Slovesna izjava o ciljih in načelih
asvobojenja srednje in vzhodno
evropskih narodov

La Apgenfina enviara productos por un valor eguivalenle
a 2300.000 pesos a Corea

El titular de la cartera de Relaciones Exteriores y Culto, doctor HI-
POLITO JESUS PAZ, recibio en audiencia a los periodistas a los cuales
formulo declaraciones importantes sobre la ayuda de Argentina a
Corea.

Dr. Hipolito Jesus Paz dijo que el gobierno argentino, consecuente
con su tradicional politica internacional, habia decidido contribuir en
forma efectiva a aliviar la grave situacion del pueblo de Corea. que a
consecuencia de la contienda, viene sufriendo privaciones y que puede
calificarse de verdadero desastre. La Republica Argentina, anadio, con-
currira en la medida de sus posibilidades economicas, tendientes a sor-
tear situaciones angustiosas. A tal efecto, agrego, se enviaran a dicho
pais productos por la cantidad equivalente a 2.300.000 pesos, no inclu-
yendose čarne, como habiase proyectado en un principio, en raz6n de
dificultades presentadas en los transportes y almacenamiento de aque-
llas. La nomina de los productos a remitirse se dara a conocer oportu-
namente.

Por lo que respecta a la formacion del fondo destinado por la O.
E. A. para el plan de asistencia tecnica y desarrollo economico de los
paises del Continente, el jefe de la cancilleria declaro que, para el co-
rriente ano, la Argentina concurrira con la suma de 439.285 pesos, equi-
valente a 87.857 dolares.

Argentina bo poslala na Korejo živil v vrednosti
2300.000 Pesov

Zunanji min. DR. HIPOLITO JESUS PAZ je pred dnevi sprejel čas¬
nikarje in jim podal izjavo o pomoči argentinske vlade Koreji v njenem
sedanjem tragičnem položaju.

Dr. Paz je dejal, da je argentinska vlada sklenila, dosledna svoji
tradicionalni zunanji politiki, priskočiti v izdatni meri na pomoč v mejah
svoje gospodarske sposobnosti trpečemu narodu na Koreji, da mu olajša
sedanje bedno stanje in ga reši pomanjkanja. Zato bo Argentina posla¬
la na Korejo raznih živil in drugih predmetov v vrednosti 2,300.000 Pe¬
sov. Prvotno je Argentina hotela na Korejo poslati meso, je pa to name¬
ro opustila radi težavnega prevoza in shranitve tako velikih količin me¬
sa. Vrste živil in ostale predmete, ki jih bo vlada poslala na Korejo, bo¬
do objavljene naknadno.

V sklad za podpiranje gospodarsko zaostalih držav, ki obstoja pri
ZN, bo pa Argentina to leto prispevala 439.285 Pesov, kar odgovarja
87.857 dolarjem.

STALIN GROZI...

Zgodovinska manifestacija
za osvobojenje Evrope
v pfiiladelphiji

V nedeljo dne 12. februarja je bila v
Philadelphiji pred spomenikom velike¬
ga ameriškega državnika in borca za
enakopravnost ljudi in narodov Abra¬
hama Lincolna in v tamkajšnjem Do¬
mu neodvisnosti, zgodovinska manife¬
stacija zastopnikov evropskih narodov,
ki so sedaj sužnji pod komunističnimi'
tiranijami v Srednji in Vzhodni Evropi.

Ob pol enajstih so se zbrali pred spo¬
menikom zastopniki narodov za želez¬
no zaveso. Na tribuni so zavzeli mesta
odlični zastopniki ameriškega javnega
življenja z bivšim guvernerjem Stasse-
nom na čelu. Zbor je začel predsednik
Narodnega odbora za svobodno Evro¬
po, bivši ambasador Grew., Med pozdra¬
vi raznih zastopnikov je igrala godba
narodne himne, zvočniki pa so prenaša¬
li besedilo deklaracije, ki je vsebovala
načela nove osvobojene Evrope. Med
čitanjem deklaracije, so listino podpi¬
sovali zastopniki in predstavniki teh
evropskih narodnosti in ameriški pod¬
porniki gibanja za osvobojenje Evrope.
Med drugimi sta deklaracijo podpisala
tudi dr. Miha Krek, predsednik Narod¬
nega odbora za Slovenijo in dr. Bogu-
mil Vošnjak, član istega odbora.

Sledilo je svečano kosilo v Benjamin
Franklin hotelu. Tam so govorili: v
imenu evropskih zastopnikov Msgr. Be¬
la Varga, predsednik madžarskega na¬
rodnega odbora in bivši predsednik
parlamenta v Budimpešti, Harold E.
Stassen, bivši guverner in predsednik
univerze Pennsylvania in dr. Malcolsn
Davis, zastopnik Camegie Endovv-
ment for International Peace. Kot go¬
stitelja pa sta nastopala v imenu Od¬
bora za svobodno Evropo, bivši amba¬
sador Grew in predsednik C. D. Jack¬
son.

Listina deklaracije z okoli 200 pod¬
pisi je bila izročena na čuvanje dr. Ed-
vvardu M. Riley, zgodovinarju Narod¬
nega zgodovinskega muzeja v Philadel-

Phiji.

Manifestacijo je pripravila skupina
begunskih zastopnikov, ki delujejo v
okviru Narodnega odbora za svobodno
Evropo, deklaracijo pa je izdelala sku¬
pina strokovnjakov, ki razpravlja o
vprašanjih obnovitve svobodne demo¬
kracije v Evropi v krožku, ki se ime¬
nuje Tuesday Panel in ki jo vodi bivši
rumunski zunanji minister Grigore Ga-
fencu.

Narodni odbor za svobodno Evro¬
po je velikodušno podprl organizacijo
prireditve in dal zanjo potrebna sred¬
stva.

Slovesna listina ima naslov: Decla-

ration of the aims and principles of li-
beraticn of the Central and Eastern
European peoples. — (Deklaracija ci¬
ljev in načel osvobojenja srednje in
vzhodno evropskih narodov.).

Prinašamo jo v prevodu . na dragem
mestu.

Bivši češkoslovaški minister Cle-
mentis  je izginil iz Prage. Najprej
so ga po begu videli na Bavar¬
skem,  nato pa so objavili, da je od¬
šel v Jugoslavijo.  I Amerikanci i
Titovi ljudje v Beogradu so*zani-
kali, da bi bil Clementis tod ali
tam.

Toda sedaj objavljajo, da je Cle¬
mentis prinesel na zahod Evrope
in k Titu podrobne načrte o tem 2
kako so sovjeti sklenili napasti Ju¬
goslavijo dne 15. •aprila tl.  Ker so
baje češki komunisti proti temu,
da bi dali čete za ta napad na Ju¬
goslavijo, so omogočili Clementisu,
da je odšel z listinami v inozem¬
stvu, kjer sedaj povečuje domači
odpor proti Moskvi.

Vse to je zelo romantično in bi
moglo ostati kot tako, torej brez
posebne vrednosti. Toda vse, kar
se navaja, je tako v skladu s češ-

I.

SJgotavljavno:

Red in pravica sta predpogoja miru,
ki si ga tako goreče žele narodi vsega
sveta.

Dokler bodo nekateri narodi, ki stre¬
me za svobodo, .^zadrževani v suženj¬
stvu in ločeni od svobodnega sveta, bo
ostala in trajala doba sedanjih velikih
zmed in neugodnosti na svetu.

Nesreča in zmeda sta posebno hudi
v Evropi, kjer se narodi, ki so bili na¬
silno razdeljeni in ločeni drug od dru¬
gega, zavedajo starih medsebojnih ve¬
zi, tako duhovnih kot tvarnih, ki jih je
ustvarila zgodovina in skupna civiliza¬
cija, pa so sedaj te vezi vse uničene.

Dejstvo da je Evropa razdeljena,
vzdržuje Zapad v stalnem stanju nesi-
gurnosti in oslabljenosti. To dejstvo
jemlje deželam, ki so še svobodne, nuj¬
ne predpogoje za njihovo blagostanje
in za obnovo njihove moči.

Ta delitev oddvaja dežele vzhodne
Evrope. Narodi teh dežel so proti svo¬
ji volji in proti vsem naravnim usmerje¬
nostim, željam in proti svoji volji vkle¬
njeni v sfero oblasti sovjetskega ko¬
munizma.

Gotovo je:

Izolacijo celega dela Evrope je mo¬
goče vzdrževati samo z nasilnim vla¬
danjem in ustrahovanjem tako narodov
kot posameznih oseb.

Narodi, ki so jetniki v sovražnem ta¬
boru, so razporejeni y vrsto proti Za-
padu in morajo služiti kot prednja če¬
ta v novem napadu, ki se pripravlja.

Posamezniki so mučeni duševno in
telesno. Prenašati morajo nenaravno
maličenje svoje duševnosti ali pa pogi¬
niti.

Kot stvarnost je komunistični poiz¬
kus obsojen na propast. Gospodarstvo
dežele, ki je podvrženo neprestanemu
odvzemanju, ki je oropano svojih tržišč
in naravnih odtokov, gre katastrofi
nasproti. Socijalni red je pod jarmom
diktature, ki je odpravila svobodo mi¬
sli, svobodo ustvarjalne sile, svobodo
znanstvenega raziskavanja- in podjet¬
nosti, vzela kmetu njegovo zemljo, de¬
lavcu sadove njegovega dela, ločila
otroka od dobrih navad, vere, vzgoje
in domoljubnega mišljenja njegovih
staršev in zanikuje celi vrsti državlja¬
nov pravico do življenja.

Na duhovnem področju vodi brezob¬
zirna borba komunizma proti osebno¬
sti v ponižanje človeka. Naša naj¬
dragocenejša dedščina, naše najvišje
vrednote, same osnove naše civilizaci¬
je morajo trpeti nasilja in grda izobli-
čenja, ki jih prizadeva tuja sovražna
miselnost. To kljub junaškemu odpo¬
ru naših mučenikov, ki se jim klanja-

kim načinom borbe proti tistim, ki
so nasilni oblastniki nad njih de¬
želo, da more biti le nekaj podlage
za ugibanja v tej smeri. Med prvo
svetovno vojno so se češki rodolju¬
bi v glavnem borili proti Avstriji
z orožjem konspiracije in “izdaj¬
stva”; do leta 1945, torej šest lat,
so češki rodoljubi vodili borbo pro¬
ti nacizmu podtalno in nazadnje
osvobodili svojo deželo z razmero¬
ma najmanjšim številom žrtev;
njih glavno orožje je bilo zopet
konspiracija in pa “izdajstvo” ti¬
stih čeških osebnosti ki so bile v
službi okupatorja, dejansko pa so
delale za osvobojevalce. Sedaj je
odšel v tujino Clementis in odnesel
s seboj dokumente, ki si jih je mo¬
gel nabaviti samo s pomočjo tistih,
ki se delajo lojalne, dejansko pa so
že v vroči borbi za pravo svobodo
dežele.

mo v največjem spoštovanju in z glo¬
bokim ganotjem v srcih. V stalnem,
premišljenem razširjevanju moralnih
zmed, kjer ni nikakega razločevanja
med dobrim in zlom, je edini zakon o-
gromna, nesramna varljivost in laž.

