar denar, 16. manjši otok v severnem delu Jadranskega morja, 17. tuja beseda za predpise o vedenju. 18. desni pritok Save na Gorenjskem, 19. zelo uporabljiva trda snov, 20. del soda, 21. pripomoček za opiranje, 22. moška oseba iz svetega pisma, 23. turški gospodar, 25. domač obrtnik, 26. skrajšano žensko krstno ime. 28. poljski plevel. 30. desni pritok Save na Hrvaškem. 31. večji kraj med obema Snežnikoma, 33. pesniški izraz za del njive, 35. pesniška natančno predpisana oblika, 37. velik ogenj, 38. del glave, 39. alkoholna pijača, 41. poljski pridelek, 43. vodni pojav, 44. priprava za merjenje časa. 45. vrsta tekočine, 47. perzijski kralj v 6. stol. pred Kristusom, 48. švicarski letoviški kraj. 50. gospodinjsko opravilo, 51. izletniški kraj jugozahodno od Trbovelj, 53. skrajšano moško krstno ime, 54. del njive, 55. tatarski poglavar, 56. tuja beseda za nrav. 57. slovenski poljudni zgodovinar, 59. druga beseda za hudiča. 61. jezero in reka v severni Rusiji. 63. izumirajoča žival, 65. tuja beseda za uradni spis, 67. kaznivo dejanje, 68. strupena žuželka. 69. tuja beseda za tečaj, 71. 6lavncstna poveličujoča pesem, 73. skrajšano moško krstno ime. 75. rudniški delavec, 78. del naslova, 79. najmanjša jugoslovanska denarna enota. 80. druga beseda za začetek. 81. domača žival, 82. grič pri Belgradu. 83. višji duhovniški naslov, 84. žensko krstno ime. Navpično: 1 vrsta peciva. 2. severno moško ime. 3. pomembnejši jugoslov. otok. 4. finsko pristanišče. 5. večja lesena posoda, 6. druga beseda za zdihovanje. 7. eden od peterih čutov. 8. ruska sveta podoba, 9. drug izraz za klej, 10. najmanjši del snovi, 11. naslovna moška oseba iz Gogolje-vega romana, 12. večja gora v Grčiji. 13. vrsta maščobe. 14. moška oseba iz svetega pisma, 15. tuja beseda za popust. 24. moška oseba iz svetega pisma. 25. del obleke. 26. skrajšano moško krstno ime, 27. tuja beseda za napev. 29. del cerkve, 30. kraj pri Planini na Notranjskem. 32. najvišji vrh v Armeniji, 33. ruska reka. ki se izliva pri Nižjem Novgorodu v Volgo. 34. ženska oseba iz svetega pisma. 36. tuja besedo za zaključne besede. 37. manj rabljena beseda za škodo. 38. večja ploskovna mera, 39. nepravi oče, 42. bog vojske pri Rimljanih. 44. zgodovinski del Bosne. 45. pletena posoda, 46. grška boginja ženskih ročnih del, 49. slovenski cerkveno pravni pisatelj, 50. domača žival. 51. večji otok v Irskem morju. 52. večji snop slame. 55. del 6trehe, 57. mlinarska priprava. 58. tuja beseda za v določen namen sestavljeno moštvo. 60. dati v tednu. 61. važno japonsko pristanišče, 62 žensko krstno ime. 64. velika kača. 66. manj rabljena beseda za strup. 68. del gledališke dvorane. 70. del zidu. 72. trgovski izraz za predplačilo. 73. slovenski zgodovinar. 74. del glave, 76. poletna vrtna hišica. 77. glasbeno orodje, 78. drug izraz za vrbo žalujko. Razvezano snop je Sloveni a v številkah Po uradnem štetju ima Slovenija 1,144.298 prebivalcev. Od teh je 551.211 moških in 593.087 ženskih. Relativna gostota na kv. kilometer znaša 72.6 preb. Največja gostota je v laškem okraju (123 na kv. km), najmanjša pa v Gornjem gradu (33 na kv. km). Ce si ogledamo, koliko ljudi pripada posameznim poklicem, vidimo, da pripada kmetijstvu, gozdarstvu in ribarstvu 690.561 preb. (320 tisoč 400 moških, 370.161 ženskih) ali 60.35%, V industriji in obrti je 223.017 preb. (121.171 m., 101.848 ž.) ali 19.49%. Ostalo pripada drugim poklicem. Upravno je razdeljena na 25 okrajev. Ti so: Brežice. Celje, Črnomelj, Dolnja Lendava, Dravograd, Gornji grad, Kamnik Kočevje, Kranj z okr. izpostavo v Škofji Loki, Krško, Laško. Litija. Ljubljana okol., Ljutomer, Logatec. Maribor desni breg, Maribor levi breg, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto. Ptuj, Radovljica, Slovenj Gradec, Slov. Konjice m Šmarje pri Jelšah. Štiri mestne občine imajo pravico občnega upravnega oblastva prve stopnje: Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Finančna uprava je zastopana po Dravski fii nančni direkciji v Ljubljani. Tej pripada M davčnih uprav Katastrskih uprav je 11. Glavnih oddelkov finančne kontrole je 20. Carinarnice so v: Dravogradu-Meži, Gor. Radgoni, Jesenicah, Ljubljani, Mariboru in na Rakeku. Sodstvo zastopa višje deželno sodišče kot ape-lacijsko sodišče v Ljubljani. Zraven je še višje državno tožilstvo. Zborna sodišča prve stopnje so deželno sodišče v Ljubljani ter okrožno sodišče v Mariboru, Celju in Novem mestu. Tu 60 tudi drž. tožilstva. Okrajnih sodišč je 45. V Celju je še upravno sodišče. Kulturna slika Slovenije je lepa. Ljudskih šol imamo 861, in sicer 848 državnih in 13 zasebnih. Pravih rednih ljudskih šol je 804. za slepe 1, šole za man! nadarjeno deco (2), za gluhoneme (I). ban. vzgajališče (1). manjšinska šola (1), ambulantne šole (4). šolskih staiiic (24), zasilnih šol (10). Šole obiskuje 93.155 učencev in 92.172 učenk, skupaj 185.327 otrok. Na vseh šolah je 3947 oddelkov. Učnih moči je 4133. učiteljev je 1536 (37.1%), učiteljic 2597 (62.9%). Učilnic je 2692. Meščanskih šol je 44. Državnih je 36. zasebnih 8. Vse meščanske šole imajo 165 razredov in 82 vzporednic, t. j. 247 oddelkov. Učencev je 4286 in učenk 3573, skupaj 7859. Če prištejemo še učenke iz zasebnih šol, imamo 9307 učencev na meščanskih šolah Popolnih gimnazij je 11: 5 v Ljubljani, 2 f Mariboru, 1 v Celju, 1 v Ptuju. 1 v Novem mestu, 1 v Murski Soboti. 1 v Kočevju in 4 privatne. Poleg tega 6ta še 2 državni učiteljski šoli in tri so zasebne. Frtaučku Gustl ma beseda Kaj praute? A b na zasležila Ku-renčkuva Neška, de b ja jeet doii6 prou pušten nazaj zafr-knu. ke 6e je zadenč tku breztakten, koker se reče, ub mene ubregelna, koker de b biu jest nen lerpoba? Ona b nie-la rada kumanda nad mana, koker 6e vid. Ampak tu ji na bo ratal. Nej s le za-merka enkat za useli, de 6em jest res za ena glava veči, koker ona. Če b men jeza na škodvala, b ji jest že ta soje puvedu. Tku je pa bulš, de sem tih. Baben-cain tku na prideš nekol na konc, ke sa tku zvite, ket kozi rug. Moj prjatli sa me že prec tekat hecal, de nej pošlem uraden puprauk u »Sluvenca«, koker je pršlu zdej zadne čase u moda. Jest setn ga tud tou že puslat. Spisanga sem mou že čist celga, pa se nisem mogu glih tekat 6pount, na ker paragrsj b ja mogu prou za prou nalekenl, de b res kej zalegel. No, pa resnic na lub nej puvem, de Je m je tud gnarja škoda zdel, de b ga za marka ven metu. ke ga uča6eh sam krvau nucam za cigarete. Pa nč na škodje. Enkat bova že skp pršla, tekat ji bom pa tud ta 6oje puvedu. Jest tku takeh reči na puzabem tku kmal. Take zafrkacije greja ja čluvek na žiuce. Bote videl, kuku ji bo še žou, de se je tku nepreinišlen name 6kubacala. Pa tekal bo že prepozen. Ce bo 6pet mene na pumuč klicala, koker me je že večkat. ji bom taka figa pukazu, de bo lohka z ne naraunast u Benetke vidla, če na bo glih tekat preveč meglen tlela ukul Iblane. Tekat na bo treba nč mert, kdu je za ena glava veči. Pukazal 6e bo čist genau, kdu je tud za ene dobre dve glave bi brihten, koker je ona. Ja. ja, Neška, kar prprau se! Boš vidla, kuku 6e t bo tu še enkat nekam utepal. No. pa pestima tu za enkat. Sej ni ureden. de b se člouk jeziu nad babenca. Na bo nekol doug, pa bo use drgač. Ce bo mou kdu predoug ježek, mu ga borna hiter mal prkrajšal. Sej ste gvišen že slišal, de se boma zdej civilisti strelat učil. Ke boma enkat strelat znal, boma pa takem ba-bencam. koker je Neška. pa tud drugem, če boja mele predouge jezike, varda pukazal. Babe nas že na boja mele nekol več pud pantofe!nam, koker 6a nas mele, al pa saj (le met. du zdej. Ce pa na boja flinte in pa peštole dost zalegle, boma začel pa še s kanonem vorenga delat, keder bo treba. Pred kanonem boja pa mele babence. pa tud drug. ja rešpekt, pa če sa še tak lintverni. Ampak, koker sem slišu. se na boma glih sam zavle babenc strelat učil. Babence 6a pr tem mende bi ena pustranska reč. Dondons jc na tem svet Iku use mugoče. Kene, kuku lohka dons a! pa juter še clu kašen rebeljon vn zbruhne. koker je pr en glih do! na Španskem. Tekat nam znaja flinte. peštole, kanoni in tud še druge take prprave za Idi ukul pmiašat. prou pridet. Kene, kašen Iret sa mel dol na Španskem, ke nisa mel nubene puseben pr-praune reči pr rukah, de b sojem souražcnkein jezike zavezal. Iz tiseli drugeh držau sa jim mogel prletet Ide na pumuč. Tu je pa naroden. Take reči je holt bulš kar med saba u vorenga djat. Prveč pride tu precej cnej. Drugeč se pa saj drugem državam ni treba začet nazadne, ke sa z uneni lertik, še med saba u lase 6kakat. Zakua b s člouk pu svet souraženke nakupavu, ke treba ni in 6e use lohka bi pu dumače uprau. Jes sem že za tu. Vite, pr nas bo potli, ke se boma enkat na-vadel strelat. ta reč velik bi ajnfoh. Kene, če bo pršlu glih tku deleč, boja ta rdeč lohka začel kar prec strelat na ta črne. al pa na kašne druge farbe. sej pr nas mama ja use 6orte farbe na raz-pulagajne. Nam na bo treba ukul pu svet proset za pumuč. ke boma lohka use kar duma upraul. Du zdej sa se mogel 60uraženki pušilat u kunfi-nacije, al kuku se prau te reč. BI ta navaren 60u-raženki sa se mogel pa zamehurt. Tu je use pre-kumpliciran, pa prou pucen tud ni. Nazadne, če je začeu veter drgač pihat, sa pršle pa te mrcine spet lohka na dan, pa sa nam začel 6pet zgaga delat. Tu ni nč. Tu je, koker de b se sami iz sebe norca delal. Ce se enkat začne, se more gledat, de se voreng use ven spele. Drgač je škoda muje. Sej sami vidte. kulkat s mornia 6kočt u lase pr teh časeh. Sevede. du zdej sma take reči kar z nožem u vorenga deval. al pa s kasnem puraj-keltiam. Tu je pa liedti naroden, nej eden reče kar če. Pu ta novem boma pa naredel kar buinf 6 flinta, pa bo use upraulen. No. al ni tu bi praktičen? Dondons ni časa, de b se eden velik ukul ungavu. Ce t eden h ksihte na sluji, ga moreš kar hiter na un svet ekspedirat, pa boš mou prec gmah. Pa še drug se te boja bal in se t tia boja upal u zele hodet. Lepu vas prosem, tu je velik ureden in za dumače putrebe čist zadost. Saj jest tku mislem. Drug pa mende tud na misija drgač. C b drgač mislel, b nas pa na učil strelat. Ce b blu kej več gnarja pr hiš, b s še murde eroplane nakepil. de b lohka na ta črne, al pa na kašne druge kar z lufta dol bumbarderal. Tu b blu sevede še b! ajnfoh. Ampak, če gnarja ni pr hiš, morma pa s tem putrpet, kar mama. Gnarja pa met na morma, ke 6e je za ceste dol na juge skori ves punucu. Keder bo enkat ceu naš jug asfalteran. bo pa bulš za jug in murde tud za nas. Na usaka viža boma enkat tud mi pršli tku deleč, de 6 boma lohka prvušil 6upu od griz-knedla, vajsbraten sa 6osom in pa čokolad-puding sa šneom ili mileratnom. Pol boma hrustal tud bečke šnicle lohka, če jih boma mel. Pučakat morma holt še mal. Držauti uradenki jih boja lohka že zdej začel hrustat, ke sa dubi draginske du-klade puvišane. Ce še ne glih usak dan, pn 6aj Rešitev ugank z 21. novembra Rešitev vremenske številnice: Krst, lub, pa ž, noč, dim, cev. — Svete Katarine dan ne laže. če po sebi prosincu vreme kaže. Rešitev vremenske številnice: Skavt, čmrlj, gozd. cep, Niš, Ub. — Za soncem svetega Martina takoj pride sneg. zmrzlina; pa če tudi ta dan prav dobro greje, tri dni se babje leto šteje. Rešitev številnice: Cmrlj. dan. šiv, zet, kup. gos. — Na dan svete Uršule si zelje z zelnika spravi, da ti ga vreme Šimona in Jude v nič ne pripravi. Zlogovnica Iz naslednjih 75 zlogov: a. ara, be, ci, ci, če če, da, dez, di, di, e, fek, fi, fi, gra, ik, in, in. ja! ja. ja. ja, ja, jo, ka, kla, le, le. lik, lo, lo, Ion, mas, men. ne. ni, nje, 110, no, no, o, o, o. od, or, pa, ra, ri, rim, se, 6ki, slo, son, sta, ste, sti, te, ter, fho, to, to, ton, tu, tu, va, va, vec, vi, vič, vra, zmaj. zo, zo, že — sestavi petnajst petzložnih pojmov z naslednjim pomenom: 1. glasbeno orodje, 2. tuja beseda za imenstvo, 3. tuja beseda za napravo, 4. moderna gradbena snov. 5. tuja beseda za živčno oslabelost, 6. zbiratelj in raziskovalec 6tarih stvari, 7. tuja beseda za pravopis, 8. znamenit ameriški izumitelj, 9. gledališče, zgrajeno v polkrogu z vedno višjimi sedeži navzven, 10. značilna lastnost močnejših. 