9. ;olitič|iih dogajanj je brez vsakega dvoma neizpolnjevanje v državni pogodbi prevzetih dolžnosti do slovenske in hrvaške narodne manjšine. Odgovornost za iz tega dejstva izhajajoče posledice pa pade na tiste, ki so za izvajanje prevzetih obveznosti odgovorni, in ne na čakajoče manjšine. Dobro se zavedamo tutli vseh velikih notranje-političnih težav, ki obremenjujejo celotno politično življenje. Nikakor pa ni moč pričakovati od nas, tla bi se zaradi lega odpovedali svojim upravičenim zahtevam in da bi sc odrekli v ustavi nam zajamčenim pravicam. Pred letom dni smo imeli za slovensko oz. dvojezično gimnazijo 65 prijav za prva dva razreda, dekreta o tej gimnaziji pa še do danes ni. Ni še tudi državnega zakona, o katerem je govoril gospod prosvetni minister pred letom dni. Dne 17. oktobra 1956 smo sedeli pred ministrskim komitejem na Dunaju in slišali prav lepe besede gospoda zunanjega ministra kot predsednika komiteja za tolmačenje člena 7 državne pogodbe. Sctlaj, |h> preteku novih štirih mesecev, pa smo ravno tam, kjer smo bili dne 17. oktobra 1956. Na posvetovanju dne 17. oktobra 1956 je gospod zunanji minister dr. Figi jasno napovedal, da lx> prav v kratkem tudi podobno posvetovanje glede uradnega jezika pri upravnih oblasteh in na sodiščih ter glede dvojezičnih napisov. Iz raznih listov smo zvedeli, da namerava prosvetni minister odpraviti obvezni pouk V Moskvi je zasedal Vrhovni sovjet, ki je sklepal o državnem proračunu. Ob zaključku je zunanji minister Šepilov podal referat o zunanji politiki, v katerem'je napovedal novo sovjetsko mirovno ofenzivo. Notranji pretresljaji sovjetskega satelitskega bloka so znatno oslabili prodorno moč komunizma, ki sedaj nujno potrebuje daljšo dobo, da si izleči rane, ki so mu jih zadali krvavi upor na Madžarskem, spremembe na Poljskem ter podtalno vretje v vseh vzhodnoevropskih državah. Šepilov je očividno pozabil na nedavna pisma svojega šefa Bulganina, (ki je pred nekaj meseci Franciji in Angliji grozil z raketno vojno), ko je znova poudarjal potrebo mirne koeksistence. Šel je ta celo tako daleč, da je priznal Franciji ,,upravičene interese” v Alžiru ter dejal, da bo morala rešitev tega vprašanja te interese upoštevati. Tudi glede Bližnjega vzhoda je bil pripravljen na kompromise. Po tem ko je ameriški parlament odobril „Eisenhowerjevo doktrino”, ki izraža resno voljo Amerike, da prepreči vdor komunizma v ta del sveta in sama ..izpolni” praznoto, ki je tam nastala po uplahnitvi francoskega in angleškega političnega vpliva, je sovjetski tisk zagnal krik, da je to nov „napad zapadnega imperializma” na neodvisnost držav Bližnjega vzhoda. Sedaj pa Minuli teden je kongres italijanske socialistične stranke, ki je pod vodstvom Pietra Nennija bila doslej tesno povezana v bojnem paktu s komunistično stranko, sklenil združitev s social-demokratično stranko, ki ji stoji na čelu Giuseppe Saragat. Slednja sodeluje v vladi in njeni poslanci dajejo glavni vladni stranki, krščanski demokraciji, večino v parlamentu. Združitev socialistov so že dalj časa pripravljali in so se zanjo posebno vnemali francoski in angleški socialisti. Toda ko so po sprejetju resolucije o združitvi v Benetkah volili glavni odbor stranke, je bilo izvoljenih le 27 pristašev združitve, ki podpirajo Nennija, dočim je ostalih 54 članov ali proti združitvi sploh ali pa ima proti njej močne pomisleke in se ne morejo popolnoma odtrgati od svojih nekdanjih zaveznikov. Tudi v demokratičnih krogih so si združitev socialistov in njih popolno vključitev v demokratične sile zelo želeli in so mnogi upali, da bi šele sodelovanje med enotnimi socialisti in krščansko demokracijo moglo v Italiji prinesti tiste neobhodno potrebne gospodarske in socialne reforme, na katere že slovenščine na nemških