Pod masko zahrbtno varljivega mi¬
selnega sestava, ki ima samo ta na¬
men, da bi obvladal mnenje ljudskih
množic, pa ni sposoben, da bi izpolnil
obljube, ki jih daje, so n a  delu temne
sile. Te sile so sovražne celemu svetu.
Edini namen teh sil je, da bi mogle do¬
seči in izvajati brezmejno , oblast. Iz¬
vrševanje oblasti je samo sebi namen,
svet pa naj bi bil. žrtev. Nezakonita
okupacija vzhodno-evropskih dežel je
začetek in izhodišče za nova podjarm¬
ljenja.

II.

Še več:

Nevarnega razvoja razpadanja, ki j
grozi, da bi se razširil preko cele Ev- !
rope, ni mogoče zaustaviti, ne da bi se j
upostavila demokratična vlada in red .
svobode v deželah na Vzhodu. Ih te de¬
žele zaslužijo tako vlado, saj so se bo¬
rile skozi stoletja na bojnih okopih Ev¬
rope, da bi dosegle svobodo zase in za
ves ta del sveta.

Beseda svoboda je zadobila zvišenej-
ši pomen in novo vrednost po trpljenju,
ki ga morajo prestajati te dežele.
Vzdržuje te narode v upanju na osvo¬
bojenje in rešitev, po kateri hrepene iz
globine svojih src.

Gotovo je:

Tako odrešenje zahteva silnega na¬
pora zgrajene učinkovite organizacije,
ki jo podžiga tvorni smisel in zavest,
da je odrešenje nujno.

Cilj tega napora mora biti tako osvo¬
boditev ljudi, kot osvoboditev narodov.

Osvoboditev človeka mora vpostaviti
njegova naravna prava, ki so osnovna,
neoddvojna od človeka samega, ki se ne
morejo predpisati, ampak morajo radi
njihovega končnega namena biti čuva¬
na in varovana pred zlorabo oblasti in
pred poseganjem javnih oblastev.

Osvoboditev naj bo proglašena za
sveto in nedotakljivo. Zavarujejo n a j
jo zakonita jamstva narodnega in med¬
narodnega reda. Ta osvoboditev mora
rešiti človeka strahu, ki je zašel v- ko-
sti in mu vrniti neobhodno potrebno za¬
vest telesne in duhovne varnosti. Tako
zasigurana svoboda naj bo bistveni
element za oblikovanje držav in tistih
vezi, ki naj vedno bolj zbližujejo vse
človeštvo.

Osvoboditev narodov mora napraviti
konec nezakonitemu gospodstvu vsake
tuje sile, zlasti tudi takemu, v kate¬
rem tuja sila deluje potom kake hlap¬
čevske vlade, ki je vsiljena in se vzdržu¬
je n a  oblasti z nasiljem.

Ta osvoboditev mora vrniti narodu
pravico, da svobodno sprejema zakone
in ustanove po svoji izbiri, tako da bo
pravična oblast vsake vlade izhajala in
temeljila na pristanku vladanih ljudi.

Osvoboditev mora nadalje oskrbeti
sredstva, da se kolikor mogoče hitro
popravijo socijaln a  zla, ki jih je po¬
vzročila komunistična vlada. Moramo
vedeti, da je ta vlada povzročila mno¬
go ostrejšo socijalno delitev, kot pa je
bila poprej med vladajočimi in vlada¬
nimi. Sedaj je razloček smrtno neva¬
ren: na eni strani je množica pol se¬
stradanih, zgaranih ljudi, ha drugi pa
mala skupina vladajočih, ki imajo po-

Clementisov način dela je v pre¬
velikem skladu s tradicijo in na¬
vadami čeških borb. To pa ni za¬
četek in tudi ne konec; kadar se
češki uporniki odločujejo za taka
dejanja, tedaj so blizu časi, za ka¬
tere se splača delati in tudi umi¬
rati.

Stalin je uprizoril v Kremlju inter¬
vju z glavnim urednikom moskovske
“Pravde”, v katerem trdi, da bo USA
izgubila vojno na Koreji, da ameriški
in britanski vojaki in generali niso
slabi, da pa vedo, da se ne bore za
pravično stvar, kakor so se borili pro¬
ti Nemčiji in Japonski, dalje, da sve¬
tovna vojna ni neizogibna ‘‘ v sedanjem
trenutku”, da pa ameriški in britan¬
ski imperialisti ženejo svet namerno
v vojno. V izjavi je Stalin napadel po¬
sebej USA, Anglijo, zlasti, Attlee-a
vse južnoameriške republike, med nji¬
mi Argentino, vse države atlantskega
pakta in vse azijske države, ki so se
izjavile proti napadu korejskih komu¬
nistov. Posebej je poudaril, da so ZN
postali orodje ameriške politike. Sta-

litične in gospodarske prednosti, ki sa¬
mo sebe vidijo in podpirajo in ki raz¬
polagajo z oblastjo nad življenjem in
smrtjo. Ni zakona, ne državljanskega,
ne moralnega, ki bi jih kaj omejeval v
izvrševanju te oblasti. Ta usodna na¬
pačna delitev ljudi mora biti odpravlje¬
na.

Comnimo:

Obnova vzhodne Evrope vključuje
rešitev mnogih vprašanj političnega,
socijalnega in gospodarskega reda šir¬
šega območja kot so države. Poedmi
narodi nimajo niti sredstev, niti moči
in oblasti, da bi mogli rešiti taka vpra¬
šanja vsak zase. Nevarnosti, ki prete
tem narodom, jih silijo, da poiščejo re¬
šitev v medsebojni zvezi. Težnja k tes¬
nemu mednarodnemu sodelovanju je v
soglasju s sedanjim tokom dogodkov.
Načelo federacije, ki označuje zvezo v
svobodi in vsebuje ustvaritev organ¬
skih vezi, je najprimernejše in najsi-
gumejše sredstvo za združenje držav.
Vzhodni narodi so odločeni, da bodo
vporabili to načelo za svojo pokrajin¬
sko organizacijo, ki jo predvidevajo.
Isti ti narodi objavljajo tudi, da hoče¬
jo in da smatrajo, da imajo pravico
bili soudeleženi v Zedinjeni Evropi na
federalni osnovi. Tako združenje sma¬
trajo ti narodi za uresničenje svojih

lin v izjavi tudi laže, da je ZSSR po¬
polnoma demobilizirala.

Na Stalinovo izjavo v “Pravdi” je že
drugi dan odgovorilo ameriško zunanje
ministrstvo z ostro in odkrito izjavo,
v kateri trdi, “da Stalin z lažjo vodi
sovjetske narode v vojno” in da je z
lastno izjavo dokazal, da je “samo od
Kremlja odvisno, ali bo ohranjen mir.”

Ameriško in ostalo svobodno časo¬
pisje .ugotavlja, da Stalinova izjava
predstavlja nov propagandni trik in da
je tako malo vredna, kakor so bile vse,
kar jih je dal po vojni.

“Pravda” je drugi dan po Stalinovi
izjavi divje napadla organizacijo ZN
ter poudarja, da "bo propadla, kakor je
propadlo Društvo narodov.”

hrepenenj. Kontinentalne in pokrajin¬
ske zveze so koraki in znamenja na
potu h končni organizaciji svobodnega
sveta kot celote.

Veliko gibanje, ki vodi narode Vzho¬
da k smeri v medsebojno zvezo, izvira
tudi iz želje po varnosti, iz želje, da
združeni nastopajo proti vsaki nevar¬
nosti kakršnekoli diktature, da združe¬
ni preprečijo vsako imperialistično si¬
lo, ki bi hotela zagospodovati tem de¬
želam in jih podrediti svoji volji, kot
sta to napravili nacistična Nemčija in
Sovjetska Rusija.

Vzhodni narodi se torej ne smatra¬
jo samo, da so bratje vseh svobodnih
narodov na Zapadu, ampak tudi čuti¬
jo kot bratje ruskega naroda in vseh
drugih narodov Sovjetske Unije, ki tudi
treme za skupnim odrešenjem.

III.

Upoštevajmo:

Kontinenti žive v medsebojni poveza¬
nosti in odvisnosti prav tako kot po¬
samezniki. Ob tem dejstvu dobe pose¬
ben pomen besede velikega Amerikan-
ca Abrahama Lincolna, ki se ga cb tej
priliki spoštljivo spominjamo, da nam¬
reč: “Svet ne more živeti pol v svo¬
bodi, pol pa v suženjstvu.”

Načela, ki so zapisana v Atlantski
listini bi lahko zasigurala svetu mir,
(Nadaljevanje na 2. strani)

(LEMENTIS0V0 SVABIL0 TITU

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 22. II. 1951

IZ TEDNA V TEDEN

Slovesna izjava o ciljih in na¬
čelih osvobojenja srednje in
vzhodno evropskih narodov

v katerem bi vladala red in svoboda.
Sedanja kriza je posledica dejstva, da
so bila nekatera teh načel opuščena.
Ni boljšega sredstva za rešitev iz te
krize in iz nereda, ki ga je povzročila
ločitev in delitev sveta, kot da se vrne¬
mo nazaj k tem načelom in uveljavi¬
mo Atlantsko listino v vsej njeni prvot¬
ni veljavi. Da bi to zmogli je treba
imeti določen točen program in dejan¬
sko potrebno moč.

Narod Združenih držav Amerike, ki
se zaveda velikega poslanstva, je dal
odločno vodstvo vsemu svobodnemu
svetu, da bi se z novimi napori in
žrtvami ustvarila potrebna odločilna
sila, ki bi mogla zasigurati trajen in
pravičen mir.

Svoboden svet je nosilec politične za¬
misli, ki mora biti skupna vsem ljud¬
stvom, ki se hočejo zediniti za veliko
in pravično stvar. Združene države
Amerike, ta narod, ki koraka n a  čelu
vseh, mora sedaj spregovoriti. Tu, kjer
so ljudski zastopniki v času revoluci¬
je proti samovoljni vladi, v stiku in so¬
glasju z najprosvetljenejšimi duhovi
zapadnega sveta, delali ustavo svobod- 1
neba naroda, tu, kjer je modrost svo¬
bodnega naroda odločilno zmagala in
si pridobila slavnih izkušenj, tu so do¬
volj močni viri inicijative, ta narod
more svetu vrniti v sedanjem, neskonč¬
no bolj zmedenem in s težavami oblo¬
ženem času, vero V svobodo.

IV.