1L nekdanji slovenski list, MahničevO glasilo. 12. tuja beseda za potepanje po svetu, 13. prazgodovinska doba. 14. tuja beseda za razkužifev, 15. znamenit srbski lirični pesnik (1833—1904). Če izbereš pravilne besede, ti prvi dve črki iz vsake besede, brane od zgoraj navzdol, povedo slovenski pregovor. usak mesec enkat. Jest jim jih iz srca prvošem. In ce jih boja 6am enkat na mesec hrustal, 6e jim boja še velik bi prlegel. Če b s jih usak dan lohka prvusil, b se jih nazadne preubjedel. Pol b pa gvisen spet rajš žgance natepaval. Na svet je že use tku lepu urihtan, de je za use prou. Prou nč se nam ni za prtužvat. Če b se mel pa glih kej za prtožet, pa tku na verna, kermu b se prtužil. Asten, koker vidte, je le bulš, de se še en čas e pufrplejnam pu trebuh mažema. Keder nam bo tud te žaube zniankal, bo pa tku usega konc. Puglejte, kulk let se že peuzjunisti z iblanske cigarfaberke s tista žauba, ke ji prauma pu dumače, putrplejne. pu trebuh mažeja. Vite, pa sa bli du zdej kar tih, koker de b jih na blu. Zdej, ke lini je tiste žaube zniankal in jim je začela voda namest šampanca u grl tečt, koker je teku tistem velkem gespudem dol u Belgradu, ke 6a soje tuvarše za ene pu meljona ubernažel, sa se I« uglasil in se začel čez tu gor držat, ke jint daje država sani pu enga kuvača penzjona na dan. Lepu vas prosem, kaj se na boja. Z enmu kuvačani s ja še vode na morja več prvošt, ke niorja vo-danna plačvat. De b pa država trpela, de b nen Ide zavle žeje kcmc jemal, tu pa tud na gre. Kar voreng nej trkaja. Sej prauja, de kdur trka. se inu udpre, če ni zaklenen. Sevede, tulk penzjona jim glih ua bo dala, de b se s šampancam nalival, ampak tulk boja pa že dubel, de boja lohka voda pušten plačval. Sej pr tubake ma država že tulk prefita, de na bo šla zavle tega cugrunt. F. G. ^UlhmnElSJ1" Dvokolesa, Mvalnl .troji novejam modelov motorji, trloUt«l pogrezlJlTl Po zelo nlrttl cent! Ceniki franKoi "TB,BP^N*" "UBLJANA, Karlovika « eodrutalca: Maribor. Alekiandrn?* ««ti 3« Obrtniške dajatve za Na zadnji plenarni seji Zbornico za trgovino, obrt in industrijo je bilo mnogo govora o prebudi obremenitvi našega obrtništva in da zbornica premalo skrbi za naše obrtništvo. To sta stvari, ki «i malo nasprotujeta: če so dajatve previsoke, kako pa naj se za obrtništvo nekaj stori ali z drugimi besedami: nič prispevati, pa vse dobiti. Zato se nam zdi prav povedati v naslednjem, kako stoji prav za prav z obremenitvijo obrtništva, V Sloveniji je med 20.000 obrtniki 11.837 obrtnikov takih, ki bodo plačevali počenši z novim letom 1938 za zbornico majhen pavšal, kar bi po nekih cenitvah znašalo 130 000 din. Ce bj ti pavgalirani obrtniki plačevali 8% doklado, bi plačevali samo 57,500 din. Obrtniki bi torej več plačali za 1938 72.500 din. Pri tem je treba še povedati, da namerava zbornica po našiti informaciab ta pavšal prihodnje leto ukiniti. Bilanca Prizada Poročali smo že na kratko o računskem zaključku Privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov za 1936-87. Sedaj posnemamo iz obsežnega poslovnega poročila še naslednje podrobnosti. Družba je imela od preferenciajov v teku preteklega poslovnega leta 102.2 milij. din dohodkov. Od tega zneska je družba porabila za intervencijo 7.9 milij. din. ostanek 92.25 milij. din pa je bil razdeljen kot sledi: ministrstvo trgovine in industrije je dobilo za povišanje delniške glavnice 25 milij- din, za osnovanje novega intervencijskega sklada trg. ministrstva, katerega sredstva so bila že porabljena, 15, za osnovanje novega sklada za pospeševanje agrarne proizvodnje 10, za dotacijo sklada za kontrolo in pospeševanje izvoza sadja '£ milij, in za dotacijo intervencijskega sklada družbe 42.3 milij. din. Posamezne vrste kupčije izkazujejo tale prebitek: poslovanje s pšenico 1.51, s koruzo 0.S7, s suhimi slivami 2.85, marmelado 0.4, opijem 1-95 milij., izgubo pa izkazuje poslovanje z repico 1.5 in fižolom 0,1 milij. din. Bilanca sama kaže v primeri 1 t. 1935-36 pri glavnici 15 milij. din povečanje raznih skladov od 28.6 na 101.4 milij. din, nadalje so narasli rezervni skladi družbe same od 15.3 na 17.04 milij. Menični akcepti so narasli od 15 na 95, ostali upniki od 40.66 na 92.35 milij. din, kar je v zvezi z lanskim znatnim povečanjem posla. Med aktivi so zlasti narasli dolžniki od 52 na 255.2 milij. din, nadalje zaloge od 15.3 na 27.5 milij. din. V bilanci niso več izkazani boni finančnega ministrstva, ki so znašali 44.1 milij. din. Račun zgube in dobička izkazuje donosa na blagu 7.62 (7.34) milij. din, stroški pa so znršali: plače itd. 2.4 (2.45), upravni stroški 1.35 (0.85) in režijski stroški 1.7 (1.25) milij. din. S prenosom 0.3 znaša čisti dobiček 0.5 (0.2) milij. din. Slame Narodne banke Dne 22, novembra kaže izkaz Narodne banke tele glavne postavke (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. november): Aktiva : zlato, v blagajnah 1.691.2 (+ 0.9), zlato v inozemstvu 68.0 (— 1.9), skupno podlaga 1.579.2 (— 1.0), devize izven podlage 492.3, kovani denar 372.8 (+ 20.7), posojila: menična 1.353.4 (+7.4), lombardna 247.5 (— 1.0), skupno posojila 1.600.9 (+ 6.5), razna aktiva 2.024.0) (+ 9.8). Pasiva: bankovci v obtoku 5 534.2 (— 124.2), drž. terjatve 25.1 (— 1.8), žirovni računi 1.704.8 (+ 102.9), razni računi 1.006.4 (+ 29.1), skupno obveznosti po vidu 2.7365 (+ 130.2). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.270.6 ( + 5.4), skupno kritje 2.260.5 (— 1.3), od tega samo z zlatom v blagajni 2.173.1 (+ 1.1), odstotek kritja 27.33 (27.36), od tega 6amo z zlatom v blagajnah 26.27 (26.27)%. Izkaz kaže, da je ponehal dotok zlata v banko. Med pa6ivi se pozna razbremenitev pred ultimom zaradi zmanjšanja obtoka bankovcev in povečanja žirovnih obveznosti. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke je bil saldo naših kliritigov dne 22. novembra naslednji (v oklepajih razlika v primeri e stanjem dne 15. novembra 1937): Aktivni kliringi: Italija, stari, 57.999.982 (—1,785.822) lir, novi 37.815.642 (+2,457.45) lir, Bolgarija 1,0S4.963 (+1.051,233), Nemčija 11 milijonov 188,544 (—1,697.844) mark. Poljska 14 milijonov 936.544 (—184.149) din, Turčija 7,578.281 (—97.606) din, Španija 2,733.949 pezet. Pasivni kliringi: Belgija 4,490.879 (+303.126) belg, Madžarska 7,589.562 (+1,228.149) din, Romunija 29,086.031 (+502.147) din, Francija 8 milijonov 135.965 (+129.522) frankov, Češkoslovaška 141.00S.772 (+1,674.232) kron in Švica 2 milijona 111.801 (+147.366) frankov. Iz toga pregledu je razvidno, da smo v pasivnih kliringib ta teden samo povečali pasivnost. Med aktivnimi kliringi je relativno največji skok salda v bolgarskem kliringu. V italijanskem kliringu se je stari saldo znatno zmanjšal, v še večji meri pa je narastel saldo v novem kliringu, ki se je že skoraj približal saldu v starem kliringu. bkupno znašajo aktive do Italije 75.8 milij, Tir. * Licitacije Arbor, lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani, sklicuje občni zbor za dne 10. decembra ob 11. v Kreditnem zavodu v Ljubljani. Poleg bilanc za 1935 in 1936 je na dnevnem redu tudi predlog za razpust in likvidacijo družbe. Družba je bila ustanovljena leto 1923 ter je imela prvotno glavnico 1 milij. din, ki je bila kasneje zvišana na 3 milij. din. Leta 1928 in 1929 je delila po 7% dividende. Nove zadruge. Bajta, r. z. z o. z., Maribor, So-kolska kreditni zadruga, r. z. z 0. z. v Mariboru, in Vajeniški dom v Mariboru, r. z. z o. z. Odprava konkurza. Antičevič Marija (vsa masa razdeljena), Tiskarna »Panonijac v Murski Soboti, r. z. 7, o. z. (vsa masa razdeljena). Schauer Emil, posestnik in neprot. trgovec v Crmošnjicah-Ivoč (sklenjena prisilna poravnava). Konec poravnave. Kttliar Pavel, modna in ma-nufakturna trgovina v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 9. Hrvatska poljedelska banka v Zagrebu izkazuje v preteklem letu pri glavnici 8 milijonov din vlog na knjižice 41.7 (44.3), v tekočih računih 8.7 (8.6) in 2.96 (3.93) milij. din reeskonta. Med aktivi znašajo menice 10.16 (17.55). dolžniki 22.4 (18.8), podjetja v lastni režiji 8.7 (9.8) in nepremičnine 18.1 (18 1) milijn. din. Čisti dobiček zna. ša 0.055 (0.028) milij. din. Glavnica znaša 8 milij., odbiti pa je treba predložene odpise v znesku t milij. din. Občnemu zboru delničarjev banke dne lt. decembra je predloženo znižanje glavnice. Zavod uživa odlog plačil. Toda kaj so obrtniki prihranili? Prajgnji režimi »o obrtništvu vsilili okrožne odbore obrtniški)} združeni v Ljubljani, Celju, Mariboru io Jfovem mestu. To jo zneslo letno 270000 din. Sedaj pa bo ti odbori prenehali in je 1» dajatev predvsem odpadla. Ker je pa del teh poslov bilo treba prenesti na zbornico, oz. Urad za pospeševanje obrti iu njegove podružnice, so naravno tu nekoliko narasli stroški. Vendar pa je eelotna slika računsko tale: Na eni strani so obrtniki prihranili 270.000 din s prenehanjem okrožnih odborov, na drugi strani pa izgubijo 72.500 (pavšaliran prispevek za zbornico), tako da znaša čisti prihranek za ves obrtniški stan 197.500 din ali približno 200.000 din, kar Je prav znatna vsota v teh težkih časjb. To Je pravi efekt, to so prave številke, na katere naj pomisli slovenski obrtnik. VeJesejem v Tripolisu. Dne 6. februarja ee odpre 12. mednarodni vzorčni velesejem v Tripolisu. Sejem traja do 20. marca 1938. Za ta velesejem daje družba Tirreijia v dobi od 1. decembra 1937 do 31. maja 1938 50% jiopust. Nadalje je dovoljen 50% popust na Italijanskih železnicah do obmorskih postaj od 15. januarja do 15. maja. Ugodnosti bodo tudi za letalski promet. Vse ugodnosti se izdajajo na podlagi posebnih legitimacij, tako imenovanih vluristjčnih libijskih izkaznic«, ki stanejo 25 lir. Borza Dne 27. novembra Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljub-22?' 8,3f>t milil- din v primeri s 8-075, 9.234, 7.445 m 10.961 milij. dip v prejšnjih tednih. Danes so banke plačevale za tuje valute: amerigki dolar angleški funt avstrijski šiling švicarski frank francoski frank Italijansko liro holandski goldinar 47.— din 235.- „ 8.75 „ 10.95 „ 1.60 „ t-90 „ 26.10 „ Curih. Belgrad 10, Pariz 14.68, London 21.60, Newyork 432.375, Bruselj 73.55, Milan 22.75, Amsterdam 240.45. Berlin 171.40, Dunaj 79.20 (81.75), Stockholm 111.35, Oslo 108.55, Kopenbagen 96.425, Praga 15.23, Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.9o. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsinc-fore 9.55, Buenos Aires 1.27. Vrednostni papirji Dunaj. Pri malem prometu je bila tendenca prijaznejša in pretežno čvrsta. V kulisi 60 bili vsi tečaji na koncu višji, posebno Wagner, V zagradi eo bili nekateri papirji slabši, vendar je prevladovalo izboljšanje. Izpremejnbe niso bile znatne. — Znatno so narasle delnice papirne industrije. Zaključni tečaji; Donavsko-.savsko-jadranska obveznice 60.65; delnice : Creditanstalt-Bankverein 257, Narodna banka 163, Oaz-Koflach 22.20, S'eg 26.40, Siemens -S chu ek ert 142, Steweag 28 05, Ma-gnesit 83.75, Trboveljska 24.75, Alpine 41.55, Rima Murany 76 05, Steyr-D«imler-Puch 214, Ley-kara 61, Semperit 78.75. Vinsha razstava iin se(em v Ormožu Kletarsko društvo v Ormožu r. z. z o. z. priredi letos zopet na dan J6. decembra v svoji dvorani v Ormožu »Vinsko razstavo in sejem*. Razstava bo pokazala, da je letošnji pridelek ormosko-ljutomerskib ter haloških gorje prav dober, deloma celo kvalitetno na višku, sejem pa bo omogočil ljubiteljem dobre kapljice, da si bodo mogli po mili volji izbrati od dobrega najboljše ter se primerno založiti. Založiti se z dobrim vinom bo letos potrebno, zakaj gotovo bo že na spomlad nastopilo pomanjkanje res dobrih vin. Na razstavi bo na razpolago vse, kar je zrastlo iz dobrega v ormoško-ljutomerskih in haloških goricah. Ker so tudi cene sedaj še zelo zmerne, si dovoljujemo vljudno povabiti vse interesente, da se te naše važne gospodarske prireditve udeležijo. Prijave vina za ruzstavo so na razpolago razstavi jalcera pri Kletarskem društvu v Ormožu. Prijave je vložiti najkasneje do 5. decembra, vino za razstavo pa je dostaviti najkasneje do 15. decembra oj>oIdne v Kletarsko dvorano v Ormožu. Vse razstavljeno vino bo še pred razstavo ocenjeno po posebni komisiji strokovn jakov ter bo strokovna ocena na razpolago na dan razstave interesentom in razstavljalcem. Kletarsko društvo v Ormožu. Zvišanje cen mleku Prejeli smo: Zadnje čase so se naši kmetovalci hudo pritoževali nad ceno mleka, ki res ni bila v nobenem razmerju s cenami potrebščin, ki jih kmet kupuje; še slabše pa je eeveda razmerje med produkcijskimi stroški in proda,'no ceno. Letos jc pridelek krme eicer obilen, toda kvalitativno tako slab, da bi kmetje nujno morali nakupovati močna krmila, če bi hoteli zdrža-ti molzrtost krav na zadostni višini. Ker pa «« jim to pri dosedanjih cenah mleka ni izplačalo, «o začeli rejo krav mle-karic eploh opultati ln pričeli « pitanjem živine, ker se v zadnjem času bolj izplača. V teku letošnje \ Hale načelo za Miklavža le: Nizke cene in dobro blago! Perilo: moške oksforl srajce ...,.,.. Din 19.