Zato mi

begunci iz Albanije, Bolgarije, Češko¬
slovaške, Estonije, Madžarske, Latvije,
Litvanije, Poljske, Romunije in Jugo¬
slavije, ki smo prijateljsko združeni in
vsi enih misli, posvečenimi z globoki¬
mi bolečinami in vzvišenimi željami so-
rojakov v naših domovinah:

zvesti zgledom predhodnikov, ki so
tekom stoletij pospeševali, sicer v be¬
gunstvu, a vendar v zvezi s svobodnim
svetom, zgradbo ustanov, zakonov, svo¬
boščin svojih dežel;

želimo sporočiti poslanico zaupanja
našim narodom, poslanico iz te velike
republike Združenih Držav Amerike,
kjer imamo veliko srečo videti kako se
združujejo sile svobode, tja v daljno le¬
žeče naše domovine;

in združeni slovesno proglasiti Na¬
čela in cilje Osvobojenja:

1. Vsi ljudje in vsi narodi so prejeli
od Stvarnika neodtujljivo pravico do
svobode. Svoboda in mir sta nedeljivi
vrednoti. Zatiranje svobode na enem
delu sveta spravlja v nevarnost svobo¬
do vseh narodov in vseh ljudi.

2. Načela zakona in svoboščin, ki so

vtelešena v Atlantski listini, nudijo so¬
lidno podlago za pravičen mir v seda¬
njem času. K tem načelom se moramo
vrniti, da pokažemo odločen namen
svobodnega sveta, da hoče namesto
brezzakonja in tiranije, ki se sedaj ko¬
šatita, upostaviti svobodo v zakonitem
redu. '

3. Svet ne more imeti miru, dokler
ne bo resnični mir vladal tudi v Evro¬
pi. Tega pa ne moremo doseči, dokler
je ta del sveta razkosan na dvoje, že¬
lezna zavesa deli Evropo v dve polovi¬
ci, ki sta neobhodno potrebni druga
drugi. V vzhodni polovici vladajoča
skupina, ki popolnoma nič ne odgovarja
volji svojega lastnega ljudstva, pospe¬
šuje silno oboroževanje za napadalno
vojno. Osvobojenje srednje in vzhodne
Evrope je torej pogoj, bistven predpo¬
goj za uspostavitev mednarodnega de¬
mokratičnega reda, pravice in trajne¬
ga miru.

Svobodo in neodvisnost naših naro¬
dov zatira isti sovjetsko komunistični
napadalec in ju je zato treba braniti
z isto odločnostjo, s kakršno Združeni
narodi branijo svobodo korejskega na¬
roda. Naši narodi to zaslužijo.

4. Velike sile ne morejo doseči svo¬
jega namena, da bi očuvale -zapadno
Evropo, če bi naslanjale svoje priza¬
devanje za izrecno ali tudi samo na
tiho priznanje sedanjega zasužnjenja
srednje in vzhodne Evrope. Svoboden
svet mora pri vsaki možni priložnosti
znova dati narodom srednje in vzhod¬
ne Evrope zagotovilo, da hoče uresni¬
čiti načela Atlantske listine v njihovih
nesrečnih deželah. Svoboden svet mora
zahtevati, da prenehajo vse nadaljne
deportacije iz naših dežel. Mora zahte¬
vati, da se morajo nemudoma vrniti
vojni ujetniki in druge osebe, ki so bi¬
le deportirane iz njihovih domov. Mo¬
ra zahtevati, da se morajo takoj od¬
straniti sovjetske vojaške edinice in

Iz svobodnega sveta

USA: General Marshall je objavil,
da bo USA poslala nove štiri ameriške
divizije v Nemčijo. S tem se bo zve¬
čalo število ameriške vojske v Evropi
za nad 100.000 mož. V zvezi s to obja¬
vo so se znove pričele v senatu in zbor¬
nici velike debate o številu vojaštva,
ki naj bi ga USA poslala v Evropo.
Proti Taftu in Hooverju, ki zahtevata,
naj USA ne pošljejo niti enega vo¬
jaka v Evropo, nastopajo Achescn, ge¬
neral Collins, Vandeberg in drugi. Ti
izjavljajo, da ameriška zračna in po¬
morska sila ne zadostujeta za obram¬
bo, Vandeberg pa celo trdi, da se bi v
sedanjem trenutku posrečilo od 100 so¬
vjetskih letal 70-tim prodreti ameriš¬
ko zračno obrambo .

Eisenhower je ponovno odpotoval iz
Washingtona v Evropo.

Dwight Eisenhower bo pri prihodnjih
predsedniških volitvah kandidiral za
predsednika USA samo tedaj, če bi se
USA nahajale v težkem položaju in če
bi ga sporazumno postavile za kandida¬
ta obe vodilni ameriški stranki. Tako je
izjavil Eisenhovverjev prijatelj Butcher.

Thomas Dewey, republikanski guver¬
ner države New York, je te dni nagla¬
sa! potrebo po še večji ameriški oboro¬
žitvi in spopolnitvi tudi suhozemske
vojske. Zagovarja še odločnejšo akcijo
USA proti ZSSR, ker je že nastopil čas,
ki zahteva odločnih potez.

¥

CHILE: Tajnik ZN Trygve Lie je

prispel na zasedanje gospodarskega od¬
bora ZN v Chile.

* .

ANGLIJA: 15. 2. je stopil v veljavo
zakon o podržavljenju težke industrije.

V noči od sobote na nadeljo so sko¬
raj vsi železničarji angl. železnic pri¬
čeli s splošno stavko, ki zaradi svoje
obsežnosti ogroža celotno dobavo ži¬
vil in premoga prebivalstvu. Pridružili
so se jim tudi pristaniški delavci.

Angl. vlada bo v celoti vložila v ob¬
rambo 2,890.000.000.—• dolarjev za leti
1951-52.

Churchill je v debati o obrambi An¬
glije ostro napadel vlado, čes da je po¬
polnoma nezmožna in da je obrambo
otoka popolnoma zanemarila. To se je
najbolj pokazalo tedaj, ko je vlada
mogla poslati na Korejo angl. voj. edi-
nico, šele pol leta po začetka sovražno¬
sti. Posebno zameri Churchill vladi, da

Iz USA nam poročajo, da se je
Mgs. FRANC GABROVŠEK moral
31. januarja t. 1. v Milwaukee v
USA podvreči težki operaciji na že¬
lodcu.

Vsem prijateljem in znancem, ka¬
kor tudi vsem ostalim Slovencem,
ga priporočamo v molitev!

tuje policijske sile. Mora zahtevati, da
se takoj osvobode vsi politični jetniki.
Prenehati mora načrtno, stalno uniče¬
vanje najboljšega dela naših narodov.
Prvi cilj naj bo ^postavitev demokra¬
tičnih vlad in izvedba svobodnih voli¬
tev pod učinkovitim mednarodnim nad¬
zorstvom.

5. Vsi naši narodi od Baltika do Ja¬
drana, od železne zavese, pa tja do
srca ruskih dežel hrepeneče pričakuje¬
jo učintovitih dejanj, ki bi oznanjala
približevanje osvobojenja. Oni zaupajo,
da morejo duhovne in tvarne sile, ki
se zbirajo pod vodstvom Združenih
držav Amerike upostaviti mir v svobo¬
di in pravičnosti. Brezobzirna sila, ki
nastopa proti svobodnemu svetu, je
kljub svoji mogočni vojaški moči oslab¬
ljena in izpodjedena, ker jo narodi,
ki jih zatira, sovražijo in se ji stalno
upirajo, Delež teh narodov pri delu
osvobojenja pa more dati odločilnih sa¬
dov le, če se poveže z res odločno de¬
lavnostjo svobodnega sveta.

6. Narodi srednje in vzhodne Evro¬
pe so trdno odločeni, da bodo po svo¬
jem osvobojenju vstopili v občestvo
svobodnih narodov in upostavili vlado
ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo.
Pravica ‘‘hab^as corpus” kakor tudi
svoboda vere, svoboda znanstvenega
raziskovanje in umetniškega ustvarja¬
nja, svoboda mišljenja in obveščevanja,
svoboda združevanja bodo zajamčene
prav tako kakor tudi druge bistvene
svoboščine tako politične kot socijalne.
Radi narodnostnega porekla, verskega
ali poptičnega prepričanja ali radi so¬
cialnih in gospodarskih nazorov in o-
kolnosti, ne bo nihče oviran, da se izo¬
brazi. Starši bodo imeli pravico, da
pošljejo svoje otroke v take šole, kakr-

še doslej Anglija ni spravila skupaj
niti ene atomske bombe.

Na noto, ki jo je sovj. vlada poslala
kot odgovor na zav. spomenico o vsebi¬
ni prihodnjih razgovorov med “4 veli¬
kimi” in ki ponovno svebuje samo na¬
pade na zav. politiko napram Nemčiji,
je Attlee odgovoril, da po njegovem
mnenju ponovni razgovori s Stalinom ni¬
so potrebni”.

Eden, bivši angl. zun. glin. je ob pri¬
četku zun. politične debate v angl. par¬
lamentu imel daljši govor, v katerem je
med drugim tudi zahteval, da vsi zah.
zavezniki skupaj podajo dovolj močne
garancije Titovi Jugoslaviji, kajti
FLRJ ne sme postati žrtev napada.
Takšne garancije bodo namreč po Ede-
novem mnenju odvrnile napadalne na¬
mene nekaterih držav. Naštevši vojaš¬
ko moč satelitov okrog FLRJ, kakor
mu jo je verjetno prej povedal Djilas,
je Eden zahteval, da na prihodnji kon¬
ferenci štirih Attlee zahteva skupno z
ostalimi zavezniki takojšnje zmanjšanje
sil premaganih držav.

*

NEMČIJA: Franc. vis. kom. za Nem¬
čijo Francois Poncet je k trenutnemu
svetovnemu položaju podal naslednje
misli: a) konferenca ‘‘4” je potrebna,
ker bomo tako vsaj zvedeli, kaj je res¬
nega v sovj. namenih, ugotovili, da
to pot sovjeti iščejo sodelovanje z za¬
hodom; b) treba se bo zedeniti v ustva¬
ritvi enotne evropske armade, ki naj
skupaj z USA, Kanado in Anglijo bra¬
ni Evropo, pri čemer bo najbolj pe¬
reče vprašanje nemška udeležba na o-
snovi enakopravnosti; c) svetovna si¬
tuacija se bo z nemško udeležbo pre¬
cej spremenila in čim popolnejše bo
nemško sodelovanje, tem več pravic
bo'danih nemškemu narodu; c) prva
naloga Evropejcev pa je obnova Evro!
pe, pri kateri morajo sodelovati vsi na¬
rodi; d) približuje se dan prekinitve
vojnega stanja z Nemčijo s strani ve¬
čine narodov pri UNO.

GRČIJA; Preds. vlade Venizelos je

v posebni izjavi naprosil zah. zavezni¬
ke, naj uporabijo Grčijo, utrjeno z voj.
zvezami z Jugoslavijo, Grčijo, arabski¬
mi državami in Italijo, kot odskočno
desko za smrten napad na ZSSR.

*

TURČIJA: Turški zun. min. se je po¬
dal v Egipt k razgovorom o sklenitvi
medsebojne prijateljsko- obrambne zve¬
ze.

Amer. vlada je Turčiji odobrila na¬
kup orožja za 200 mil. dolarjev; od te¬
ga bo Turčija nakupila 120 retroaktiv¬
nih letal.

V Carigradu so se zbrali k zaseda¬
nju amer. dipl. predstavniki v deželah
Bližnjega vzhoda, da se pogovore o
možnostih razširitve Atlantskega pak¬

šne si bodo sami napravili ali izbrali.

Posebna skrb bo posvečena nastopa¬
jočemu rodu mladih, ki imajo pravico,
da se jim nudi najboljša možna prilož¬
nost, da izkoristijo svoje navdušenje
in sposobnosti, da zgrade boljši dru¬
žabni red. Stroj medsebojnega iztreb¬
ljanja se ne bo več valil preko naših
dežel. Zločini proti človeštvu bodo pri¬
šli pred redna sodišča, v redni pravni
postopek in se bodo obravnavali na o-
snovi osebne odgovornosti za določe¬
na dejanja. Vzhodna demokracija ne
more biti oživljena potom maščevanja.
"Ne ubijaj” je osnovna zapoved za nas.

7. Svobodna bo izmenjava misli in
eseb, blaga in služb. Zasebna podjet¬
nost bo podpirana. Izbira med zasebno
in javno podjetnostjo se bo določala
na osnovah zaskužnosti in primernosti.
Prednost naj imajo tisti načini, ki so
zmožni dati boljše uspehe za potrošni¬
ke in delavce.

Ne bo več nikakih železnih zaves. Na¬
še dežele bodo znova vključene v sve¬
tovno gospodarstvo in bodo sposobne
dvigati svojo raven življenja in dodaja¬
ti svoje doleže k splošni blaginji.

8. V soglasju z željo vsega kmet¬
skega prebivalstva bo zemlja v lasti
in zasebni posesti kmetov. Kmetsko
prebivalstvo tvori večino prebivalstva
v naših deželah in je hrbtenica tega
prebivalstva. Vlada se ne bo vmešava¬
la v zadruge in druga svobodna zdru¬
ženja kmetov, ki bi jih ti osnovali iz
gospodarskih razlogov. Napredne znan¬
stvene metode in moderna sredstva bo¬
do pomagali dvigati življensko raven
kmetskega in mestnega prebivalstva.

9. Delavci, tako ročni, kot duševni,
bodo uživali zaščito proti vsakemu iz¬
koriščanju, bilo s strani zasebnega ali

ta na vse države v tem področju. Hkra¬
ti bo vsebina rozgovorov tudi vklju¬
čitev Jugoslavije v obrambno zvezo .s
Turčijo in Grčijo. Poleg ureditve odno-
šajev Izraela z Arabci bo pritegnitev
vsega arabskega sveta v obrambno
zvezo ena glavnih nalog amer. diplo¬
matov.

ŠPANIJA: Amer. vlada je odobrila
nakup orožja za 12 mil. dolarjev. Tako
ostane Španiji na razpolago še 50 mil.
od celotne odobrene vsote.

*

IZRAEL: Kljub vladni krizi je pri¬
šel v Tel Aviv na obisk angl. general
Sir Brian Robertson, da se dogovori z
Judi o nekaterih oporiščih na judovski
obali.

*

INDIJA: Na mohamedanskem kon¬
gresu, kateremu je predsedoval veliki
mufti, je bila poudarjena enotnost mo¬
hamedanskih narodov, tako da je na¬
pad na katero koli mohamedansko dr¬
žavo napad) na vse mohamedance.

*

Bivši kralj Peter II. je ponudil zah.
zaveznikom 25.000 mož za borbo proti
komunizmu kjer koli na svetu, razen
seveda ne za obrambo Titovih položa¬
jev, odn. ramo ob rami s Titovci.

Za železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: Tito je

partijskim celicam svoje osebne garde
— 2.400 vojakov po številu! — v poseb¬
nem govoru povedal, da ni več sovraž¬
nik imperialistov in da bo vsakdo,
kdor bi se lotil kritizirati delo KPJ v
smeri sodelovanja z zahodom, ki je se¬
daj postal prijatelj Jugoslavije, obto¬
žen kot ‘krivoverec jug. kom. nauka’.
Tako tolmači s vetpvhd; »časopisje Titov
govor, katerega je imel še v času obi¬
ska amer. drž. podtajnika Perkinsa,
da s tem da dovolj močen poudarek že¬
lji, paktirati z zahodom, kolikor mu to
koristi. Tito ne verjeme v možnost lo¬
kalne vojne v Evropi; tudi še ni pro¬
sil za orožje zah. zav., kot to ve po¬
vedati sovražna propaganda, bo pa to
storil, ako bo napaden. Treba pa bo
biti pozoren v ‘tej predvojni dobi, ki
ima toliko različnih obdobij’, je pose¬
bej dejal Tito. Časopisje javlja, da so
takoj po tem govoru izginili iz vseh
partijskih publikacij in govorov nazivi
‘anglo-ameriški imperialisti’.

ČEŠKO-SLOVAŠKA: Na vsem ozem¬
lju je policija pričela s precejšnjo čist¬
ko titoističnih elementov; celotna akci¬
ja je, kot javljajo, namenjena proti
min. predsedniku Zapotockemu, ki ni
več zanesljiv. Prav tako dvomijo sovj.
predstavniki v Gotwaldovo zanesljivost.

Podobna čistka večjega obsega, zlasti
med kulturnimi delavci in politiki, se je
pričela tudi na Madžarskem.

javnega podjetništva. Vse delavstvo
bo osvobojeno okov zlonamerno nalože¬
nih norm in usiljenih tekmovanj pri
delu, kakor tudi drugih zakonov o de-
7), ki delavstvo pritiskajo in zatirajo.
Delavci bodo svobodno izbirali zaposli¬
tev in kraj kjer bodo želel! delati in
živeti. Svobodne i^. neodvisne delavske
strokovne zveze bodo čuvale delavske
pravice in koristi. Javna oblastva in
zasebna upraviteljstva bodo dolžna u-
porabljati tehnična sredstva in znan¬
stvena dognanja, da bi se povečala
proizvodnja in zviševale ravni življe¬
nja. Delavci bodo imeli pravico na prvi
delež na dobičku, ki ga bodo napravi¬
le njihove industrije. Korist človeka
ima vedno prednost pred koristjo stro¬
ja.

10. Narodi srednje in vzhodne Evro¬
pe vroče žele, da bi zavzeli svoje na¬
ravno mesto v velikem gibanju svobod¬
nih narodov, ki streme za boljšimi vza¬
jemnimi odnosi in po tesnejši zvezi.
Oni žele vpostaviti med seboj poveza¬
nost federalnega značaja in se vklju¬
čiti v Zedinjeno Evropo. Taka bratska
federacija mora ceniti in spoštovati
značilne vrednote vsakčga naroda za
skupno dobro naše skupne evropske ci¬
vilizacije in za kulturno dedščino vse¬
ga človeškega rodu na svetu.

Naša vera, da je tesno in lojalno so¬
delovanje nujno potrebno, nas je pod¬
žgala k tej skupni izjavi. Obljubljamo,
da bomo zvesti tej veri tudi po osvo¬
boditvi.

V tej veličastni deželi, kjer je misel
svobode tako tesno povezana z mislijo
skupnosti, zveze, prosimo Boga, da bi
nam dal moči, ki jo potrebujemo, da bi
uspešno dovršili borbo za svobodo in
zvezo naših narodov.” MAT

ARGENTINA

Pri nedeljskih mednarodnih avto¬
mobilskih dirkah v Buenos Airesu je
prvi prispel na cilj Argentinec Jose
Froilan Gonzalez, drugi Nemec Her¬
man Lang, tretji pa Fangio, ki je v
začetku vodil, je na imel nesrečo, da
je med dirko moral zamenjati gumo
na enem kolesu. Avtomobilskim dir¬
kam je prisostvovalo nad 150.000 lju¬
di. Navzoč je bil tudi predsednik re¬
publike general Peron z gospo sopro¬
go, katera so vsi številni gledalci na¬
vdušeno pozdravili. Gonzalez si je ta¬
ko z zmago priboril darilo in pokal
predsednika generala Perona.

Oddelek argentinskih vojaških pla¬
nincev je po dvajset dnevnem napor¬
nem delu postavil tri nova zavetišča
na Aconcangu-i. Najvišje zavetišče je
na višini 6.650 m in se imenuje "Vi¬
šinsko planinsko zavetišče General
Peron — to je tudi najvišje stoječa
planinska postojenka na svetu sploh,
drugo se imenuje po predsednikovi
soprogi in je na višini 6.400 m, prvo
ph na 4.200 m. Pri tem delu so pla¬
ninci 31. jan. t. 1. na višini 6.600 m
našli tudi truplo ponesrečenega boli¬
vijskega andinista Gustava Hurtada
Mullerja.

Argentina je po zadnjih državnih
statističnih podatkih imela decembra
meseca lanskega leta 17,222.000 pre¬
bivalcev. Iz teh podatkov je razvid¬
no, da je prebivalstvo Argentine v
stalnem porastu.

Minister za zdravstvo dr. Roman
Carrillo je imel pred dnevi predavanje
o temi “Zadnje pridobitve argentinske
zdravstvene službe”. V njem je med
drugim navajal, da je imela Argenti¬
na leta 1946. t. j. pred nastopom vla¬
de generala Perona, 140 bolnišnic,
danes jih pa ima 380. Posebna zdrav¬
stvena zavoda za. zdravljenje raznih
bolezni sta bila poprej samo 2 ,  danes
jih pa na področju republike deluje
46. V sveh bolnišnicah je sedaj 111.000
bolniških postelj, t. j. 46.000 več, ka¬
kor pa leta 1946. Zdravstveni zavodi
pa potrebujejo še 80.000 postelj. V
tem pogledu je Argentina na isti stop¬
nji, kakor USA, ki imajo 1.200.000
bolniških postelj, potrebujejo jih pa
še 800.000. Socialna ustanova Eva
Peron bo za svoje zavode nabavila
prihodnje leto 12.000 postelj. Vsak
bolnik stane v Argentini državo dnev¬
no 12 pesov, bolnik pa, ki ga pregle¬
dajo razni dispanzerji pa 1.50 pesov.
Kakor znano so v Argentini vsi pre
gledi bolnikov v ambulantah brezplač¬
ni, pravtako pa je bezplačno tudi
zdravljenje bolnikov po vseh držav¬
nih in mestnih bolnišnicah.

Viadukt Sarandi na progi F.C.N.G.
Roča bo dolg 2 km in pol in bodo
pri njegovi zgraditvi uporabljali naj¬
novejše tehnične izume-za take grad-
be. Stal bo pa 50 milijonov pesov.