— dalje moške maie . ........... ,, 21.— „ moške hlače........... „ 21.— „ moške srajce........... » 25,— „ . moške spodnje ljlače................18,— „ žeflske maje.......... . ,, 21,— „ Ženske hlače.....,.,.,.., 21.— „ damske maje z rokavi....... „ 18,— „ damske hlače........... „ 16,— „ damske flor nogavice......., „ 6,— „ moške nogavice „ 2.75 „ moške dokolenke ......... „ 9.— „ damske triko rokavice ....... „ 10.— „ moške triko rokavice........ „ 11.— „ brisače............ , „ 8.— „ servijeli ............. „ 4,- „ gumijasti predpasniki......... „ 12.— ., samoveznice......, . , , , „ 7.— „ moške vesti je........... „ 45,— „ Čevlji: otroški............. Din 18,— dalje ženski . , , .......... „ 68.— „ moški..................78— „ copate otroške .......... „ 18,— „ copate ženske..............26,— „ copate moške.......... . „ 30,— „ snefcke........,,.,, „ 69,— „ Usnjeni predmeti: denarnice........... . Din 2,— daljp otroške torbice . ......... „ 6.75 „ ženske torbice ........................27.— ., aktovke ............. „ 39,— „ kovčegi t ključem......... „ 14__ kovčegi od 35cnj daljo....... „ 32.25 „ Porcelan: skodelico za kavo ......... Din 7— servis za črno kavo, 14 deluj . , , . , „ 40.— servis zu čaj, 15 delni . ..... „ 55,— jedilni servis za 6 oseb, 26 delni ... „ 220.— garnitura za pecivo........ „ 35.— Steklo: kozarci ... .,».*,.»». Din 1— servis vinski, 6 delni........ „ 12.75 servis za liker, s podstavkom.......18— servis za vodo.......... „ Ig,— servis za kompot............30.- doza za sladkor...... . . . . „ doza za maslo .......... „ 15.50 nastavek za sadje......................15.— Kaznc potrebščine: milo ..............Din 0.50 gumijaste gobe .......... „ 2,75 ogledala za britje .......... . 950 aparat za britje i . . ...... „ . „ 7— zobne šČetke ....................2.50 kozarci za zobe; v barvah ...... „ 2.50 doze za milo ; ... ....... „ 2.50 glavniki................j.50 dalje žepni noži............................4.— „ nahrbtniki za otroke........ „ 10,— nahrbtniki za moške........ „ 40— maijikire...............is,— razprSilniki ..,..,..............12.50 jedilni pribor zu 6 oseb....... „ 159— Oblačila: kape .............. Din 7.— otroške obleke.......... „ 7g.~ moške obleke........... „ 221,— ': 1'rV -miti®.. rmMmm AV j V. * tii V'-. Velika izbšra šgraž po najnižijh cenah! ANT. KRISPER MESTNI TRG 20 LJUBLJANA STRITARJEVA UL. 1-3 jeseni je bilo na sejmih po Dolenjskem nakupljenih tudi mnogo krav mlekarje za izvoz v Italijo, pred nedavnim časom pa se je pričel tudi izvoz mleka v Italijo, kar vse je položaj tako poostrilo, da je skoraj ogrožena preskrba prebivalstva z mlekom, če se cene mleka ne zvišajo vsaj toliko, da sc bo kmetovalcem produkcija mleka zopet izplačala. Zato so mlekarske zadruge združene v zvezi mlekarskih zadrug, sklenile, s prvim decembrom t. I. zvišata ceno mleka povprečno za 25 par pri litru, oziroma toliko, da bo znašala cena mleka postavljenega v prodajalno, najmanj 1 75 din. To znači, da se bo v bodoie mleko na drobno prodajalo po najmanj din 2.25. Za danes je sklicano zborovanje Mlekarskega društva za ljubljansko okolico ter bodo po vsej priliki tudi mestni in okoliški producenti sklenili primerno zvišanje cen za mleko. Tudi zaloge mlečnih izdelkov so letos tako neznatne, da se jc za božič bati pomanjkanja, kakršnega žc dolgo ni bilo. Zato se bodo zvišale seveda tudi cene mlečnih izdelkov, kar letos ne bo prehoden pojav, ampak 60 dani vai pogoji, da ostanejo zvišane cene trajno v veljavi. Razpis ŽIČ Naša hčerka, sestra in tela M IN K A JANE vrtnariea v Mengšu (je bila na njeni zadnji poti toliko počaščena, da nam je ne-ftnogoče 6e vsakemu posebej zahvaliti. Zato teni potom veem in vsakemu naji6krenejsa zahvala. — Vsem, ki sto zanjo molili, etoteri Bog plačaj I •Ljubljana, Mengeš, novembra 1937. talujoii ostali Občina Krško, okraj Krško razpisuje jirugnia-tično mesto občinskega tajnika. — šolska izobrazba: popolna redtija ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. Pravilno kolkovano prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. iu 8. uredbe o občinskih uslužbencih (iSlužbeni list kralj, bansko uprave« z dne 29. julija 1U33, šL 477-61) ,je vložiti v 30 dneh po objavi lega razpisa v .»Službenem listu* pri tej občini do 10. decembra 1937. Varščina 5000 din. Občina Krško, dne 22. novembra 1937 Radio Programi Radio Ljubljana» Nedelja, 28. novembra: 8 Prenos slovenskega bo-gosluaja i/, mestne dekanijsko cerkve v Kočevju —, 8.H. \crski govor tprof. dr. Eržen) — 11 čas. poročilu, spored - u.lj Angleške pesmi in skladbe (plošče) — 1(1 Koncert Hadijskcita orkestru — 11 Otroška ur«! Prenos iz otroškega vrtca in osnovne šole Mnri.iinet,-« doma v Kočevju — U Kur iutite, to dobite (plošče po žcljuli) _ 13 Cas, vreme, spored, obvestilu - l.l.l'. Nastop učencev ljudske šole v Kočevju — Iti (iospo darstvo ua Kočevskem (g. Figur) — 10.30 Tnmburuški zbor (prouos Iz Kočevja) — 17 Veda v službi mlekar stva (g. inž. Josip šaliec) - 17.30 \nstop dijakinj iu dijakov drž. realne gimnazijo v Kočevju — in Cas, vroino. poročila, spored, obvestilu. — 19.;iO Nac. nra: Kočevje hi kočevski Slovenci (prof. M. Golše) 20 Nastop meščanske šole v Kočevju — '.Hi.15 1'renos nastopu siMie mladine iz znvod.i v Kočevju — 'JI Angj, skladatelji (plošče) ~ 21 t:. Orgelski koncert i/, mest. dekanijske cerkve v Kočevju — 22 Cas, vreme, poro-čila, šport d - 22.20 Mulo zu šnlo (Kočevski lovci hi kmečka godbu). Drugi programii Nedelja. IU. nov.: Ilclgradt 20.10 Vokalni koncert. 21.10 (/perut odlomki, 22.211 Plesna giiisba - Zagreb: 21 Tnmburlcc - Pum): 19 3,'i Violin«, 20.05 Glasba, 22.35 Plesna gliisbu - Rudimpr\ln: 21.55 Orkestralni koncerl 2» .luž/, — Trst-Milam 17 Simfonični koncert, 21 Petje, 22.10 Koncert, 23 Plesna glasbu — llim-llari: 20.10 Glasba - Praoa 20 Prenos koncerta il Smetanove dvoren« 1'ursaro: 22 Mozartov koncert. 22.05 Berlin: 20 Opereti, - KSnlatberO-fAp' skn: 20 VVagnerjeva opera furl: 20 Operna glasbo. • Leteči Uolandee - frank' Mali o< V matih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek za mali oglos Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklam "«ga značaja se računa enokolonska, S mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko Praktična, lepa in poceni Miklavževa darila za gospode, dame in otroke Vam nudi v veliki izbiri tvrdka F. I. GORICAH, Ljubljana ▼ svojih dveh trgovinah na Sv. Petra cesti št. 29 in 30, — Od 24. novembra do 24. decembra dajemo pri vsakem nakupu nad din 50'— lep robček zastonj, ako se sklicujete na ta inseratl V Vašem interesu je, da si ogledate pri nas blago, predno kupite drugod! Postrežnica Ifcče dela r.a dopoldansko ore. ColovSka c. 63/11., Petrle. (a) Službo sluge eli delavca sprejme mlad kmečki fant. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 18475 Absolventka mešč. šole Sn tre. tečaja - želi nastopiti kakršnokoli mesto. Silva Alešovec, Cerklje pri Kranju. (a) Gospodična Sprejme strojno vezenje na dom po nizki ceni. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18861. 25 let staro dekle S6če službo za takojšnji nastop. Vajena kuhe in vseh gospodinjskih del. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18675. (a) Iščem zaposlenje aa čez dan pri gospodinji ali kaj sličnega. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Majhna odškodnina« St. 18873. (a) Absolventka trg. tečaja, vešča vseh pisarniških del, išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Absolventka« 18851. Gospodična B nemško meščansko šolo Jn malo maturo, želi službo kot vzgojiteljica ali družabnica. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Poštena« št. 18240. (a) Prodajalka Bell službo v trgovini, slaščičarni. bufetu ali kjerkoli. Spretna In poštena. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Prijazna« St. 18858. Trgovski pomočnik-šofer iiober prodajalec, vojaščine prost, nekadilec In abstinent, mlad. Išče metlo v trgovini. - Nastopi lahko takoj. Naslov pove oprava »Slovenca« pod St 18.775. (a) Absolvent kmetijske ln zadružne šole. s prav dobrimi sprl-Cevall, vojaščino prost -Seli kakršnokoli zaposlitev. Zmožen je tudi nekaj kavcije. Naslov pove npr. »Slov.« pod 18846. Iščem službo kot inkasant, skladiščnik Bil sluga. Pošten, prikupnega vedenja, zelo sposoben, kavcije zmožen. -Grem kamorkoli. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Bnač. »Vesten in trezen« St. 18.835. (a) Mlajše dekle Izurjeno v samostojnem gospodinjstvu, v vzgoji otrok in šivanju perila, gre k boljši družini kot kuharica, vzgojiteljica ali samostojna gospodinja.. -Cenjene ponudbe uprnvi »Slovenca« pod »Varčna In vestna« 18.800. (a) Pristav - oskrbnik K večletno prakso v hmeljarstvu, poljedelstvu, živinoreji, mlekarstvu, knjigovodstvu itd., želi pre-Kienitl službo. Vešč tudi nemškega jezika, samski. Cenjene ponudbe upravi sSlov.- v Mariboru pod »Pristav 1871-.. (h) Gospodična čedne zunanjosti, z malo maturo ln triletno pisarniško prakso, želi kakrš-hokoli zaposlitev, kot: blagajnlčarka, prodajalka kruha, prodajalka v trafiki ali kaj sličnega. Ponudbe upravi »Slov.« v Celju pod zn. »Kdor Išče, najde«. rae o&-- I5.J7.1P. in2Y.u*l r Objekt ali večjo delavnico za tovarniški obrat, na periferiji mesta Maribora a!| Celja - kupim alt vzamem takoj v najem. Ponudbe a točnim opisom je poslati v upravo »Slov.« v Mariboru pod Šifro »Tovarniški objekt«. ODDAJO: Špecerijsko trgovino oddam takoj v najem. — Frančiška Cerar, Hudo, Radomlje. (n) » V bližini Št. Vida naprodaj več stavbnih parcel. Naslov v upravi »Slovenca« pod 18.780. p Hiša s tremi stanovanji in obširnim vrtom ugodno naprodaj. Več se polzve na licu mesta: Nova v&s 27. Colje. (p) s velikim zelenjadnim vrtom poceni prodam. — Cesta na loko 22, Ljubljana. (p) Dvostanovanjska hiša nova, na periferiji Kranja, naprodaj. Polzve se v upravi »Slovenca« pod št. 18751. (p) Prodam parcele na katerih je vodovod in elektrika; zida se eno-nadstropna hiša. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 18811. (p) Prodam hišo ali parcelo 15 min. iz Celja, ob ba-novlnskl cesti. Naslov v upravi »Slov.« v Celju pod št. 19032. (p) Lepa hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom, naprodaj. Tezno, Maribor, Prešernova ulica 5. (p) Enodružinska hiša 2 sobi, kuhinja, shramba, vorantla in kompletna spalntca (staronemSka) naprodaj. Stražunska ulica 9, Fobrežje, Maribor. Ne zamudite prilike! Ugoden nakup stavbnih parcel z vodovodom In elektriko v bližini postaja, - Pojasnila; Vižmarje ^ . _