Argentina je pred dnevi prejela iz
Romunije novo pošiljko zlata 10.577
kg. S prejšnjo pošiljko je tako Cen¬
tralna banka dobila od Romunije
skupno 19.559 kg. zlata.

Sir Henry B. Mačk, novi angleški
veleposlanik v Argentini, bo prispel
v Buenos Aires v sredini marca.

Polkovnik Brisoli, guverner provin¬
ce Mendoza, se je na povabilo pred¬
sednika čila Gonzaleza Videle mudil
teden dni na prijateljskem obisku v
sosednji republiki.

Argentina je v letu 1949-50 pride¬
lala 142.000 ton bombaža.

V Buenos Aires prihajajo dnevno

športne ekipe posameznih ameriških
držav, ki se bodo udeležile Prvih pan-
ameriških iger v argentinski prestol¬
nici. ,

V uradnem listu je objavljen ukaz
o ustanovitvi Nacionega osebnega re¬
gistra. Naloga novega registra, ki
spada pod notranje ministrstvo, je re¬
gistriranje vseh Argentincev in vseh
oseb, ki žive v Argentini in potrditi
njihovo identiteto. Novi urad bo imel
med drugim, tudi nalogo sistematično
klasificirati vse te elemente v svrho
narodne obrambe. Ta urad bo tudi iz¬
ključno izdajal razne osebne listine
kot n. p. certificado nacional de iden-
tidad, certificado condicional de iden-
tidad itd.

V Buenos Aires je prispel Roberto
Einaudi, sin predsednika italijanske
republike. Roberto Einaudi potuje v
zasebni misiji kot predsednik neka¬
terih it. industrijskih družb, ki na¬
meravajo vsa svoja industrijska pod¬
jetja z delavstvom vred prenesti v
Argentino in še nekatere druge juž-
noam. države.

Buenos Aires, 22. II. 1951

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

^Tirnice vz Sfovenije^

Iz  Gorica nam poročajo, da je znani
italijanski slavist Luigi Salvini izdal
pri založbi Colombo v Rimu pod naslo¬
vom “Sempreverde e rosmarino” —
Zimzelen in rožmarin —, cvetober slo¬
venske lirike od Prešerna do zadnjih
let. Salvini se je vedno resno in objek¬
tivno trudil za boljše spoznavanje in
razumevanje med Slovenci in Italijani.

G. Angel Kračina iz Št- Lenarta v
Slov. Benečiji je vložil tožbo zoper it.
lista “Corriere d-lla Sera” in “Mes-
saggero Veneto”, ki sta sovražno in
krivično pisala zlasti o nekaterih slo¬
venskih duhovnih v Beneški Sloveniji.

Cene »a ljubljanskem trgu v začetku
januarja. Cene so nekoliko padle. Tako
cena suhim klobasam od 500 na 400
din,  prekajenem« mesu od 650 na 450—
3,50 din, slanini od 650 na 500—600 din,
masti od 700 na 650—650 din, beli mo¬
ki od 190—220 na 170—160 din, kruš¬
ni moki od 160 na 140, ajdovi moki na
130, koruzni na 80, sladkor je stal 1
kg 450 do 500 din, jedilno olje’ po 500—•

STRAHOTNI PORAZI KOMUNISTOV
NA KOREJI

Komunistična ofenziva na Koreji se
je po nekaj dneh ustavila ter so Ame-
rikanci prešli v protinapad in pognali
rdeče tolpe spet proti severu, zlasti
r.a srednjem delu bojišča, kjer je bil
kitajski pritisk najmočnejši. Ameriški
oddelki so se spet ustalili na reki Han
južno od Seula, ponovno zavzeli Chi-
pvong, kjer so imeli komunisti straho¬
vite izgube in izvedli pri Wonsanu, 182
km severno od 38. vzporednika, izkrca¬
nja na bližnjih otokih, od koder obsi¬
pavajo z najtežjimi topovskimi grana¬
tami zbirališča kitajskih armad.

Letalstvo je bilo ves teden neumor¬
no n a  delu ter je z rušilnimi in zaži-
galnimi bombami tolklo sovražnika na
vsem bojišču.

Ameriške divizije na Koreji so se v
tej tretji fazi korejske vojne osredo¬
točile na uničevanje rdečega sovraž¬
nika. Samo ameriški  pehotni oddelki so
povzročili kitajskim in korejskim ko¬
munistom v času| od 25. januarja do 16.
februarja nad 106.000 mrtvih, ranjenih
in ujetih, kar odgovarja dnevno ok.
4600 izgub.

V Washingtonu in Londonu se zara¬
di prodiranja proti 38. vzporedniku zo¬
pet vodijo razgovori o prekoračenju te
umetne meje med obema Korejama ter
je predsednik Truman izjavil, da ZN
niso spremenili svojega sklepa, po ka¬
terem lahko MacArthur odloča o pro¬
diranj« čez vzporednik. Ameriški sena¬
torji, med njimi zlasti McCarthy, so
spet začeli kampanjo za podelitev po¬
polne svobode McArthurju v njegovi
borbi proti komunizmu na Koreji. Prav
tako izjavljajo, da je Španija ponu¬
dila 1 milijon vojakov za borbo proti
komunizmu kjer koli na svetu, da pa
ameriško zunanje ministrstvo ponudbe
še ni sprejelo.

550 din, jajca po 20 din, radič 140—
160 din, čebula 160 — 200, zelje 30, če¬
sen 250 — 300, motovilec 80—120, krom¬
pir 21—28 dinarjev.

“Zatemnitev” na titovih železnicah
se nadaljuje. Kmalu bo že sedmo po¬
vojno leto, titova železniška uprava pa
še vedno ni mogla najti sredstev, da bi
vsaj za silo razsvetlila vagone pri vla¬
kih na dolenjski progi. Razsvetljeni
vagoni so prave bele vrane. Ljubljan¬
ski tisk re'signirfano stoka “Kaj po¬
maga govoriti o kulturnem prevaža¬
nju potnikov, ko se pa morajo voziti
v temi.” Svojo pritožbo zaključuje z
ugotovijo, da so “zdaj vlaki že tako te¬
meljito zatemnjeni, da ni razsvetljen
noben vagon, potniki si pa pomagajo
z vžigalicami in svečami, če jih ima¬
jo.” — Pa naj še kdo trdi, da ni na¬
predka pod “progresivno ljudsko demo¬
kracijo!”

V titovini vse propada. To potrjujejo
titove komunistične oblasti same z zad¬
njim razpisom odnosno opozorilom, ki
so ga izdale vsem hišnim lastnikom in
državnim upravnim organom. V njem
izjavljajo, da hišni lastniki “nosijo vso
odgovornost za slabo, ponekod že ka¬
tastrofalno stanje stanovanjskih poslo¬
pij, ker zanemarjajo obveznosti do
vzdrževanja in pravilnega uporablja¬
nja. Svojo nemarnost in izkoriščeval-

' sko tendenco opravičujejo nekateri
lastniki s pomanjkanjem potrebnega
materijala, lahko pa se tudi z manjšimi
stroški in materijalom zavaruje po¬
slopje pred propadanjem. Vse primere
bomo kaznovali in objavljali.” — Ta¬
ko bo sedaj komunistična oblast, ki
ima proizvodnjo vsega gradbenega in
stavbnega materiala v svojih rokah in
ga zato nikjer mi mogoče dobiti, ljudi
še kaznovala, če ne bodo imeli svojih
poslopij v dobrem stanju. S čim naj
jih le popravljajo, če pa. nimajo ne
peska, ne apna, ne opeke? O tem ko¬
munisti seveda molče!

V Sloveniji so začeli meseca januar¬
ja izdajati nove osebne izkaznice.

V Ljubljani je  na, Miklošičevi cesti
drogerija NEVENKA. V zadnjem času
je imela precej kupcev, ker si je po
svojih zvezah preskrbela zalogo foto-
filmov, ki jih je drugače doma zelo
težko dobiti. Fotofilme je pa drogerija
prodajala samo tistim strankam, ki so
istočasno kupile tudi fotoaparat. Te
stranke so dobile lahko po tri fotofil¬
me, ostale pa nobenega. Ko jih stran¬
ka porabi je seveda s fotografitanjem
konec, razen če si ne kupi novega fo¬
toaparata in tako pride do novih treh
filmov.

Dom na Bučki je tudi poglavje zase.
Pred dvema letoma so začeli graditi v
tem kraju velik zadružni dom. Spravi¬
li so ga že pod streho. Ta dogodek so
poveličali z bučno proslavo, n a  kate¬
ri so razdelili tudi znake za prosto¬
voljno delo. Nato je pa nastopilo za¬
tišje. Gradivo za notranjo dograditev
je izginilo, okoli 12.000 opek so pa od¬

peljali v Škocijan. Ljudje sedaj govo¬
re tudi o nekem barantanju s tem ma¬
terialom. Delo za dograditev doma pa
spi že dve leti.

Na Korošici se je smrtno ponesrečil
16. letni dijak Martin Aplenc, sin pro¬
fesorja Riharda Aplenca.

V Ljubljani je dne 23. jan. umrl v
škofijskem duhovskem semenišču kon-
zistorialni svetnik Anton Koritnik, rav¬
natelj biv. škofijske klasične gimnazi¬
je v Št. Vidu in biv. Marijanišča.

V Ljubljani so ustanovili Društvo in¬
ženirjev in tehnikov gozdarstva in les¬
ne industrije. Predsednik je ing. Zdrav¬
ko Turk, odborniki pa, ing. Beltram,
ing. Kajfež, ing. Budihna, ing. Cividi-
ni, ing. Jug. ing. Sgerm, ing. Slovnik,
ing. Mirko Šušteršič, Franjo Sevnik,
Franjo Rainer in ing. Miran Brinar.

Miha Marinko, predsednik komuni¬
stične vlade za Slovenijo, je govoril na
zadnji seji glavnega odbora OF za Slo¬
venijo. Med drugim je tudi dejal: “Ne
more biti govora o kaki potrebi, da
se odrečemo socialistični smeri v na¬
šem razvoju. Obstoja samo nujnost, da
poglabljamo socialistično demokracijo,
ne pa, da bi jo zoževali na buržoazni
parlamentarni sistem strank in se s
tem vračali k obnavljanju razredne
družbe. To bi želeli pri nas redki kro¬
gi, bi pa razbijalo politično enotnost
in vzbujalo še večji apetit sovjetske
agresije.” — Tako za Titom tudi nje¬
gov nižji služabnik utemeljuje nadal-
njo ohranitev sedanje komunistične
diktature neznatne komunistične manj¬
šine nad ogromno večino naroda s stra¬
hom pred “še večjim apetitom sovjet¬
sko agresije.” Moti se pa zelo Miha
Marinko in vsi njegovi ministri in o-
stali funkcionarji, če mislijo, da demo¬
kratski svobodni svet ne ve, kakšna je

in koliko je vredna “politična enotnost”,
ki jo v posamezni državi z nasiljem in
krvjo ter s tajno policijo svoje stran¬
ke ustvari komunistična diktatura! Tu¬
di svoje nazore o “zoževanju” demo¬
kracije radi obstoja več strank, bo mo¬
ral Marinko še temeljito spremeniti.

V Kamniškem okraju so po poročilih
ljubljanskega tiska deloma dogradili
zadružne domove v Mengšu, Radomljah,
Homcu in Trzinu, v Vodicah je ostalo
le pri temeljih, v Vrhpolju ter Kra-
ščah so pa ljudje na zidanje zadruž¬
nih domov "kar pozabili.” Vsaj tako
beremo v omenjenem tisku.

Umrli so: Ing. Rudolf Kavčič, žel.
ravnatelj v p. v Ljb., Remigio Krišnjak
v Trstu, Apolonija Zorc, roj. Remic, v
Gabeajrh, Jože Imperl, sobrat Salezi¬
janskega zavoda n a  Rakovnik«, Lenč¬
ka Mrak v Stari Loki, Ivanka Belcjan
v Ljb., Janez Mally, biv. trgovec v
Trčiču, Grozdanca Drobež v Ljb., Jože
Črnolcgar, miz. mojster v Lescah, Ma¬
rija Godec, roj. Fuerst, učit. v p. v
Limbošu, Jože Deklava v Ljb., Mira Je¬
sih v Zagorju ob Savi, Anton Bernik v
Postojni, Franc Kunc, posestnik na Po¬
ljani, Anica Hafner v Stari Loki, Franc
Ciglič v Kranju, Metka Dovžan v Rož¬
ni dolini, Janez Marolt v Ljb., Drago
Hrovat v Domžalah, Drago Benčič, di¬
jak v Kresnicah, Simon Bezjak, šolski
upravitelj pri Sv. Tomažu, Franc Vel¬
kavrh, biv. trgovec in gostilničar na
Brezovici, Pavla Simčič v Ljb., Jože
Štempihar v Cerkljah, Ana Bedenčič v
Št. Jurju, Radko Janežič v Ljb,, Ro¬
zalija Germek v Ljb. in Martin Gosak
v Trbovljah.

V Zapužah je januarja meseca umrl
Anton Nagode. Zapušča že,no Ih 4 otro¬
ke.

Viktor Kopatin, znani slov. jezuit, je
umrl.

Slovenci v Argentini

J UueMtos Aires

SMRTNA NESREČA OČETA
IN SINA

Zidar Jože Saksida, star 50 let in
njegov enaindvajsetletni sin Jože, do¬
ma iz Renč na Primorskem, sta bila
prejšnji petek zvečer na obisku pri
svojih znancih na Avellanedi. V sobo¬
to zjutraj proti eni uri sta se vračala
domov. S kolektivom sta se pripeljala
do postaje Lanus, nato sta se pa v na¬
meri, da bi skrajšala pot, podala na
drugo stran kar čez progo. Na progi
sta opazila, da se jima bliža vlak. Sko¬
čila sta vstran, pri tem pa nista opa¬
zila, da je z nasprostne strani priha¬
jala proti njima lokomotiva. Stroje¬
vodja na lokomotivi je sicer dajal zna¬
ke s sireno, toda bilo je že prepozno.
Lokomotiva je oba podrla in ju raz¬
mesarila.

Pogreb nesrečnih žrtev je bil v ne¬
deljo dopoldne na pokopališču na Avel¬
lanedi.

Pokojna Jože st. in Jože ml. Saksi¬
da sta bila novonaseljenca v Argenti¬
ni in sta prišla sem z ladjo Olimpijo
dne 18, novembra 1948. Oče je bil za¬
poslen kot zidar v Lomas de Zamora,
sin pa je delal v tovarni.

Naj počivata v mir«, vsem njunim
sorodnikom in znancem pa naše sožalje,
OSEBNE NOVICE

V Buenos Airesu se je mudil 14 dni na
počitnicah g. dekan Ciril Milavec, sedaj
kaplan v Baradero v prov. Buenos Ai¬
res. Tu je nadomestoval g. Oreharja, ki¬
je skupno z g. Malijem v^tem času obi¬
skoval naše rojake v Rosario, Cordobi,
Mendozi in San Luisu. G. Malija je v
tem času nadomestoval v Bs. Aires g.
Franc Levstik iz Cordobe.

G. Anton Ravnikar, biv. župnik v
Šmarju pri Grosupljem in dosedaj ka¬
plan v San Fernando je prestavljen za
vikarja v Manuel Ocampo blizu Perga-
mina v prov. Bs. Aires. G. Ravnikar je
novo službeno mesto že nastopil.

Iz Misiones je prispel na obisk v Bs.
Aires g. dr. Anton Novačan. Radi obo¬
lelosti se je zatekal na zdravljenje v
nemško bolnišnico. Želimo mu skorajš¬
njo ozdravitev!

Družinska sreča. V družini Lojzeta in
Barbare Dolinar so v soboto, 17. t. m.
dobili hčerko. V ponedeljek, 19. t. m.
sta dobila hčerko tudi g. Jože Levstik in
njegova gospa Danica, roj. Tekavec.
Hčerko imata prav tako g. Rudolf Le-
ber in njegova ga Olga. Pri krstu je do¬
bila ime Gabrijela, čestitamo!

LASTNA STREHA

S kolikim veseljem prejemamo
poročila iz Anglije, Kanade, U.S.A.
in iz najrazličnejših krajev širne
Argentine, da si je ta in oni izmed
naših novonaseljencev ustvarili
lastni dom. Skoro slednjemu take¬
mu poročilu pa je pridejana gren¬
ka pripomba: “O, da bi nas bilo
še veš skupaj!” čut za skupnost
med Slovenci ne bo zamrl nikoli!
Kjerkoli na svetu bivamo, povsod
se kaže ta čut za skupnost. Zuna¬
nji izraz temu so naši družabni lo¬
kali, zlasti pa naši organizacijski
skupni domovi.

Tu v Argentini smo živo začuti¬
li potrebo po lastni skupni strehi
takoj, ko smo si malo opomogli od
prestanih tegob in začetnih težav.
Z zaupanjem v božjo pomoč in v
dobro voljo vseh naših ljudi priče¬
njamo z graditvijo skupne strehe.
Razposlana so vabila na vpis in
plačilo deležev bodoče družbe, ki bo
lastnica naše skupne strehe. Mno¬
žice so se razgibale in vse izgleda,
da stvar napreduje še bolj, kakor
je bilo pričakovati. Zlasti mladina
čuti, kako nujno so nam potrebni
skupni prostori za najrazličnejše
namene in prireditve ter se je vr¬
gla na delo z močnim zagonom.

Vpisovanje deležev živahno na¬
preduje.

Rok za plačilo prvega obroka
traja do 15. marca. Skladno s tem
traia do istega dneva tvdi rok za
vpis deležev.  V toliko je treba po¬
praviti tozadevno besedilo Vabila
za vpis.

Vpisujmo in vplačajmo deleže!
— Dvakrat da, kdor hitro da, in
to sebi in skupnosti v korist!

Pripravljalni odbor

Društveni Oglasnik

SLOVENKE, SLOVENCI!

Veliko naših rojakov nadaljuje v Ev¬
ropi bedno taboriščno življenje. Mnogi
so trajno bolni, invalidi, telesno onemo¬
gli. Manjka jim obleke, perila, čevljev
in tudi hrane. Prosijo pomoči. Pomagaj¬
te jim! Darujte zanje denar, staro oble¬
ko, perilo in obutev. Tudi konzervirano
hrano lahko daruiete. Vse darove spre¬
jema pisarna DRUŠTVA SLOVENCEV
V BUENOS AIRES, VICTOR MARTI-
NEZ 50.

Za bolne in onemogle slovenske be¬
gunce v Evropi so darovali v denarju
I gg:

Ivan Starič, Ivan Smole, Jože Štefa-
nič, Katarina Kovač, Marija Kovač, Vik¬
torija Čop, Jernej Kalan, Matevž Mo¬
der, Anton Krušič, Benedikt Gomilšček,
Janez Hladnik, Julijana Moder, Janez
Klemenčič, Ivan čelhar.

Društvo Slovencev se vsem daroval¬
cem lepo zahvaljuje in želi, da bi našli
mnogo posnemalcev!

Poravnajte naročnino

HUGO WAST

59

666

DRUGI DEL IVANE TABOR.  — POSLOVENJENO
S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM.

Na svojih dolgih poteh so popotniki
bandjaris, ki so prevažali žito za ljud¬
stvo in so potovali v skupinah, pred ka¬
terimi je hodil vedno bik, pokrit z zla¬
tim loščem, srečavali čudno sumljive
romarje. Vse vrste prometnih sredstev,
kolikor jih poznajo razne dobe, so bile
sedaj v prometu: vozovi, ki so jih vo¬
zili debeli tibetanski voli; osli pamir-
skih visokih planot; ‘‘shingram”, neke
vrste bambuške kletke, v katere so se
zapirali bogati Indijci, ležeč na blazinah,
ua hrbtih živali; "gharije”, ali vozovi
na štiri kolesa, v katere so bile vpreže-
n e krave, na obokih pa je viselo orožje
gospodarjevo, mogočna “radjputana”,
ki je pri vsakem prehodu reke odrezala
glavo enemu izmed služabnikov, ki je
bil mešane rase; slonokoščena vozila
na afriških zebrah, razkošna vozila
žlahtnih dam iz Kašmirja, najlepših
na svetu; veličastne vrste kamel in slo¬
nov, okrašene za mogočne “katriase”,
potomce karljevskih osvajalcev; konji,
hitri kot veter, n a  katerih so jezdili
‘‘siksi”, privrženci Nanaka, noseč pri
sebi vedno kot talisman košček jekla;
fakirji in berači, z bambusovo trsiko na

hrbtu, n a  koncu katere je visela culica,
vse njihovo uremoženje; potem množice
žensk z zakritimi lici in s kopico napol
golih otrok.

In nad vso to množico, premikajočo
se kakor za časa Džingiskanovega, se je
slišalo brnenje aeroplanov, ki so leteli
po zraku nad njimi.

Tu pa tam kakšno grmovje na obali
reke ali senca figovega drevesa, ali
“mhove”, pa tudi grmovje hrano dajo-
čih rož.

Vmes pa vedno kakšen fakir, pridiga¬
joč sveto vojsko v vseh desetih jezikih
indostanskih.

V tej visoki noči se je pater Simon,
ki je nekoliko zaspal na zibajočem se
slonu, nenadoma zdrznil. Njegov sprem¬
ljevalec slona, v rumenem turbanu in
zagorelih nog, je zapel eno tistih gre-
gorjanskih melodij, ki so se pele v sred¬
njem veku in katerih glasbena nežna
prefinjenost je še danes skrivnost.