Stavbna parcela 500 m', sever Ljubljane ■ ugodno naprodaj. Vodovod, elektrika na mestu. Ponudbo v upravo »SI.« pod »Parcela« št. 18767. Posestvo v dobrem stanju, naprodaj. - Natančnejše Informacije v gostilni Sribar, Sv. Peter v Savinjski dolini. (p) Prodam hišo v Cerknici 250 z vrtom in 2 njivama. Tri sobo, kuhinja in klet. Pripravna za obrtnika ali upokojenca. — Zglasitl se v gostilni Franc Lončar, Cerknica. (p) V Brežicah tn okolici bo naprodaj hiše. krasna stavblšča, vinogradi, sadovnjaki tn gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri tnž. Mlklau Otmar, Brežice. (p) Vila v Kamniku naprodaj; eventuelno se zamenja. Dve stanovanji, lepa lega, nekaj popravil potrebno, zato nizka cena, prevzame se hipoteka 50—65.000 din. Vprašanja na Gradbeno zadrugo v Ljubljani, Beethovnova ulica 14, mezzanin (pošt. predal 219). (p) Kupci - prodajalci hiš, vil, gostiln, restavracij, hotelov, pensionov, graSčin, posestev, mlinov, žag, gozdov, parcel, tovarn ter vseh nepremičnin - obračajte se na Izkušeno posredovalnico: »Triglav« Maribor. Aleksandrova 12 Letoviška vila Se več let davka prosta, pri hotelu »Bellevue«, ca, 2000 m« sadovnjaka, naprodaj. Polzve se pri Rantaša, Pod gozdom 10. Nova hiša enonadstr., davka prosta, trgovina mešanega blaga in kuriva, ugodno napro daj. Naslov v upr. »SI.« v Mariboru pod St. 1887. Gostilno s posestvom na zelo razgledni točki blizu večjega mesta v Sloveniji, prodam. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod St. 1886. (p) Večje posestvo prodam ali zamenjam za manjše ob cesti. Ugodno za voznike, stalni zaslužek. - Matija Klemenčlč, Lahovgraben 1, Jurklošter Njivo ali travnik v bližini Kamnika - Pod gorja ali Duplice, kupim. Plačam v gotovini! - Ponudbe na A. Majcenovič, Kamnik, Perovo. (p) Dvodružinsko hišo prodam za vloge Mestne hranilnice ali Spodnje-Stajerske ljudske posojil, v Mariboru. — Vprašati dopoldne: Tezno, Maistrova 25. (p) Prodamo najceneje hiše, gostilne, posestva. Oddamo: vilo, dvostano-vanjsko, kolodvor, kljub-ljanska okolica, mesečno 190 din. Zagorski, Ljubljana, Koritkova 26-1. (p Mlin s posestvom zaradi družinskih razmer zelo ugodno naprodaj. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod »4 kamni« St. 19025. Gradič ali veliko vilo s parkom na Gorenjskem kupim ali vzamem v najem. - Pogoj 600 metrov nad morjem. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Gorenjsko 1938« 19.006. Pri sodišču v Mokronog bo dne 2. decembra t. 1. v sobi St. 2 ob 8 zjutraj dražba hiše St. 87 v Mokronogu ln raznih parcel, ki spadajo k tej novi hiši z vpeljano gostilno, trgovino ln sodn vlčarno Del kupnine za hišo aH za posamezne parcele se bo lahko pod ugodnimi pogoji kreditiral. Natančnejše Informacije daje Mestna hranilnica v No-vom mestu. Cp) Stavbne parcele proda občina Teharje ob banovlnski cesti, 20 min. iz Celja. Dražba bo dne 5. dec. 1937 ob 1 popoldne na licu mesta v Cretu, blizu PISeka. - Prodajni pogoji so na vpogled v občinski pisarni, Teharje. IŠČEJO: irgov.no z meš. blagom na prometnem kraju, vzamem v najem takoj ali pozneje. Ponudbe v upr. »Slov.« v Celju pod šifro »Dobro idoča«. (m) 10 000 din dobi, kdor ml odstopi ali preskrbi večji ali manjSl lokal. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Prometna točka« št. 18859, Cm) Prostor za poslovno pisarno, obrt ali skladišče takoj oddam. Kolodvorska ulica 11. (n Mlekarno na prometni točki takoj oddam za 2200 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.773. (n) Trgovino z meš. blagom dam v najem zaradi starosti po ugodnih pogojih. Okolica Maribora. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1885. (n) Dobroidočo gostilno ob glavni cesti, blizu cerkve v Studencih pri Mariboru, Aleksandrova cesta 43, dam takoj na račun ali v najem. (n) Pozor mesarji! Oddam dobro vpeljan loka! za mesarijo alt prodam tudi hiSo. Telefon v hlSl. Polzve se: Stermen-szky, Glince, Tržaška 46. Kateri mesar se zanima za dobro vpeljano mosnico. Promet 70 tisoč. Center mesta. Odda se zaradi bolezni. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mesarija« St. 18867. Mesarijo dobro vpeljano, v Ljubljani, oddam po zelo nizki ceni zaradi opustitve obrta. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Redka prilika« št. 18866. (n) Staro krojaško delavnico v Trbovljah, dobro vpeljano, z večjim obratom <8—10 delavčev)', zaradi bolezni oddam v najem Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.805. (n) Skladišča v Koblrrjevi ulici št. 7, obstoječa iz 4 prostorov, v skupni tloritni izmeri 130 mi, masivno zidana In popolnoma suha, oddam po nizki ceni takoj v najem. Vse druge in formacije se dobe pri lastniku M. Plečko, Ko blerjeva ulica 7 (Kodeljevo), telefon 22-86. (n) Stanoianja ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam s 1. decembrom. -Joško Jelačin, Dolenjska cesta. (č) Sobo in kuhinjo oddam s 1. decembrom za 250 din mirni stranki. — Center. — ICriževnlška 4. Dvosobno stanovanje komfortno, sončno, za 2 osebi, oddam. - Cesta v Rožno dolino 26-1. (č) Trisobno stanovanje komfortno, oddam s 1. decembrom tik bežigrajske gimnazije. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 18492. (č) Na Gosposvetski c. 10 oddam čista In sončna dvo- in trisobna stanovanja za december. Informacije pri hišnici, (č) Dvosobno stanovanje pritlično, svetlo, zračno, separlrano, elektrika, vodovod, klozet, blizu tramvaja, oddam. Glince, Cesta IX. št. 6. (8) Dvosobno stanovanje c velikim kabinetom, kopalnico, plinom in vsemi prltlkllnami, v centru — oddam takoj ali z decembrom. Vprašati: Tavčar, Ilirska ulica 8. (č) Sončno stanovanje oddam v I. nadstropju, 3 sobi, kabinet, kopalnica ln vse prltlkline, poleg »Produkta« ob TyrSevl cesti. Polzve se: Vošnja-kova ulica, (. 30.—, kabinet din 2000.—. RADIO aparati NORDMARK«, novi na tok, elegantni, za vse valovne dolžine, cena di u 2300.-. Okazija, kupljeni na licitaciji propadlih zalopr Philips . Telefun-ken , »Blaupunkt in rStan-dard« b 3—4 žarnicami din 1000.—. Na baterijo standard 4 žarnice din 1A00.—, z 8 žarnicami din 1500.—. PISALNI STROJI, masivni, portabel v elegantnem kovčku z 80 znaki, cirilica ali latinica, cena din 1500.—. KOLESA s prostim tekom (kontro) in zavoro, moška, ženska in dirkalna, kompletna 750 din. Tu navedeno blago se dobi tudi na odplačilo. Naplačilo din 100,— se mora poslati obenem z naročilom. Mesečni obrok za radio, pis. stroje in kolesa din 100.—, za Siv. stroje din 150.—. Za blago, ki Vas interesira, zahtevajte ilustr. cenik ter priložite v pismu din 1.— v znamkah ali kolkih. Vse blapo je nemškepra izvora znamenitih to varen, kupljeno in plačano po kli-rineru v zameno za naše jugoslovanske proizvode, zato je tako poceni. Iščemo zastopnike in posredovalce. ..MHRKUR" - ZAVOD Beograd. PašM-eva 2. predal j 800. Tel. 2S-021. Račun pošt. hranilnice Beograd št. 27682. & v V -N A® V # .V cf s* Mizne štedilnike od 250 din naprej priporoča železnlna Koutny, Medvedova cesta 28. (1) Vinske sode poceni kupite pri Franc Pire. sodarstvo, Dravlje-Ljubljana. (1) Šivalne stroje in kolesa, najnovejše stroje z garancijo, po-grezljive, 1800 din. rabljene Singer od 300 din naprej prodaja trgovina Triglav, Resljeva 16. (1) Primerna darila za * M v veliki izbiri pri 8. „Pri Škofu* Ljubljana Lingarjeva ulica Pred Škofijo ▼ PRAKTIČNO IN POCENI! e Šivalni stroji pogrezljivi, tovarniško novi, po 2000 din v trgovini šivalnih strojev Ussar, Trubarjeva ul. 9. Maribor. (I) Dve plinski in dve lončeni peči prodam. - Poizve pri tvrdki Krlsper, Mestni trg. (1) Pomaranče, fige za žganjekuho in vence, mandarine, banano - dobite ugodno za takoj. — Ljubljana, Tvrševa 48. veletrgcA ina južnega sadja. (1) Modroce peresniee (federmadrace) otomane, kauče, zložljive postelje, mreže ter vsa v to stroko spadajoča dela in popravila sprejema komisijska zaloga pohištva F. Sajovic Ljubljana, Stari trg št. 6 Tri zapravljivčke in koleselj proda Ačkun, Trbovlje. {]) Škornje št. 43 (42) prodam. Moste. Zvezna ulica 23. (I) Dve postelji 2 omari, 1 umivalnik in drugo - prodam. Gosposka 10. (i) Parni kotel 4 atm., stoječ, prodam. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Parni kotel« 18S63. Pletilni stroj 10-80 prodam ali zamenjam za št. 6, 6 ali 8. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18868. (1) Jabolka Ia. štajerske voščenke -nudi po nizki ceni trgovina Martine, Tyrševa 17. Švalni stroj nemški fabrikat, pogrez-ljiv, z okroglim čolničkom, štika, Stopa, šiva naprej in nazaj, malenkostno rabljen, dobite poceni v Novi trgovini na Tyrševi cesti 36. (1) Šivalni stroji velika izbira skoraj popolnoma. novih »Singer". Pfaff« in drugih prvovrstnih po zares nizki ceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). (1) Knjižnice! Poceni prodam nevezane letnike Mladike lii Bogoljuba. - Naslov v upravi »Slovenca« pod IS.791. 1 ■■■■■■■■■■OB Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divano in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik - Mestni trg 13 Ugoden nakup morske trave, žime, evilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. idEBai Izposojamo radijske aparate Hranilne knjižice članic Zadružne zve^.e vzame v račun na raznovrstno manufakturo Oblačilnica za Slovenijo I Ljubljana. Tyrševa c. -1 fvttptlflC? (hiša Gospodarske zveze) i Drž. uradntStvu nudimo SVO fC mnnufakturno blago v ve- ww» liki Izbiri na mesečno od f)OfFGDSCIflG »RADIO «r.z.zo.z Ljubljana, Mikloiiteva 7 plačevanje. pri tvrdkah ki inserirafo v našem listu Štiricevni super radio prodam. - Krankopanska št. 23-11., Oblak. (i) Loewe radio-aparati so te lani navduševali vse poslušalce. Tipi sa leto 1938 so še odličnejši ln vendar smo Jim še znižali cene. Večjo zalogo smo že dobil!. Dovolite, da Vam predvajamo brez-obvezno nov aparat. — Samoprodaja: Klein-dlenst & P o s c h. Ma -rlbor, Aleksandrova 44. IFTFTmi Brezplačen pouk * Igranju! B^I 65-) MARIBOR s Dvotonsko harmoniko prodam po nizki ceni. -Cesta na Brdo 4, Vič. 1 Gramofonske plošče . Slovensko pette. narisi monika, plesni m J.. JI tlim tki slager)i8amo ,!!,]»<) Din 30" ml Vzamemo v račun tudi stare pioščel Kratek klavir dobro ohranjen, z lepim glasom, ceno prodam. — Kima, Gledališka 12-111. Klavirje - vljoline kitare, Hoiiner harmonike, strune in vse glasbllne po-Irebščine kupite tioceni pri R.Warbinek, Dom glasbe Ljubljana. Miklošičeva 4. Pianino dobro ohranjen, poceni prodam. Poljanska c. 20. pritličje, levo. (g) Naročajte \sLOVEfiCA j najcenejši j slovenski dnevnik ^ Klavir dobro ohranjen, po zelo nizki ceni naprodaj. — Gjud, Kongresni trg C. Din 15 - nova gramofonska plošča svetovne znamke po izbiri 8 novih plošč sortl-ranih sam« Din 100- Dokler traja zaloga Velepič Jernejeva c. 25, Ljubljana Tvrdka Ivan Kacin Domžale, razpošilja prvovrstne harmonije od 2000 din, planine od 9000 din. Popravlja, oglašuje orgle po najnižjih cenah. Isto izdeluje tudi nove, pnevmatične in mehanične po najnižji cent ter z večletno garancijo. Zahtevajte cenik. - Prodaja tudi na obroke. (g) MIKLAVŽ in BOŽIČEK sta pozorna na razstavljena naša darila! Manikir kasete, potovalne in brivske neccesere, listnice (lastnih osnutkov), denarnice, toaletne potrebščine itd. - Kovčege, model, damske torbice, rokavice — samo iz strokovne trgovine: D. Ostrožnik pasaša nebotičnika. — Posebni oddelek: specialni čevlji za vse športne panoge. JlCVlf t* v ševro-u hoksu. laku, kožice za roka-&j9ll6Vlfll OMHnm ERSAN ČAJ DELUJE OLAJŠUJE UBLAŽUJE ODSTRANJUJE Rog. S. br. I93XS0'933. ................. dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic. Poinaua pri arteriosklerozi in hemoroidih, muke in bolečine pri revmatizmu in protinu. bolečine pri mesečnem perilu in meni. motnje debelenja ter napravi vitke. Dobiva ae t vseh lekarnHh »SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5 154 Dušica - Rožamarija XLVII1. V BRAUNECK. Ko se je Harro poča6i dvignil in razmišljal o dogodkih včerajšnjega dne. bi najrajši bil po-sejrel nazaj, morda je vendarle obvisel kje kos pajčolana, jiod katerim bi se mogel skriti. Ko se je prikazala teta z majhnim pladnjem ter ga postavila poleg njega, je še vedno sedel. »Toda, teta Ulrika!<< Skorajda ]e zardel. Nege ni bil niti malo navajen, saj jc tudi ni potreboval nikdar. »Cemu se mučiš?« -Tu izpij!« mu je velela grofica. Kar je rahlo potrkalo na vrata. Mali Henrik je stal zMnaj. Bil je to njegov prvi jxiizkus. Trkal jc še s pestjo. 6icer pa je bil zelo dostojen. »Ali srne vstopiti, Harro?« »O prosim, pusti ga notri!« Henrik je prikoracal v svojem že precej obrabljenem. rjavoplatncneni jopiču. Nu svojih čvrstih, ogorelili nožicah je nosil kratke nogavice in sandale po receptu gospoda Wurmhaberja- drobna očetova slika! Njegove modre oči, — imel ie najbolj sinje oči v visej rodbini, — so se sila začudile ob tem nezaslišanem jiogledu! Njegov AIo še v postelji in teta ga krmi! Tako delajo pri mami in vendar ne pri Alu! »Alo, bogi AIo...« vjiraša nežno, sočutno. »Alo, joj bogi Alo!« V Harrovi roki je zažvenketal pladenj. Stara dama ga je morala prevzeti iu zdaici ie zapiv '1 Henrik nekaj nedoumlpvega. strahovitega, kar mu je bliskalo črce: njegov Alo je jokal... Velike solze so mu polzele poliču, zaihtel je iti plakai ter se vrgel v blazine. Henrik je začel plezati na posteljo, ki je bila zelo nizka ter se po trebuhu z veliko naglico povzpel k očetu, ga objel in otožno vzkliknil: »Bogi Alo. Alo joj, Alo joj!« Stara teta je sedla na rob trdega ležišča ter dejala: »Tako. Henrik, zdaj pa ti tolaži očeta!« »Bogi Alo! Ti neso jeza...« Samemu sebi je rekel .ti'. Poiskal je najučinkovitejšo tolažbo, hotel je prinesti očetu ježal In Alo je res dvignil glavo ter rekel s solzami v očeh: »Ostani pri meni. Henrik! Ne. jaz ne potrebujem je/a. hočem imeti Henrika, mojega ljubega Henrika. Pridi, tolaži me!« In Henrik je s 6vojim oguljenim jopičem, na katerem so se jx>znale 6ledi V6eh njegovih dogo divščin, obrisal Alov obraz, ga je ljubeznivo božal ter g& ljubkoval in tolažil z besedico ,iez'. Toda liijx>ina |e odkril nekaj učinkovitejšega Na pladnju je zagledal košček sladkorja, po bliskovo se ga jc polastil :er jKisilil z njim očeta Pri vsem tem pa se je zvonko smejal češ zdai pa že mora biti po-tola/en njegov Alo. Ta sc tudi ni več jokal, anipnk držal jc otroka s čvrstimi rokami ter požiral slad-koreek. kakor je pač mogel. Nato je Harro dvignil glavo ter vprašal: »No kako je. teta?« Oh. tvoii Roži ni preslabo. Srečna je bila. da si zaspal Malo se vznemirja radi svojega očeta, ki ga tudi danes ni bilo na izpreglerl.« Harro je postavil malega Henrika na tla ter rekel: »Drara teta. prosim te. po'di zdaj onstr*n. Jaz pridem hrž. Henrik ti pa smeš gledati kako se bom umival, ker si bil tako priden. Ulrika se je sklonila nad svojim bledim otrokom ter mu je poročala: ».Vir tvoje zaskrbljenosti, tvoj thorsteinski trmcciavec. ima danes vse drusje oči . Brž nato sta prišla oče in sin. da bi pozdravila mamo. Mladi Thorsteinec da bi ji rekel lahko noc, veliki pa dobro jutro. Otroka so spravili spat in soproga sta ostala sama. Kar zaprosi Rožamarija: »Pojdi v Brauneck, Harro. in poglej za očetom. Danes ga t jdi ni bilo. Skrbim se zanj. Dolgo že nisi jahal. Dobro ti bo delo.« »Da, kadar 6e hočem izdivjati. se vselej bojim, da bo trpel konj Zato se rajši mučim 6am. leda nocoj bom jezdil tja, Roža. Ali te smem še obiskati, ko vrnem?« »Da. kadar hočeš, dragi moj! Kako sem bila srečna, da si zaspal. Tudi jaz sem spala. Poslala sem ti Oizelo. poslala sem ti njen pajčolan.« »Oh. imenitno sem spal pod njim.« »Ti imaš loljubil kneza na lice. Tega še ni bil storil nikdar Potem je sedel k njemu ter nadaljeval: •Roža ima domotožje po tebi. oče! Jaz bi bil že prej prišel pogledat, toda včeraj — je bil za nas strahovi! dan danes sem pa dolgo spal, ker je Roža tnko želela oče!« Knez je uprl svoje lakti na pisalno mizo in skril svci obraz v dlani Harro. k; ic sedel poleg kneza jc zrl na nežno, lajinsueno se smehljajočo dušico — svoio prvo umetnino — Na še jasnem nebu je zasijala jmlrta luna. Njeni žarki so začeli prodirati v poletno sobo ter jo napolnjevati s svojo nežno svetlobo. Okna so bila vsa odprla in iz doline kjer je reka šumela preko zajeze. so pevali dekliški glasovi: Vsadila sem na grob tri lilije, tri liliie! Prijezdil vitez ponositi. jih zlomil je.« Tenki glasovi so pridrhteli navzgor ter so se izgubljali ob stropu poletne sobe. Kar 6e jc okretiil knez: »Harro. nisem sc še mogel zbrati, ojunačiti Prebil sem strašno uro 6 tema gosjiodoiria ko 6ta se bila vrnila. Seveda že poprej nisem imel mnogo uade, loda človek se jc je še vedno ojjrijemal.. .« Ilarro je pritrdil »Da. oče. človek upa. dokler mu tudi up ue sjilava po vodi... Kakor 6e dozdeva, nc morei.i za Rožo mč ali le malo storiti. Ti ne veš kako silno te zavidam, da si ji neprestano izkazoval le ljubezen ,n dobrote.. Jaz pa sem se hudo pregrešil. Vedno ima Roža i menoj opravka, oče!« Knez pa je kriknil: »O tem mi ne govori. Harro! Ti ei mlajši od mene. Ti si... Pomisli, Harro, kaj sem jaz že vse doživel. Pokopal sem ljubljeno /eno ki je vzela s seboj moja dva sinova. Vse se je odigralo s strahovito naglico, V poslednjih dveh dneh je bila nezavestna. Niti z besedo niti s pogledom se nisva poslovila. Od tega je dva in dvajset let. Človek ne bi verjel da je vobče mogoče prenesti kaj takega Dan za dnem mine in navsezadnje izgine z dnevi vred tudi bolest in pričnemo z novim živ-licnjcm Moia mala Rožamarija!... Tvoja lepa slika... Ne morem ti bili zadosti hvaležen, nikdar dovolj . In bre/ vsake slutnje sem zaprosil zanjo. hoiel sem vzradostiti bolj tebe često je bil •ubogi otrok hudo bled m mislil sem si če bo slika uspela, bo tudi ganljiva Iu * lo krasno sliko tršem piav za |irav nikdar iz?nbi! svoje male Rožamarije Kako sedi tu s svoiimi nežnimi ro kicami in s svojim finim nasmeškom! Glej. zdaj jo obseva mesečina in kako jo oživlja! hi šele .lipova princesa'! Menim, da so si 10 sliko ljudje tam zunaj žc dodobra ogledali Zdaj jo hočemo imeti iu in tudi mesto zanjo je nesporno določeno Trda ne. se še nc mudi. Preveč bi me bolelo, če bi jo gledal v njeni milobni mladosti, moči 111 lepoti.« e/rjaveče Cene FASAN britvicam sedaj znatno znižane! Oobe se * boljllh trgovinah Glavno zaHtrpBivo za Jugodiavilo P. Touikžič, Maribor Praktična Miklavževa darila v veliki izbiri nudi IVAN KRAV0S Maribor, Aleksandrova 13 NaflepSe Miklavževo darilo le lepo domsko torbico lastni izdelek tvrdke VINKO CUNDER torbarstvo. sedlarstvo in iermenarstvo Llubilona, Ignsito ui ca SJ. 3. noieg dramskega gledališča. — Sprejema tudi vsa tozadevna popravila. Smučarski kicD, Lfubliana Oddfl|a S 1. maiem 1938 v zakup svoi dom no Pohlluki Ponudbe je vložiti do 20. decembra tega leta pri Smučarskem klubu, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 3 Manufakturna trgovina dobro vpeljana na prvovrstnem trgu v večjem mestu se radi družinskih razmer poceni proda. Ponudbe na upravo »Slovenca«, Celje pod »TRGOVINA«. Vse vrste zimskega perila, pletenin, snežk, galoš, dežnikov, praktičnih miklavževih da ril dobite pri tvrdki F. M. SC H M ITT Pred škofijo 2 LJubljana Lingarjeva 4 Dne 3. decembra 1937, ob 9. uri se bo vršila na licu mesta v Podboištu št. 10 p. Črnuče prostovoljna javna dražba bivše Jerkove opekarne z vsemi poslopji in zemljišči. Prodajalo se bo skupaj in posamezno Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled v občinski pisarni na Ježici. Rotacijski stroj za 48 strani v brezhibnem slaniu s celokupnimi tiskarskimi potrebščinami se proda na javni dražbi dne II.decembra 1937 v Beoqredu. Oglas objavljen v Službenih Novinah $1. 241 z dne 23. oktobra 1937. Informacije daje Anglobanka v Beogradu, poStni predal 17. »SloveitCevo* podružnico Lfubltana, fgrseva cesta (palača 1'oštm :om) Zelo okusni in lepi otroški čeveljčki. izdelani iz finega boksa v rjavi barvi ali iz laka, kombinirani s sivim boksom. Topli otroški čevlji, izdelani iz finega usnja, toplo podloženi in obšiti s fino kožuhovino. Snežke za otroke, dobro podložene. varujejo Vaše olroke vlage in prehlada. Od št. 31—35 Din 59.—. Priljubljene in potrebne vsaki gospodinji, ker so naše ropate iZ volnenega dubleja s filcastimi mcdpodplati. Noviteta leta 1938 so ti topli dam-ski sukneni čevlji z modernim okrasom na ristu. Za zimo in mraz. Elegantne damske snežke z okrasom, zapenjajo se na dva gumba. Sveti Nikolaj Prinesi pridni deci hoj! Kupil vse je ie pri nos: Copathe, čeveljčke za Vas. Galoše so potrebne vsakemu človeku Varujejo Vas vlage in prehlada. Moške Din 39.-, ženske Din 29.-, otroške Din 19.- in 25.-. Moške copate, potrebne vsakemu gospodarju. Izdelane so iz volnenega dubleja z usnjenimi podplati in filcastimi mcdpodplati. Nočem poslelje v sobi; satnoJAHROV spalni KANAPE. COUCH, katerih prednosti si glejte pri |apC|„i$||U J^jEU fRANC LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 11 ie:eton 20-42 Ni»ke cene! Solidna izdelava I Na /alogi ima pa tudi veliko izbiro modrocev, otoman ter veliko iztolro blaga za prevleko pohištva I Hotel'KRON A< MURSKA SOBOtA ISž® zakupnika. V slufaju 'ahteve se tudi proda. Obrniti se je izključno na it. »JUGU«, d. z o. z., Maribor. Glavni trg štev. 23 Zahvala Za mnogoštevilne dokaze sočutja povodom Izgube nase nad vse ljubljene mamice Amalije Kocifan se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujeva. — Tosebno zahvalo pn Izrekava k«, zdravnikom dr Clzeljnu. priniariju dr. Matkotu, dr. Hefcrlu. Brandsteterju ln Suncu, čč. sertram /.a vestno in vsestransko postrežbo, čč. duhovščini, delavski Kodbl za prostovoljno udeležbo, vsem darovalcem vencev, dalje vsem in vrnk« mu posebej, ki so kljub slabemu vremenu Iz bližnjih in daljnih krajev v l.-iko častnem Številu spremili nn njeni zadnji poti, ter vsem onim, ki so pismeno sočustvovali. Vsem Iskrena hvala ! Trbovlje, dne 26. novembra 1937. 2 A LIT JOČI SOPIIOO IN SUNCEK. Zahvalo Ob tragični smrti najboljše žene. matere, hčerke in sestre, igospe Zorhe dr. Rodšelove soproge primorijo •se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih prijateljsko stali ob strani. Naša zahvala naj velja predvsem kolegom zdrav-tnikom in usmiljenkam, dalje govornikom ob odprtem grobu, (njenim bivšim tovarišem in tovarišicam, mnogoštevilnim darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so nenadomestljivo pokoj-tnico v tako številnem spremstvu spremili na zadnji poti. Maribor, Št. Ilj pod Turjakom, dne 27. novembra 1937. Žtlujo^i ostali. Za lugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čet Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cfinftii! Mesto umobolnih ^jssst^sLSl Pred nekaj časa je znamenit kirurg predlagal, naj bi se kje na Grškem ustanovilo mesto, v katerem bi smeli prebivati samo neozdravljivi bolniki. Ta misel pa nikakor ni nova. V tem oziru nam je svetal zgled malo belgijsko mestece Gheel, v katerem prebivajo umobolni. Zanimiva je zgodovina tega mesta. Ustanovljeno je bilo že pred 1200 leti. Pripovedka pripoveduje, da jo semkaj pribežala hči umobolnega kneza, po imenu Dymphana. Toda oče je izvedel, kam se je hči zatekla, zato je poslal za njo svoje oborožence, kateri so kraljevo hčer na cesti umorili. Spomin na to dekle je ostal živ v prebivalcih tega mesta. Častiti so jo začeli zaradi njenega čednostnega življenja ter jo kmalu imeli za svetnico za vse one, ki imajo »hudiča v krvi«, kakor so takrat imenovali umobolne ljudi. Vsakdo, ki je mislil, da v njegovem zgornjem nadstropju nekaj ni v redu, je lahko romal na njen grob v to mesto, trdno prepričan, da bo to pomagalo. Dobri prebivalci tega mesta pa so tem siromakom pomagali in jim stregli, kar se je dalo. Od V6eh strani so začeli prihajati bolniki. Nazadnje so meščani zgradili posebno poslopje za te bolnike. Medtem ko so v tedanji Evropi z uinobolnimi reveži ravnali kakor z divjimi zverini, jih uklepali v težke verige ter jih metali v kleti, so pa umobolniki v Gheelu ležali v belih snažnih posteljah, stregle pa so jim postrežljive roke. Pred kakimi 80 leti pa je belgijski kralj to mesto, v katero so se umobolniki zatekali več kakor 1000 let, razglasil za kolonijo umobolnikov. Dandanes je v tem mestu kakih 3000 gospodinjstev. V teh prebiva sedaj 