Glasbena vednost vseh časov, kakor
tudi je bilo mnogo genijev in novih teh¬
ničnih glasbenih iznajd, ni zložila lepše
melodije, kakor sta znana srednjeveška
speva “Lauda Sion” ali Dies irae”.

"Hvali, Sion, Rešenika...”

Menih je poslušal ta sladki in prožni
zvok, ki se je zdel, da bi mogel doseči
zvezde in srce se mu je stisnilo, kar bi
kakega drugega človeka potrlo do tal;
toda takoj nato se je dvignila ista pe¬
sem tudi tam.. . in tam... in kmalu je
vsa karavana pela to pesem, polno skla¬
dja z visoko indijsko nočjo...

Pesem “Lauda Sion”, katere besede
je spesnil sv. Tomaž Akvinski, je za ne¬
kaj ur olajšala počasno hojo te ogrom¬
ne karavane.

Pot, vsa posuta s kamenjem rožaste
barve, se je dvignila v prve klance gore.

Nedaleč je bilo videti jezero, na ka¬
terem je odpiralo svoje cvetove tisoče
in tisoče simboličnih cvetov-lotosov; na
dnu jezera pa so se skrivali požrešni kro¬
kodili.

Nato so se pokazali gozdiči bambuso¬
vega bičja in veter skozi nje je šumel
obenem z nastopajočo zoro.

Proti severu se je dvigala ogromna
sklada govorja, čez katerega so se bli¬
skali prvi sončni žarki.

Cesta se je prelila v pot med ogrom¬
nimi skladi, med katerimi so bili velblo¬
di in sloni, kakor da jih je požrla zemlja.

Oče Simon se ni mogel odtegniti skuš¬
njavi, da ne bi zapel z vso množico zad¬
nji kitici svete himne ‘‘Lauda Sion”. Za¬
pel je s svojim mogočnim in zvenečim
glasom...

“Kakor vidim,” mu je rekel nato vo¬
dič v latinščini, “si tudi ti katoličan.”

“Da;.toda reči ti moram, da si nisem
predstavljal, da bom v teh krajih našel
koga, ki bi znal to starogregorijansko
pesem... ”

‘‘Je v Indiji milijone katoličanov, za
katere resnica ni sramota.”

“Kako poznaš ti te besede iz svetega
Pavla?”

“Ker sem duhovnik.”

“Katerega reda ali kongregacije?”

‘‘Jezuit.”

Oče je bil že na tem, da bi se izpove¬
dal, da je tudi on duhovnik, toda posta¬
lo ga je sram in je molčal. Spremenil
je naglo pogovor in vprašal:

“Veš, kako se imenuje to mesto?”

“Kako? Ti, ki si prišel z njo,  in
ne veš, kam greš?”

“Koga misliš? Kdo je ona?”

‘‘Kraljica...”

“Jaz poznam Ivano Tabor, s katero
sem prišel, in ne kraljice, o kateri mi
govoriš. Kako se imenuje kraljica?”

“Nikdar nisem slišal imena, ki si mi
ga rekel,” je odgovoril vodnik. “Kralji¬
ca je Mahta Baj, toda ne čudim se, če
si je dala drugje še drugo ime.”

‘‘Prvič slišim zdaj njeno ime.”

Molčala sta nekaj časa, da ne bi vzbu¬
jala pozornosti.

“Res ne veš torej,” ga je vprašal oče
Samaria, “kam gremo?”

Vodnik se je nagnil in rekel s tihim
glasom:

“Ne morem si misliti, da ne veš, da
gremo proti Sirsi.”

‘‘Lahko ti prisežem, da ne vem. Ne
vem niti, kaj je Sirsa.”

“Torej tudi ne veš, da gremo tja zato,
da začnemo sveto vojsko?”

“Nisem vedel.”

“Še manj torej veš, da vojaki te voj¬
ske nosijo na roki poseben znak in tu¬
di na čelu?”

‘‘Kakšen znak?” je živo vprašal Si¬
mon de Samaria, ugibajoč odgovor.

“Predstavljam si,” je rekel vodič, “da
si pač kdaj bral Apokalipso...”

“Seveda sem.”

‘‘Spomni se tistega mesta 13. pogla¬
vja, ko govori sveti Janez, da bodo ča¬
stilci Antikristovi nosili posebno zna¬
menje. ..”

“Spominjam se: Takole pravi: ‘Sto¬
ril bo, da bodo vsi ljudje, majhni in ve¬
liki, bogati in ubogi, svobodni in suž¬
nji, nosili njegovo znamenje na roki ali
na čelu.”

“Res je,” je odvrnil vodnik,” v nekaj
dneh se bodo milijoni in milijoni Indij¬
cev, pečati z znamenjem 666, vzdignili
v imenu Antikristovem n a  vojsko proti
Tatarjem. Danes se bo med zidovi Sirse
začela ta božjekletna zadeva, ki se bo
razširila čez vso Indijo... Toda vsi, ki
gredo s temi karavanami, se niso dali
pečatiti s tem znamenjem...”

"In ti?”

“Jaz ne in tudi nihče od tistih, ki so
peli “Lauda Sion”.

“Kaj boste napravili, da se boste izo¬
gnili temu?”

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 22. H. 1951

SLOVENCI

PO SVETU

Eritreja

Po dolgem času se Vam zopet lahko
oglasim in se Vam predvsem zahva¬
lim za redno pošiljanje Svobodne Slo¬
venije. Prosim Vas tudi, pošljite mi
Koledar, ki ste ga izdali za to leto.

Zadnje mesece sem bil silno zapo¬
slen. Po Eritreji je razsajala malarija
in samo v bolnišnici v Agordatu, kjer
sem zaposlen sedaj, sem imel samo v
enem mesecu okrog 4.000 bolnikov. Pa
bi tudi še kako šlo, če bi med tem po¬
čivale druge bolezni! Tako mislim, da
mi boste oprostili, da sem tako dolgo
molčal.

O položaju tuk, naroda sem Vam pi¬
sal v enem svojih zadnjih pisem. Se¬
daj vam lahko sporočim, da so Eritrej-
ci z načrtom ZN, da Eritreja postane
federacija s sosednjo Abesinijo, kar
dovoljni. Kolikor so meni dosedaj zna¬
ne tukajšnje razmere, bi bila vsaka
dnuga rešitev, predvsem pa taka, ki ne
bi bila v skladu z abesinskimi težnja¬
mi, zgrešena in bi povzročila državljan¬
sko vojno.

Ob priliki se Vam bom zopet oglasil.
Za sedaj pa sprejmite vsi moje lepe
pozdrave. Dr. Si

Francija

Pravkar sem prejel v najboljšem sta¬
nju dragoceno pošiljko: dva izvoda Va¬
šega koledarja, ki smo ga že tako želj¬
no pričakovali.

Takoj prvi pogled mi je pokazal ko¬
liko bogastva vsebuje. Posebno pa pri¬
ča koliko truda, požrtvovalnosti in lju¬
bezni je položenega v to knjigo, člo¬
veka to zares kar gane. Narod, v ka¬
terem je toliko plemenitosti, pač ne
more propasti. Prejmite, prosim, mojo
in ostalih tukajšnjih Slovencev iskreno
zahvalo.

Frizerski salon "Vena"

PRVI SLOVENSKI V BS. AIRES

se vljudno priporoča vsem gospem in
gospodičnam za cenjeni obisk.
Trajna in vodna ondulacija, kakor
tudi druga dela po Vaši želji in oku¬
su. Cene solidne.

Obiščite nas v

Calle ERCILLA 6120

Iz Liniersa pridete s colectivom
štev. 15 v petih minutah

VILI - VENA POTOČNIK

Po dogovoru z g. Schmiedom preva¬
jam sedaj njegovo knjigo o Grozdetu v
francoščino. Upam, da bo delo to zimo
končano. P. H. V.

Avstrija

K bogati knjigi, Koledarju Svobodne
Slovenije za leto 1951, ki je res pravi
zbornik, čestitam. Lahko smo vsi za¬
mejski Slovenci ponosni na tisk, ki ga
z nemajhnimi žrtvami izdaja sloven¬
ska emigracija v Argentini. Bog daj
svoj blagoslov za vsestransko uspeva-
nje tiska tudi za naprej!

Mons. Dr. Jože Jagodic.

S|»«»BBiSnska plošča
dr. Prešerna
na Dunaju

Dne 3. decembra 1950 so odkri¬
li na Dunaju spominsko ploščo na
hiši, v kateri je nekoč stanoval dr.
France Prešeren.  Ploščo je odkril
dunajski župan dr. Koerner po
slavnostnem govoru univ. prof. dr.
Karla Pivka.

Napis na plošči pravi: “Ein
Vorbild den Voelkem: Hier schlos-
1  sen Freundschaft fuers Leben
i France Prešeren, der slovenische
Dichterfuerst, und Anastasius
Grnen, der oersterreichische Frei-
heitssaenger.”

Ploščo je prevzela po županu v
varstvo dunajska občina.

Slovenci v Argentini ki žele kole¬
dar Svobodna Slovenija za 1951
prejeti po pošti, naj to sporočijo na
upravo Svobodne Slovenije, Victor
Martinez 50, Buenos Aires. Obenem
z naročilom naj pošljejo tudi kupni¬
no v znesku 32 pesov in 2 pesa za
poštnino ter ovojnino. Skupno 34
pesov.

Pri naročilu več 'izvodov stane
poštnina in ovojnina le za prvi izvod
2 pesosa, za nadaljnje izvode pa po
1 peso.

Denar nakažite s giro postal.

Koledar Vam bomo poslali s pri¬
poročeno pošto v trdnem in dobrem
ovoju.

•k * -k

Obenem z naročilom nam nakaži¬
te tudi denar in ne šele po prejemu
koledarja!

POMOČ DRUŽINAM V SLOVENIJI

Hffigata Izbira paketov
z vsema potrebnimi živili'

in ostalimi koristnimi predmeti

Zahtevajte cenike! — EUROPLATA

POZOS 129-1.  nadstropje BUENOS AIRES

IZREDNA PRILIKA, DA POSTANEŠ LASTNIK

lepih lotov, zasajenih z drevjem s površino nad 400 m2. Nudi¬
mo jih po ceni od $ 40.— mesečno. Loti so ob avtomobilski cesti
štev. 3, imajo zvezo s 4 kolektivi in so samo nekaj minut
oddaljeni od Liniersa.

CANGALLO 1 8 8 5. CAPITAL
in pri zastopniku - Slovencu v Av. San Martin 2524 — Caseros

Koledar Svobodna Slovenija za
leto 1951 lahko kupite na sledečih
krajih:

1. Pisarna Društva Slovencev, c.
Victor Martinez 50;

2. Časa Boyu, Olazabal 2336;

3. Santeria y Papeleria “Santa
Julija", Victor Martinez 39;

4. Foto atelje Lojze Erjavec, Al-
varado 350, Ramos Mejia;

5. Slovenska hiša na Blanco En-
calada 149, Villa Martelli;

6. Ivan Žnidar, brivski mojster,
“Los Alpes" - Drysdale 5614,
Carapachay.

7. Janez Lužovec, Brown 423,
Quilmes.

8- Homan Pavle, Temple 2147,
Munro, FCNGB.