1300 umobolnikov. Preživljajo ee tako, kakor bi bili zdravi ljudje. Večino stroškov plačujejo zanje njihovi svojci, ostanek pa si plačujejo sami: ali delajo in pomagajo v gospodinjstvu svojih hišnih gospodarjev, ali pa delajo v delavnicah mestne občine. Za svoje delo dobe seveda pošteno plačilo. Hišni gospodarji mesta Gheel so menda edini na svetu, kateri prav za prav žive od umobolnih ljudi. V kolikor prispevki sorodnikov ne zadoščajo za vzdrževanje, dobivajo gospodarji od vlade poseben prispevek, da laže izhajajo in se posvečajo svojemu poklicu. Zdravi meščani imajo z bolniki prav malo opraviti, ker žive složno drug z drugim. Meščani eo namreč umobolnih tiko navajeni, da se skrbno ozirajo na njihove posebnosti in njihove bolne muhe. Kadar kak bolnik zbesni, ker kdo z njim ni prav ravnal, ali če ga je kdo dražil, ga ne vtaknejo v prisilni jopič, kakor se to dogaja v civiliziranih umobolnicah vseh kulturnih držav, marveč ga prijazno pošljejo v bolnišnico, ki je zgrajena na robu mesta. Tam bolnik ostane toliko časa, dokler se ne pomiri, nakar ga zopet spusti v družbo in javnost. Bolnišnica ima na razpolago nad 100 postelj, vendar je vedno več kakor polovica teh postelj prazna, ker pač ni potrebe, da bi bolnike pošiljali sem, ker ljudje lepo z njimi ravnajo. Gheelska umobolnica je pač edina svoje vrste na vsem svetu. Tukaj ni ne močnih strežajev, ne metre visokih zidov okoli bolnišnice. Kadar kdo uide iz te bolnišnice, ga gredo pač iskat. Kadar ga privedejo nazaj, ga ravnatelj bolnišnice opomni, naj ne uhaja, ker ga bodo sicer, če bi še enkrat kaj takega poskusil, poslali v drugo blaznico v kako drugo mesto, kjer ne bo imel ne te svobode in ne te prijazne postrežbe. Od tam potem ne bo več mogel uiti. In ta pouk navadno za vedno zadošča. Navadno nihče več drugič ne poskuša uiti. V Gheel ne prihajajo le umobolni Belgijci, marveč tudi inozemci. Vsakega novodošlega gosta dva dni opazujejo, nakar si lahko sam izbere hišo in družino, v kateri bi rad stanoval. Ko si bolnik izbere hišo in gospodarja, zdravnik po posebnem pismu gospodarju da navodila, kako naj z bolnikom ravna in kaj so njegove posebnosti. Ce tedaj pride Itak bolnik na novo v mesto ter se gos|>odarju predstavi za kitajskega cesarja ali za ravnatelja V6eh železnic sveta, v vsej hiši zaradi tega nihče niti ne mrdne ne. Potrpežljivo poslušajo reveža, dokler ne se naveliča govoriti, nakar domači izginejo, ko so mu vse pripravili za prijetno bivanje. V vsem mestu je le šest zdravnikov, ki morajo skrbeti za 1300 boinikov. Ti zdravniki pa morajo redno obiskovati vse hiše, v katerih so nastanjeni njihovi varovanci, da se sproti prepričajo, kako se bolnikom godi. Ta način zdravljenja umobolnih se je izvrstno obnesel. Vsako leto odpuste domov eno četrtino bolnikov, ker se je njihovo zdravstveno stanje tako izboljšalo, da niso več potrebni nege v tem zdravilišču. Tak odpuščeni bolnik brez škode zase in brez nevarnosti za druge zopet lahko stopi v družbo drugih ljudi. To čudovito mesto hodijo ogledovat vsako leto t psihiatri iz vseh krajev sveta. Vsak bi se na licu j mesta rad prepričal, kakšne so metode tega rav- : nanja z umobolniki. Ko odhajajo, vsakdo pravi, da ' se ta način nikjer drugod na svetu ne da posnemati, ker nikjer drugod na svetu ne bi bilo mogoče ; najti zdravih ljudi, ki bi se mogli in hoteli tako 1 prilagoditi navadam umobolnikov, kot so to storili prebivalci belgijskega mesteca Gheel. To vse je : seveda podedovano iz 1200 letne preteklosti. In : katero mesto v Evropi ali na svetu bi se moglo 6 | kaj takim postaviti? Nenadno ozdravljena deklica »Vidiš, Milivoj, zopet sva dve kili težja kakor prejšnji teden. Sedaj bova morala manj jesti.« Francoska uradna tiskovna korespondenca »Havas«: poroča iz Oberbrucka pri Masmiinstru v Alzaciji: »10 in pol leta stara Antonietta Lauber, hči nekega tesarja iz Oberbrucka, je bolehala že več mesecev ter so zdravniki nad njo že obupali. Od letošnjega marca jo je mučil hud sklepni revnia-tizem. Sedaj pa že 9 dni ni mogla zavžiti nobene hrane. Pretekli torek pa se je nenadno dvignila iz postelje ter je začela po hiši pospravljati. — Zdravnik, ki jo je nato pregledal, ni mogel na njej ugotoviti nobene sledi bolezni več. Mlado dekle pripoveduje, da se ji je prikazala Lurška Mati Božja ter ji je povedala natančno uro, kdaj bo ozdravela.« Tako poroča agencija »Havas«. K temu poročilu pa dodaje strasburški list »Elsasser« tele zasebne vesti: »Imenovana deklica je že več kakor leto dni trpela hude živčne krize in imela veliko nervoznost, kar se je kar strahotno ponavljalo. Pretekli torek je mlada bolnica globoko zaspala. Naenkrat pa se je prebudila ter veselo zaklicala: Mali. mati. čudež se je zgodil. Ozdravela sem! Zaradi tega je nastalo veliko veselje z mešanimi občutki strahu v očetovi hiši, v vsem kraju in v vsej dolini Masmiinster. Vsi ljudje so vreli tja. da bi videli čudežno ozdravljeno dekle in jo slišali. Bolna deklica je bila še več dni čudnega obnašanja. Govorila je v latinskem, francoskem in nemškem jeziku ter je dopovedovala, da se ji je prikazala Brezmadežna, ki ji je obljubila, da bo kmalu popolnoma ozdravela. Od torka dalje pa nenadno ozdravljena ne čuti nobenih sledov svoje slare strašne bolezni.« Zoper kugo na parkljih in gobcu strogo nastopajo tudi v Švici. Vsakdo, ki gre iz okuženega kraja drugam, si mora na meji očistiti čevlje v žaganju, ki je namočeno z natrovim hipom. Tako se uničijo nevarni bacili, ki se najrajši drže obutve ter sc dajo prenašati. To nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo na astmi, katarju, na pljučih, zastarelem kaSlju, jasluienju, dolgotrajni hripavosti in hripl, pa dosle.i niso našli zdravila. Vsi laki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med.Guttmanua. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2"-) s točnim naslovom na: PtlHLMANN d Co., DEKLIN 615, niiggeislrasse 25-25-a O^las re^. od ministrstva socijalne politike saniteno oddelenje S. br. .Mit' od 1 'J XII. 19.'13. Prebivalci kitajskega mesta Capcj plašno izza plota gledajo, kako zmagovalci. Prijetna bolnišnica Sovjetski list »Tiliookeanskaja Zvezda« z dne 18. oktobra popisuje nevzdržne razmere v bolnišnici v Habarovsku: »Že nekaj let se prebivalstvo Habarovska zgraža zaradi razmer v mestni bolnišnici v lla-barovskti. Vsa bolnišnica ima danes samo tako veliko zalogo živeža in zdravil, da zadošča komaj za pet dni. Nikjer v bolnišnici ne kurijo, tako da je v vseh bolniških sobah hudo mraz in da bolniki zmrzujejo. Dalje ta bolnišnica nima sploh nobene pralnice, ker se je stara podrla, nove pa doslej še niso zgradili. V oddelku za nalezljive bolezni so prejšnje kurilne naprave odstranili in ni nobenega tipanja, da bi kdaj zopet začeli kuriti.« Na koncu pravi list, da se strežajem in zdravnikom nič bolje ne godi kakor bolnikom: »Zdravniki in uslužbenci žive v nemogočih razmerah. Stanovanjska hiša stoji sredi močvare. Vsi prostori so zamazani ter že davno potrebni, da bi jih kdo popravil.« Upokojitve v švicarski armadi Iz Curiha poročajo: S sklepom zveznega sveta so s 1. januarjem 1938 razrešeni svojih povelj- niških služb vsi bataljonski in polkovui poveljniki četrte divizije. Ta kazen je v zgodovini švicarske armade prva in edina doslej ter je posledica dogodkov ob vojaških manevrih švicarske armade. Ozadje je tole: Švicarske čete iz Lucerna in Untervvalda so imele vojaške manevre meseca avgusta. Dne 12. avgusta so bili manevri končani, nakar so bile čete v polni bojni opremi postavljene na trg mesteca Stands, da tam počakajo na vojaško parado in defile. Moštvo je zaradi napornih vaj po gorah bilo že precej zmučeno. Sedaj pa je moralo v bojni opremi še več ur čakati, ker častniško posvetovanje o uspehih manevrov še ni bilo končano. Med tem je močno pripekalo avgustovo solnce, zaradi česar je več mož omedlelo in so jih morali odnesti. Vojaki, ki so to videli in so se naveličali stati na solncu, so začeli žvižgati in vpiti. Tako so se manevri žalostno končali. Višja vojaška oblast je pozneje te stvari preiskovala ter je poveljnikom očitala, da niso ta- koj skušali ugotoviti brivcev teh neredov Ker . j psta bJ1 takrat d imenom Kar, 1 »a™ pl. Wa.burg in grofica pl. Hugonay. Iz tega zakona so se rodili 4 otroci, ki so bili vsi vzgojeni na nadvojvodoveni gradu. Ko pa je njihova mati leta 1805 umrla, so pri dunajskem okrajnem sodišču odprli akt, v katerem je tajnik nadvojvode Rajnerja, ki je hi! brat nadvojvode Ernsta, protokolarično izjavil, da je oče otrok, ki se pišejo VValburg, pruski častnik, kateri je padel v vojski. Pozneje so ta protokol v toliko spremenili, da so priznali, da so otroci rojeni iz zakona, vendar pa niso hoteli priznati, iz kakega zakona, ker je bilo to avstrijskim dvornim krogom sila neprijetno. Dvorna kamarila je celo dosegla, da so otroke odstranili iz gradu nadvojvode Ernsta. Pri tem so otrokom natvezili laž, češ da jih je nadvojvoda le podpiral in za nje skrbel. Med temi 4 otroki je bila tudi hčerka Klo-tilda, ki se je rodila leta 1803. Ob materini smrti je bil ta otrok star šele dve leti. Ko je dorasla, se je poročila z zdravnikom dr. Peggerjeni in je dobila doto iz zasebnega premoženja nadvojvode Ernsta. Ko ji je umrl mož, se je znova sešla s svojim pravim očetom, nadvojvodo Ernstom, vendar za ta sestanek nihče ni smel vedeti. Malo poprej, preden je umrl nadvojvoda Ernst leta 1898, ji je poslal pismo, v katerem je med drugim tudi tole zapisal: »Tvojega vprašanja zaradi poroke s Tvojo materjo ne morem nič več zanikavati. Poročila sva se v Ljubljani. Po moji smrti pojdi tja, kjer boš izvedela vse, kar je potrebno.« Pozneje se je Klotilda vdrugič poročila z majorjem cesarjeve telesne straže Evgenom pl. Simi-čem. Sedaj je hotela uveljaviti svojo dediščino. V ta namen je pokazala pismo nadvojvode Ernsta, toda oblasti so rekle, da je to pismo ponarejeno in so jo zaradi tega celo zaprli za 14 dni. L. 1910 je vnovič vložila tožbo pri okrajnem sodišču dunajskega notranjega mesta. V tej obravnavi je zahtevala od grofa Morica Strahovica ugotovitev, da je nadvojvoda Ernst njemu priznal očetovstvo. Pa la pravda ni imela uspeha. Vložila je novo tožbo pred dunajskim civilnim sodiščem. Zahtevala je, naj se ji prizna zakonito rojstvo iz zakona med nadvojvodom Ernstom in gospo Skublič. Takrat so hile celo zaslišane priče, katere so potrdile, dn je bil zakon sklenjen v Ljubljani v zaklenjeni cerkvi. ' Te priče so tudi potrdile, da nadvojvoda nikdar korakajo v mesto japonski Dolgotrajna pravda za zahonitost in dediščino Slovenka - žena nadvojvode Ernsta Pred nekaj dnevi je avstrijsko zvezno sodišče obravnavalo pravdo, v kateri so tožitelji zahtevali, naj se prizna njihovo zakonito rojstvo iz skrivnega zakona habsburškega nadvojvode Ernsta z gospo Alojzijo Skublič ali Skubic. Zakon je bil sredi preteklega stoletja sklenjen, in sicer baje v Ljub- vojaških demonstracij, je zvezni sklep sklenil odstaviti vse imenovane poveljnike, ki so odgovorni, da se je kaj takega moglo zgoditi. ★ Sodnik: »Ko ste tožilca ozmerjali z vsemi mogočimi psovkami, ste ga še oklofutali! Zakaj ste to storili?« Gašper: »Ker je tožilec gluh in psovk ni slišal!« Telo brodovie teh le ladij, katere so nekoč veljale kake pol milijarde dinarjev našega denarja sedaj v rokavu reke Hudson v Ameriki čaka, da jih prodajo za staro ielozo Prodajajo Jih po pol milijona do enega milijona dinarjev. Nekdaj pa so ponosne plule po vseh morj.h sveta. Tal« mine slava sveta. ni skrival, da je on zakoniti oče teh otrok. Na tej obravnavi so tudi priznali, da je nadvojvodovo pismo pristno. Vendar je bila takrat tožba zavrnjena, češ da manjkajo poročno priče in pa uradne listine. Po vojski je bila moč habsburškega dvora strta. Sedaj je nastopil zet gospe Klotilde Simič italijanski grof Cavaradosi, ki v italijanski fašistični stranki igra veliko vlogo. Ta je nastopil pri papeški kuriji za posredovanje, da bi se ta zadeva razjasnila. Med tem pa je tudi škofijski ordinarijat v Brixenu predložil listine, katere so bile dotlej neznane. Iz teh listin sledi, da se je nadvojvoda Ernst res pravilno cerkveno poročil z gospo Skubličevo. Na podlagi tega je gospa Simičeva leta 1936 vnovič zahtevala, naj se popravijo listine, v katerih je na Dunaju bila zapisana kot hči gospe Skubličeve. Čudno pa je, da so bile tiste listine med tem prenešene v Budimpešto, kjer je zapisano, da je poroka bila sklenjena v Lienzu na Tirolskem. Na podlagi tega je nižjeavstrijsko deželno glavarstvo odklonilo, da bi se popravile liste listine, ker je gospa Simičeva med tem s svojim drugim zakonom postala jugoslovanska državljanka, njena hči pa s svojim zakonom italijanska državljanka. Zaradi tega Avstrija ni upravičena, da bi popravljala listine. Urad zveznega avstrijskega kanclerja je to odločbo potrdil. Zoper tako odločitev se jo sedaj gospa Simičeva pritožila na zvezno sodišče. Sedaj je zvezno sodišče to dolgotrajno zadevo obravnavalo ter jc nazadnje razveljavilo sklep zveznega kanclerja. Obenem jo odločilo, da so matrike avstrijska zvezna zadeva in da ni prav nobenega razločka, ali je oseba, ki zahteva popravo matrik avstrijska ali pa tuja državljanka. Tako jc menda sedaj končno rešeno vprašanje, da je gospa Simičeva zakonska hči nadvojvoda Ensta iz njegovega pravilnega zakona s Slovenko gospo Skubličevo. Umori v Palestini Angleški kolonijalni minister Ormsby-Gore jo v poslanski zbornici sporočil nn vprašanje nekega poslanca, da se je v Pnlestini od 1. januarja do 31. oktobra lota 1937 zgodilo 410 umorov. Zaradi teh umorov je bilo obsojenih 113 ljudi, mod temi obsodbami je bilo sedem smrtnih obsodb. Izmed teh 7 smrtnih obsodb je bila pozneje ena spremenjena v prisilno delo, pet pa v dolgotrajno ječe. 43 ljudi pa, ki so bili zaradi teli umorov prijeti, šo čaka obsodbe. Večino umorov so zagrešili Arabci, kar jo natanko ugotovljeno. Zadnia vesl: Dve važni vladni uredbi Državni zavod za gorivo Belgrad, 27. novembra. AA. Na zadnji seji ministrskega 6veta so sprejeli uredbo o vsedržav-nem zavodu za gorivo in rude. Po tej uredbi preide kemični laboratorij ministrstva za gozdove in rudnike, ki je bil dosedaj pod upravo oddelka za upravo državnih rudarskih podjetij, v oddelek za vrhovno rudarsko nadzorstvo, hkratu se pa izpre-meni v vsedržavni zavod za proučevanje goriva in rud. Služil bo tako državnim kakor zasebnim prizadevanjem za izpopolnitev goriva v smislu tako imenovanega domačega goriva in za izpopolnitev izkoriščanja ostalega rudnega blaga. Uredba, ki govori nadalje o svetu, v katerega pridejo zastopniki vseh prizadetih državnih in zasebnih ustanov, da bo mogel na ta način zavod delati po načrtu in rešiti svoje naloge znanstveno in tehnično popolno. Za vzdrževanje zavoda bodo po tej uredbi skrbela poleg države tudi zasebna podjetja. V ta namen se ustanovi sklad, ki bo poleg državnih podpor sprejemal tudi prispevke zasebnih podjetij. Rucfarsfto geološki odbor Belgrad, 27. novembra. AA. V smislu uredbe, ki jo je te dni sprejel ministrski svet, se ustanovi pri oddelku za vrhovno rudarsko nadzorstvo rudarsko geološki odbor. Odbor bo moral sistematično preiskati vse naše rudninsko bogastvo in ugotoviti njegovo rudarsko gospodarsko vrednost, tako da bo moglo služiti v prvi vrsti razvoju gospodarskega življenja naše države in naši državni obrambi. Odbor bo v ta namen preiskal ležišča že izkoriščanih rudnikov, prav tako pa tudi še ne preiskana ležišča po najnovejših znanstvenih načinih. Določil bo obenem tudi vse okolnosti in sredstva za izkoriščanje teh ležišč. Člani odbora so lahko strokovnjaki iz rudarstva iti rudarske geologije ali pa osebe, ki so se odlikovale s preiskavami v rudarstvu, Njihovo število ni določeno in jih imenuje minister za gozdove in rudnika za tri leta. Poleg teh bodo v odboru zaposlene tudi druge osebe, če se bodo izkazale s posebnimi pogoji za uspešno delo v rudarski geologiji. Trgovinska pogajana z Belgijo Belgrad, 20. nov AA. Najpozneje do konca tega tedna bodo končana trgovinska pogajanja v Bruslju med belgijsko in jugoslovansko državo. Razgovori o načelnih vprašanjih so že končani in gre le še za tehnična vprašanja in dokončno redakcijo tekstov. Jugoslovansko odposlanstvo bo porabilo svoj obisk v Bruslju tudi za to, da pride v slike tudi s tistimi belgijskimi ustanovami, ki imajo nalogo, razširiti gospodarske stike med Belgijo iu drugimi državami. Benetke bodo popravili Rim, 20, nov. AA. (Štefani) Uradni list pri-občuje odlok o ustanovitvi sklada 30 milijonov lir, razdeljenega na 10 proračunskih let. za popravilo središča Benetk iu okoliških otokov. Predvsem bodo preuredili kanale, ker so preplitvi, utrdili temelje ograj, uredili zanemarjene okraje itd. Sfavftd v Ameriki SI. Louis, 27. nov. AA. Štefani. V Fordovih tovarnah so delavci zopet začeli delati vkljub stavki nuionistov. Policija je ojučena, da bi se preprečili spopadi. Tako je bil v neki restavraciji pred dnevi težko ranjen neki protiunionist, ki je nato v bolnišnici umrl. Zarota v Parizu Pnriz, 27. novembra AA. (Ilnvaa.) Zasliševanje vojvode Pozza di 1'orgia je bilo zelo krut-ko. V navzočnosti svojih advokatov je vojvoda imkIuI pojasnila nn obtožbe ostalih zarotnikov. Izjavil je, da ne razume obtožb, ki se nabirajo proti njemu. Njegove zveze z zarotniki so bile v tem: Leta 1956 ga je zaprosil general Duseigner, du naj bo predsednik odbora za »samoobrambo«. Vojvoda je nazadnje nato pristal, ker je bil general v vojni njegov poveljnik in je bila voj-vodova dolžnost na vodstvu odbora smno v tem, du je nosil stroške. Nikdar pa ni bil proti republikanski obliki vladavine. Po zaslišanju so vojvodo odvedli v zupore 1 a Sante. Popoldne so zaprli tudi arhitekta Parama, pri katerem so našili veliko skladišče orožja. Branilci so poslali pismo preiskovalnemu sodniku, v katerem izjavljajo, da naj njihovih klijentov ne smatrajo za zločince proti režimu, ki so hoteli uvesti diktaturo, nato pa monarhijo, ampak jih naj smatrajo za zarotnike. Preiskovalni sodnik je takoj dostavil pismo višjemu sodišču, ki naj razpravlja o kvalifikaciji obto- žencev. Če 60 obtožencem prizna značaj zarotnikov, tedaj bodo lahko uživali ugodnosti političnih jetnikov in obtožencev. Med Rimom in Parizom Pariz. 27. novembra, c. Generalni tajnik v zunanjem ministrstvu Alexis Leger je danes sprejel italijanskega odpravnika poslov v Parim Bruna. Bruna je protestiral proti vsebini govora mornariškega ministra Canpinchija. Mornariški minister jo baje napadel trojno pogodbo proti komunizmu. Mornariško ministrstvo pa jo že demantirnlo žaljivo odstavke tega govora. Zveza Pariz—London Pariz, 27. nov b. Predsednik francoske vlade Chautemps in Delbos bosta že jutri odpotovala v London. Pogajanja v Londonu bodo zelo važna, ker bodo razpravljali tudi vprašanja bivših nemških kolonij v zvezi z evropskimi problemi Nemčije. Angleški zunanji minister Eden je zopet zbolel ter mora biti na priporočilo zdravnikov v postelji. Občni zbor Plavalne zveze Zagreb, 27. novembra, b. Danes popoldne se je pričel redni letni občni zbor Jugoslovanske plavalne zveze v prostorih Obrtne zbornice v Zagrebu. Po delegatih je zastopanih 15 plavalnih društev, med njimi tudi iz Ljubljane »Planina« in »Ilirija« ter Kamnik. Iz Belgrada je zastopan |x)tom splitskega delegata samo en klub. • Vorsailles, 27. novembra. AA. Havas: Včeraj popoldne je prišlo do eksplozije v tovarni orožja v Sevresu. Dva delavca sla bila težko ranjena. Uradni komunike o aretaciji g. Birčanina in tovarišev Belgrad, 27. novembra. AA. V zadnjem času so oblasti že nekajkrati ugotovile, da razširjajo neznane osebe letake, ki na skrajno nedostojen način navajujo razne neresnične in neosnovane verzije, du bi s tem med prebivalstvom povzročilo vznemirjenje in razburjenje. Uprava mesta Belgrada je izvedla vsestransko preiskavo, da dožene tvorce teh letakov in prepreči njih nezakonito delo. Dosedanja preiskava je ugotovila, dn so se s tem poslom bavili bivši vseuči-liški profesor Dimitrije Djurovič, zasebni za- varovalni uradnik Vojislav Mujstrovič, zasebni uradnik Milutin Vuksunovie in kolektor Konstantin Jesič. Našli so tudi vse priprave, s katerimi so te letake razmnoževali. Dognali so tudi osebe, ki so tc letake razširjale naprej. Osebe, ki so sodelovale pri izdelavi in razširjanju teh letakov, so aretirali in se bo z njimi ravnalo po zakonu. Med aretiranimi osebami je tudi Il-iju Trifunovič-Birčanin, upokojenec iz Belgrada (lz pisarne upravo mesta Belgruda, .'7. novembra 1957, št. 604«.) PO SLOVENSKI DOMOVINI Celje KINO METROPOL prinaša: ob 16.15, 18.15, 20.30 »NEUSTRAŠENI SNUBEC« (Der Mann von dem man spricht). Heinz Rilhinann, nepozabni krojač iz »Lumpacij Vagabunda«, Hans Moser, Theo Lingen. — Ob 10.15 in 14 matineja: »POSLEDNJI TRGOVEC S SUŽNJI« KINO 00M, CELJE Od 28. do 20. novembra »POTEMKIN« Od 30. novembra do 3. decembra »PATRIOTI« Od 4. do 6. decembra »SAMOSTANSKI LOVEC« St. Vid nad Liublforao Vsa številna družina Blaž Potočnikove čitalnice kaže prav razveseljivo življenje in napredek. V nedeljo, dne 28. novembra ob pol 4 popoldne bo Lipahova veseloigra »Glavni dobitek«. Naslednjo nedeljo ob 4 popoldne pride v naš dom sv. Miklavž, ki bo obdaroval mladino, ob 7 pa odrasle. Fantovski sestanek bo v torek, 30. nov. ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Novi člani dobrodošli! Spod Moto dirke na Grad Za današnje motodirke na Grad vlada med vsem športnim in drugim občinstvom velikansko zanimanje. Pokroviteljstvo je prevzel predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Adlešič, ki je poklonil za zmagovalca lepo darilo. Dirk se udeleže poleg naših »kanonov« še štirje Zagrebčani. »Leteči Kranjec« Starič je včeraj popoldne treniral nn progi ter je vzbujal splošno pozornost vseh gledalcev. Današnjn dirka obeta biti izreden športni dogodek, saj bo konkurenca zelo ostra. Dopoldne od 9 do 12 se vrši zadnji trening, popoldno ob 14 pn se prično dirke. Vstopnina 4 din. Vabimo občinstvo, da se to lepe športne prireditvo udeleži v velikem številu. Športno-nacijonatna manifestacija ,Tek zedinjenja' Kakor vsako leto, so tudi letos s pokroviteljstvom in častnim predsedstvom počastili lo tradicionalno športno narodno manifestacijo »Tek Ze-dlnjenja« na nas državni praznik 1. decembra najvišji predstavniki oblasti v dravski banovini: ban dravske banovine g. dr. Natlačen, poveljnik dravske divizije g. general Tonič In predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Adlešič. Tekmovanje, ki se prične in konča pred Narodnim domom, se vrši na dveh različnih progah, je razdeljeno na 10 tekmovalnih kategorij: vojska, Sokoli, smučarji, neverificirani atleti do 1. i910. neveriflcirnni atleti od I. 1010 do 1019, neverificirani atleti od I. 1919 do 1922. juniorji od I. 1919 do 1922, juniorji od I. 1922 do 1924, seniorji že plasirani nn prognli preko 800 m in seniorji še neplasirani na progah preko 800 m. Pokal (prehodno darilo) za zmagovalca dolge proge brani Krevs (ASK Primorje), pokal za zmagovalca na kratki progi pn Kotnik (Ilirija). Prireditev bo zbrala najboljše tekače dolgo in srednjeprogaše iz vse dravske banovine, i>oleg tega prihajajo prijave tudi iz drugih krajev naše države, tako da obeta biti lo eno najlepših tek- j inovanj v Ljubljani. Podrobnosti objavimo v pri- J hodnjih dneh. Razpis cross-coantrv teha Dne .1. decembra prlrede SK Ilirija, Stil. klub Ljubilann lil SK Iteka »kupen tok s startom toPno ob (.311 Izpred strelišPa v Kožni dolini. Slnrtntl smejo Mino tekmovalo!, ki ko verificirani pri .IZSZ. Tekmovalci so razdeljeni mi Iri skupine In siccr stnrtajo tekmovalci stari od 14—10 let nn 2 Itm, od 1(1—1« nn i kin In od 18 let nnproj nn B km. Vsi trije liri vsaki skupini prejmejo diplomo. Tekmuje so po pravilnikih •IZSZ V slučaju slabega vremena so tek preloži. Sl< Planina poziva vse svoje člane Iti članice, da golovo sodelujejo pri nianifcstncljskem obhodu na našem državnem prazniku Narodnega zcdinjenjn dne 1. decembra. ZblraliSče ob 17 (!