CENA KOLEDARJU 32 PESOV.

OBVESTILA

Mladinski pevski zbor “Gallusa”. —
Slovenski pevski zbor "Gallus ima v
svojem načrta ustanoviti tudi mladin¬
ski pevski zbor. Doslej se je že prija¬
vilo kar lepo število mladih pevcev
in pevk. Ker pa so se trenutno poja¬
vile nepremostljive ovire, je odbor iz¬
vedbo tega načrta odložil na ugodnej¬
ši čas. Nikakor pa ne misli te lepe za¬
misli opustiti ter bodo otroci oz. njiho¬
vi starši o stvari pravočasno obveščeni.

Koncert slovenske narodne pesmi. —
SPZ ‘‘Gallus” namerava v drugi polo¬
vici meseca aprila prirediti koncert
slovenske narodne pesmi. S tem bo u-
stregel tudi širši plasti slovenskega
občinstva. Na koncert že zdaj opoza¬
rjamo. — Kdor bi želel še pristopiti k
zboru, naj to stori najkasneje do kon¬
ca tega meseca!

Obrtnik išče gospodinjo. Delo lahko,
plača po dogovoru. Točna pojasnila
se dobe:

Juramento 2673, San Justo, FCNDFS

Uradno prevajanje dokumentov iz
katerega koli jezika, sodnijske zade¬
ve kot n. pr. državljanstvo, spremem¬
ba priimka ali poprava ostalih osebnih
podatkov, potni list za tujce (pasapor-
te no argentino), informacije glede
nabave raznih dokumentov; nasveti
pri iskanju dovoljenja za vselitev ali
izselitev; potovanja v druge države
(pasajes); sestavljanje prošenj v
španščini in podobno.

SIMON RAJER — na razpolago
Vsako nedeljo po slovenski sv. maši
na Belgrano; med tednom pa vse dni
razen ob sobotah na ulici 25 de Ma-
yo 541, Buenos Aires od 7. do 13. u.
re. Telefon: 31-1265 ali 31-2231.

DARILA

ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO,
ZDRAVILA.

ZA VSE DRŽAVE.

Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬
ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo,
Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬
žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬
lje, usnje, rabljeno obleko: mast,

slanino, šunko, med, salame
in čokolado.

P AN E T H y Cia.

DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810
T. E. 30-7352

Imprenta ‘'Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires

SEZNAM KNJI« DRUŠTVENE KNJIŽNICE

(Nadaljevanje 4.)

Knjige Slovenčeve knjižnice;

Deledda Grazia: Marianna Sirca.

Ernest Claes: Pokojni župnik Kampens.
Povest.

Haggard H. Rider: Dekle z biseri —
povest iz prve dobe drščanstva.

Kugo Wast (Mirko Javornik): Zlato

večnega Juda. —i Roman.

Silvio Pellico. — dr. A. Buda: Moje ječe.

II. Rider Haggard (Anton Anžič): Dru¬
žina v ledeni dobi. — Zgodba o po-
četkih človeštva.

Joža Lovrenčič: Tonea iz lonca. — Ne¬
navadna zgodba iz starih časov.

Janez Jalen: Ovčar Marko. — Povest.

Rohmer Sax: Skrivnost dr. Fu-Mančuja.

Tommasso Grossi (dr. Joža Lovrenčič):
Knez Marko. (Marco Visconti.)

Joža Likovič: Svetinje nad Barjem. —
Legende in pripovedke.

Baronica Orczy: Ljubezen, ki rešuje. —
Prva in druga knjiga.

Francesco Perri (dr. Joža Lovrenčič):
Neznani učenec. — Zgodovinski ro¬
man iz Kristusovih časov.

Jože Tomažič: Pohorske pravljice.

Miklavž Kuret: Veselja dom. — Igre in
razvedrila v družini. Prva, druga in
tretja knjiga.

Jože Krivec: Dom med goricami.

H. R. Haggard: Roža sveta.

Joža Vovk: Naš Buček.

Ciima Lagerloef: Dekla z Močevja. —
Zaklad gospoda Arneja. — Ptička. ■—
Hišni škrat na Toerabyju. — Pošast¬
na roka.

Henry Bordeaux (Anton Anžič): Srce
in kri. — Roman. — Miha Koren in
Slavo Lovec) : Poštena žena — No¬
vela.,

Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Ukrajinske

povesti.

Dario Niccodemi: Postružka.

Stojan Zagorčinov: Ljubezen kraljične
Sofije. — Povest. — Jovkov Jordan:
Ded David. — Novela.

Tine Debeljak: Pravljice Božene Nem-
cove. — II. knjiga.

Antonio Fogazzaro (Janez Dolan): Pes¬
nikova skrivnost.

Jože Dular: Ljudje ob Krki.

Radislav C. Wren (Avgust Petrišič)'
Trije bratje.

Ivan Pregelj: Mlada Breda. — Povest.
Henry Bordeaux: Raymonda.

James Oliver Curwood: Ogenj divja.
Gertruda Le Fort: Veronikin prt. —
Roman.

Sida Košutič (Jože Tomažič): Z naših
njiv.

Jan Vrba (dr. Franc Bradač): Stari in
mladi.

Stanko Lapuh: črni svatje.

Pierre Benoit (Igor Jančič): Veliki jez.
Roman iz Irske.

Hektor Malot (Nada Konjedic): Breb

doma.

Jan Plestenjakž Herodež. — Povest.
Bruno Frank: Baron Trenk.

František Skacelik (prof. Lojze Uršič):

Podeželski zdravnik. — Roman.

Maks Metzger: Monika potuje na Ma¬
dagaskar.

Enrica Handel-Mazzetti:— Štefana. —
Roman. I. in II. del.

Božena Ncmcova (Joža Glonar): Babi¬
ca. — Slike iz življenja na kmetih.
Henry Bordeaux (Anton Anžič): Vrni¬
la se je.

Sigurd Christiansen (dr. Fr. Bradač):

Mrtvi med dvema živima.

Henrik Federer (prof. Mirko Avsenak):

Papež in cesar nai vasi.

Radislav Rudan: Bilo je nekoč... —
I. del. (Bo sledilo.)

Trgovina z nabožnimi predmeti
in papirjem

“SANTA  J U LI  A "

Victor Martinez 39

PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA,
črnilo, svinčnike, BIROME, lepa NALIVNA
PERESA, ZVEZKE, šolske TORBICE, pisarniške
POTREBŠČINE,

DAMSKE ROČNE TORBICE in lepe AKTOVKE,

RAZGLEDNICE za voščila, božič in mesta
Buenos Airesa,

ALBUME in vogličke za albume, beležnice in različne NOTESE,
KIPE, podobe, KRIŽE, svetinjice, ROŽNE VEN¬
CE, kropilnike, BREZIJANSKE PODOBE etc„
KADILO in SVEČE

Vse to in še mnogo drugega koristno-potreb-
nega Vam nudimo po zmernih in nizkih cenah.
POPRAVLJAMO Vam hitro in dobro Vaše spominske rožne vence.
Priporoča se Vaši naklonjenosti

Santeria y Papeleria
“SANTA  J U L I A "
Victor Martinez 39

ČASA B 0 Y U

OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160

1/2 kvadre Cabildo 2300

Nudimo ure OMEGA, UNVER. RECORD, DELOS — avtomatične, vo¬
dotesne in antimagnetične — najmodernejše oblike in vse s tovarniško
garancijo.

Opozarjamo, da si nabavite budilke, dokler je še zaloga.

Vsa popravila ur in zlatnine — točno in zanesljivo.

Našim strankam nudimo kot olajšavo pri nakupu plačilo na obroke.
(Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa
lahko zglasite tudi v"  našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338,
1. nadstr. dto. 5.)

D

CANGALLO 439. OLicina ©02

URADNE URE: OD 9. DO

Ta ceni

No. 1.$ 40.— No.

2,25 kg riža
2,25 kg sladkorja

No. 2.$ 40,—

4,5 kg riža

No. 3 ... f .$ 40,— No.

4.5 kg sladkorja

No. 7.$ 49.—

4 kg mila za pranje No.

300 g toaletnega mila

No. 8.$ 55,— No

2 kg svinjskege masti

3 konserve govejega mesa

1 steklenica mesnega izvlečka
1 konserva paradižnikove mezge No.

No. 10.S 58.—

1 kg surove kave Santos

2 kg sladkorja No.

1.5 kg riža

No. 12.$ 58.—

2 kg riža No.

1 kg govedine (pecho de vaca)

2 konservi z govedino No.

1 steklenica mesnega izvlečka 9

99

ZA

NCOMIENDAS I NTERN A C I0 N A L E S

18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO

h razveljavlja vse dosedanje cen

13 .

1 kg prekajene slanine

1 kg svinjske masti

2 kg čehelnega medu

14 .

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto čehelnega medu

15 ...

10 konserv govejega mesa

16 .

2 kg neto svinjske masti

2 kg prekajene slanine

17 .

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto svinjske masti

18 .

4,5 kg riža

4,5 kg sladkorja

19 .

9 kg riža

20 .

kg sladkorja

S 65.—

S 65.—

$ 65.—
$ 67.—

$ 70.—

$ 72.—

$ 72.—
$ 72.—

No. 22.S 99.—

2 kg Santos kave v zrnju
1,5 kg sladkorja

1 kg riža •

No. 23.$ 95.—

3 kg moke

3 kg sladkorja

2 kg čehelnega medu
■ 400 g dišav

No. 26.$ 105.—

1 kg Santos kave v zrnju

2 kg sladkorja

2 kg svinjske masti
2 kg riža

1 kg govedine (pecho de vaca)

Vi  kg marmelade

No. 27.$ 115.—

1 konserva z govejim jezikom
1140 g)

1 kg slanine

2 kg svinjske masti
1 kg riža

1 kg čehelnega medu

1 kg sladkorja Vi  kg kakaa

T. E. 3 4 — 9185

MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202
POSTAL

i h e.

No. 30.$ 180,—

1 kg Santos kave v zrnju
1 kg sladkorja
1 kg marmelade
1 kg čistega čehelnega medu
1 kg svinjske masti
1 kg prekajene slanine
1,14 kg govejega jezika
1 steklenica (100 g) mesnega
izvlečka

1 manjša konserva s svinino
250 g angleškega kakaa
200 g Ceylon čaja
400 g izbranih dišav

No. 31.$ 45.—

4.5 kg moke

No. 32.$ 80.—

4.5 kg moke

4.5 kg Sladkorja

No. 33. $  110,—

2.5 kg surove kave

No. 34.$ 155.—

1 kg surove kave
1 kg kakaa Vi  kg čaja