>) na Vodnikovem trgu. Vsa podrobna navodilo bodo dali reditelji. Slovenski) planinsko društvo opozarja na III. predavanje, ki nn priredi v petek, dne 10. decembra t. 1. ob l'0 v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo g. dr. Herbert Tichv /. Dunaja O Korali, planotah in ljudeh v Tibetu-. Predavanje bodo spremljale skloptiitao sliko. Predavanje bo izredno zanimivo tor opoznrlnmo planince že danos nn to prireditev. SK Ilirija ilahkoatlctska sekcija), ftedni zimski treningi so se že pričeli. Trening jc vsak torek ob 18.30 v telovadnici nn državni klasični irimnnzi.il. -Vodstvo troniugov je iz prijaznosti prevzel odlični športni učitelj g. prof. DobovSok. Dolžnost vsnkoga atleta .le. da s" treningov redno udeležuje. Atleti, kl istih ne bodo redno posojali, ne bodo prišli v poštev za nastope, ki bodo prihodnjo sezono. To volja zlasti za jntiiorje, kl imajo že zgodaj spomladi revanžno srečanje ?. Innlorji SK foneordijo v Zagrebu. Atleti, izrabite to ugodno priliko. Prinesite s seboj copate in hlačke !'o vsakem treningu kratek sestanek činu-stvn. Vedno se sprejmejo novi člani. Seja sekeljskoga odbora ho v ponedeljek oh 1f> v kluboveio lokalu. Prosimo 7.a polnoštevilno udeležbo. Važno zaradi 31. decembra. — Tajnik. SK Ilirija /smučarska sekcija). Ker ho že kmalu gotovo sezona za smučanje. Jo potrebno, dn si pridobi vsak smučar dobro kondicijo. To pn le nn ta način, da pose Pa kondleljskp treninge. V tn namen so treningi vsak torek oh 18.30, skupno z Inhkontloti v telo-vadulcl na klasični gimnaziji: kdor ne ho posečal leli treningov, ne more potom računati nn razne tečaje, ki bodo na terenu. Zato prosim, da se teh treningov sigurno udeležujete in Se pripeljete s schoj nove Člane Stnnk - Tn.lnik. Vremenska poročilo pn stnnln 7 dne 57. 1M7. Italefi -Planica: —7, jnsno. mirno. 4(1 cm stihegn suega, s rež. Kranjska pora: —8, bnrometr pada, jasno, mirno. '20 e m srenja. VrSlč: Rrtctn pršlčn. fTomnn: —s, jiumo, sever. 1(1 cm pršlčn nn 140 cm pod lnge I'clllta planina: —S. jasno, sever, 30 cm snega, nn rn bovih splhan, v dolini snh. KremSariev vrh: —B, Jasno, sever, 12cm suhega snega na 80 cm podlage. Ig V nedeljo, 5. decembra zvečer ob 7 bo v dvorani Miklavžev večer s podobnim sporedom kakor druga lela. Darovi naj se prinesejo v garderobo od 5 dalje, zaznamovani z imeni. Kot vse kaže, bo tudi letos prinesel sv. Miklavž v našo dvorano precej velik in poln koš. Tudi noben ostuden ovaduh nam ne bo lelos mogel nagajati pri našem Miklavževem večeru, kakor se je to zgodilo pred štirimi leti, ker že več kot dve leti so vsi, prej tako delavni ovaduhi postali brezposelni. Šhotja Loka Godba tukajšnjega plan. polka in pevski zbor priredita drevi ob 8 v Društvenem domu cecili-janski koncert. Koncert obsega dva dela: v prvem nastopata orkester in zbor skupno, v drugem pa posamezno. Koncert se zaključi z Volaričevo skladbo Slovenske mladenke: izvaja ženski zbor in orkester. Prireditev bo za škofjo Loko nekaj izrednega. Prijatelji glasbo nikar ne zamudite! Jesenice Sestanek kovinarjev ZZD bo danes ob j>ol 10 v pevski sobi Krekovega doma. Pomenili se bomo o zaupniškem zboru, o rasti organizacije, o bolniškem skladu in o drugih važnih organizacijskih stvareh. Člani pridite gotovo! — Odbor Strokovne organizacije delavcev ZZD na Jesenicah. Zdravnik Dr. Marčič Viktor preseli svojo ordinacijo s 1. decembrom v svojo vilo onkraj železniškega podvoza, Jesenice, Kralja Petra cesta št. 11 Kino Krekov dom predvaja danes ob 3 pop. in ob 8 zvečer pevski film »Pesem obtožuje«, za dodatek »Svatbeno potovanje« v zasedbi Ernst Ve-rebes. Irena Agay in drugi. Dogodek, ki se ne pripeti vsak dan. Mlad tovarniški delavec se je pred par dnevi na svojem kolesu peljal na delo v tovarno. Da ga tovarniška sirena, ki neusmiljeno točno ob sedmih tuli, ne prehiti, se je naš mladi junak z vso silo uprl na pedale ter pognal svoje, sicer skoraj za muzej sposobno staro kolo, da je sapo in vid jemalo. Pred njim je vozil moderen avtomobil enega jeseniških zdravnikov in to ne prehitro, tako da ga je naš kolesar lahko dosegal. Naenkrat tresk, bum, hrrrrr. Avto se je sunkoma ustavil, kolo je udarilo v zadnji konec avtomobila, fant pa se je, kakor je dolg in širok poplazil po strehi avtomobila. in že je pri sprednjem oknu gledal v notranjost avta. Zdravnik in njegov spremljevalec sta bila seveda močno začudena, kajti da bi z zraka padali živi ljudje na avtomobile, se še ni primerilo. Kolo se je nekoliko zmaličilo, fantu pa ni bilo nič. Lastnik avta: »Ju. fant, ali nisi videl zadaj rdeče luči, znak, da se avlo ustavi?« — >Ne, gospod doktor, takrat, ko je luč zasvetila, sem bil jaz že nn strehi«, in pognal se je noprej ter kljub temu nenavadnemu intermezzu še pravočasno prišel na delo. rfl v« v Trzne Dve originalni igri priredi danes popoldne ob pol 4 Prosvetno društvo sv. Jožefa. Naslov igram je »Žganje« in »Marija udarjena«. S popoldansko prireditvijo bo ustreženo zlasti tistim, ki so ob večerih rajši doma Zn 1. december je letos umestno pozvala občina vsa tržiškn društva, da bi sodelovala pri skupni akademiji v dvorani meščanske šole. Na ta način bo ta državni praznik res narodni, ko bodo skupno prišla do veljave domovinsko čustva. Dnno pn je seveda druitvoin na prosto, da se odločijo za sodelovanje. Kočevte Zanimiva razstavo ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja izdelanih iz MFZ prediva za ročna dela v Kočevju v posebnih sobah v hotelu pri »Solncu«. Odprto od torka 30. novembra do vključno 3. decembra 1937. Dnevno od 10 do iS nepretrgoma. Sc ne prodaja! Za gospoda Polezniha „lzpod sita *n rešeta" V »Slov. Narodu« je pretekli teden v rubriki »Izpod sita iu rešeta« neki g. P o t e z n i k objavil zelo neokusno in neduhovito zafrkavanjo slavnostnega govora celjskega župana g. Mihel-čiča, ki ga je govoril pri proslavi 25-letnice gledališkega dela g. Ivana Levarja v celjskem gledališču. Čeprav nisem niti gledališki advokat, niti nisem od nikogar pooblaščen, se mi vendar zdi ta primer tako simpatičen za naše nespodobne kulturne razmere, da ga moram kategorično javno obsoditi. Pri proslavi sami nisem bil osebno navzoč in torej nisem tudi predmetnega govora mogel slišati. Pa to tudi ni glavno vprašanje. V koliko je tako in podobno javno zasmehovanje slavnostnih govorov umestno ali ne: to naj opravijo g. Potezniki sami s svojim taktom in s svojim čutom za lepo vedenje. Zame so važni mnogo bolj vzroki, zaradi katerih se take stvari zgode in pa način, v katerem se taka reč izvrši. Ali ne čuti na primer gospod Poteznik, da bi svojega nerodnega besedičenja nikdar ne napisal, če bi bil na primer g. Mihelčič recimo »Narodovega« političnega prepričanja? Ali no čuti g. Poteznik, da je skrajno nedostojno naprtiti svoje nezrele misli javnemu kulturnemu delavcu, ga z njimi umazali in ga na tn način javnosti — zlasti pa celjski neposredno prizadeti javnosti — pojjolno-ma v napačni luči prikazati? Ali ne čuti g. Poteznik, dn je skrajno nečedno tudi naše kulturno življenje, naše kulturne, če še tako majhne vrednote potiskati nasilno v vsakdanje, pocestno strankarsko blato? Ali je res tako nujno in kakor zakleto, da se Slovenci niti v čisto kulturnih zadevah ne bomo nikoli izkopali iz svojega starega »liberatno-klerikalnega« plota? Ali res nismo zmožni gledali nn take stvari z višjih in objektiv-nejših vidikov? Ali bomo res celo v splošno pomembnih, skupnih vprašanjih obsojeni tičati na vse večne čase v škornjih osebnih in političnih nasprotij? Kje pa je tukaj naša, toliko slavljena zrelost? Tako pisanje mora dirniti vsakega srednje omikanega človeka vsaj mučno, dvakrat mučno pa zadene to nas gledališke igralce, ki smo z g. Levarjem občutili vso prisrčno prizadevnost in ljubeznivo gostoljubnost celjske občine, s katero je bilo na vzoren način počaščeno vse naše gledališče in vse naše gledališko življenje. Za moj občutek — in upam, da še za marsikaterega so taki in podobni članki samo žalostna spričevala o klavernem stAnju naše duševne kulture, pri čemer pa z vsem poudarkom ne obsojamo toliko neodgovornega pisca kakor pa tem bolj odgovorno uredništvo javnega lista, ki tako nesnažne prispevke sprejme iu z mirno dušo pri-občuje._Ciril Debevec. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grenčice«. Zagorje V »Zadružnem domu« bo danes, ko je izseljenska nedelja, igra »Grudica«, ki nam prikazuje vrednost domače zemlje. Tujina ne more človeka nikoli osrečiti, čeprav mu odreže boljši kos kruha, kakor ga more dati skalovita domovina. Za proslavo narodnega praznika ujedinjenja se pripravljamo. Na predvečer bo občina priredila obhod z godbo in bakljami, na koncu obhoda bo pred šolo v Zagorju govor, godba in petje. Potem pa pojdemo pogledat, kako bodo naša društva v »Zadružnem domu« proslavila naš narodni praznik. Na dan sam pa se bomo ob osmih udeležili službe božje, k ibo v župni cekvi sv. Petra in Pavla, Pretekli teden sta bila nesrečna dva rudarja. V kolredežkem rovu se je ponesrečil Pire Ivan. Dobil jc kilo in bil oddan v ljubljansko bolnišnico, v kisovškem rovu pa je potolklo Grošelj Pavla, ki stanuje v Toplicah »pod Skalo«. Polomilo mu mu jc par reber in mu prizadelo nekaj drugih notranjih poškodb. Ostal je zaenkrat v domači oskrbi. Šmihel pri Novem mestu V proslavo izseljenske nedelje in državnega praznika bo priredilo tukajšnje prosvetno društvo danes popoldne slavnostno akademijo. Na sporedu je govor o izseljencih, deklamacija, simbolične vaje: Lepa naša domovina (mladci), rajanje deklet na pesem: Slovenka sem, govor o zedinjenju in za sklep državna himna. Vabljeni vsi prijatelji in člani. Vstopnine za člane ni, za druge pa 1 in 2 dinarja. Božičnico za revne otroke pripravljajo vse naše ljudske šole, posebno pa se odlikuje samostanska šola, ki bo kakor vsako leto po naiveč iz lastnih sredstev oblekla in obula veliko število svojih učenk. Najbolj potrebni pa so otroci bir-čenske šole, kjer je že itak naše najrevnejše prebivalstvo letos najobčutneie prizadeto po toči. Učiteljstvo 6i veliko prizadeva, a nima dovolj sredstev na razpolago. Njihove prošnje vsem toplo priporočamo. Koruze je prišlo na občino zopet dva vagona. Razdelili so jo po 50 kg na družino, dokler ne pride še nadaljnih 10 vagonov. Koruza je po 1 din samo zato, ker občina krije vožnjo; brezplačnih vozovnic kljub intervencijam ni bilo mogoče dobiti. Sv. Križ pri Kostanjevici Učiteljski zbor na drž. ljudski šoli se francoskemu konzulu gospodu Remerandu, gospej No-votny iz Ljubljane, gdč. Štefki Meke iz Središča ob Dravi, tvrdki Bonač iz Ljubljane, ravnateljstvu kemične tovarne v Hrastniku, Bati v Borovem in ostalim dobrotnikom za lepe Miklavževe darove v imenu najrevnejših otrok toplo zahvaljuje, Po letošnji toči in poplavi trpe s starši tudi mali šo-laržki. ki bosi ne zmagujejo dolge poti v tem mrazu. Zato nam je posebno letos vsak dar dvakrat dobrodošel. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Novosti. Banghn Adalbert: Wolt. Dos ewigc Reich im Kampf der Zeit; str. 202, vez. 65 din. — Bur<'er Tiberius: Der Ileilnnd der Welt, I. del. Vom Aiif-treten des Ttiufers bls zum Abachluse der Berg-predigt; str. 341, nevez. 58 din. — Ehrenborg Ferdinand: Fran z von Sales als Vorbild tinti Lehrer; 256 str., vez. 58 din — Frank Fr. Dr,: Die Erncu-erung der Wirtschn!t; 114 str., nevez. 25 din. — Garrigou-Logrange: Der Sinu fiir das Geheimnis untl das Hell-Diinkel des Geistes, Notar umi Oher-nnlur; 340 str., vez. 94 din. — Gersler Villanova Thoniue: Knrzo Bihlisehe Rcolkonkorrioiiz. 611 str., vez. 82 din. — Hoeselnro van Venantius: Von der Bntrachtung zur Bcschouung unter dem Schutzo Marions; 237 str., vez. 40 din. — Schneider Fried-rich: I)eine Kinder umi Du. Siebzig erliiuterte 1'Hlle fnlschei und richtiger Kindererziehung ftlr die Hond der Ellerti und Erzieher: 252 str., vez. 46 din. - Sertlllnnges A. D.: Dos Wumlcr der Kirche. Din E*vigkeit in der Zeit; "234 bir., vez. 54. din.