šolah in ustanoviti slovensko gimnazijo. Slovenci nismo nikdar zahtevali, da bi se morali učiti nemški učenci slovenskega jezika na srednjih šolah, bili smo le mnenja, da bi znanje slovenščine koristilo tem učencem in tudi državi, pač pa snto Slovenci že leta zahtevali, da bi imeli Slovenci na svoji lastni srednji šoli v Celovcu možnost, da se priučimo obeh deželnih jezikov v polni meri, ker smatratno, da bomo tako najlaže in najbolje služili domovini v deželi, kjer živita dva naroda, in na prostoru, ki je zgodovinsko stikališče treh velikih evropskih jezikovnih skupin. Čakamo in ugotavljamo, da je naša zvezna vlada na notranjem in zunanjem političnem polju znala najti primerno rešitev zelo zamotanih vprašanj, da pa glede manjšin ni storila nobenega odločnega koraka in to ne nazadnje morda v bojazni, da ne razburi koroškega šovinizma vseh barv. Za šovinizem pa danes v Evropi, ki se l>ori za svoj obstoj, za svojo lastno kožo, ni več mesta, kajti samo v sporazumu in sodelovanju vseh, malih in velikih, je rešitev in bodočnost Evrope. Šepilov predlaga, da se Sovjetska zveza in Združene države sporazumejo o politiki ne-vmešavanja v tem prostoru. Kot prvi korak bi pa morala Amerika opustiti svoja vojaška oporišča na Arabskem polotoku. Predlagal je sestanek vrhovnih vladnih predstavnikov štirih velesil Amerike, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze, ki bi se naj pogovorili o ureditvi kolektivnega varnostnega sistema v Evropi in po možnosti tudi v drugih področjih. V živih barvah je zopet slikal nemško nevarnost, ki jo je treba vprav s tem varnostnim sistemom u-krotiti. Obljube in grožnje Bonnu Istočasno ko je Šepilov slikal nemško nevarnost Zapadu, pa so v Bonnu proučevali pismo, ki ga je Bulganin pisal Adenauerju, v katerem ponuja Zapadni Nemčiji sodelovanje na političnem in gospodarskem področju, ako se ta ne priključi nobenemu vojaškemu bloku in opusti svoje oborožitvene načrte. Obenem pa grozi, da ..atomski bombniki dosežejo sleherni kotiček sveta”, ako bi se Neančija le oborožila. V noti sovjetska vlada tudi pravi, da je „za združitev treba najprej priznati obstoj dveh Nemčij”, zato izgleda, da so neposredni razgovori med obema vladama zopet padli v vodo. ljudstvo predolgo čaka. Toda združitev v sedanji obliki odpira mnoga vprašanja. Največja uganka je Nenni sam, ki je eden izmed imejiteljev ..Stalinove nagrade” (denar je dal za dobrodelne namene šele po krvavih dogodkih na Madžarskem), pa tudi aparat njegove stranke, ki je, kot so vprav volitve v Benetkah pokazale, močno prepreden s komunistom prijaznimi ljudmi. Po združitvi bo Saragat izstopil iz vlade in ji s tem odvzel večino v parlamentu. Nove volitve so potem neizogibne. Angleško orožje za Egipt Po podatkih trgovinskega priročnika Združenih narodov za 1. 1956 je v prvi polovici minulega leta britanska vlada, kljub sporom med obema državama, prodala Egiptu raznovrstno orožje v skupni vrednosti 2.5 milijonov dolarjev. Med dobavami so bili tanki, strelno orožje, strelivo in celo raketna orožja. Denar pe smrdi... S čolnom preko Atlantika V čolnu je preplul Atlantski ocean v 72 dneh hamburški zdravnik dr. Hannes Lin-demann. Preplul je okrog 4500 kilometrov po morju v lahkem čolnu z lesenim ogrodjem, na katerega so bile napete platnene stene. Eno samo jadro mu je služilo za lovljenje vetra, ki ga je poganjal naprej. Trikrat se mu je čoln prevrgel v viharju. Takrat je moral dr. Lindemann čakati v vodi, da se je vihar polegel. Pri tem pa je izgubil skoraj vse zaloge hrane. Povečini se je nato hranil kar s surovimi ribami. Kljub temu, da je 50 dni njegovega potovanja deževalo in je lovil deževnico v vdolbino iz plastične tkanine, je tudi ta voda že bila slana, kajti morska gladina izpuhteva drobna solna zrnca. Zato ga je na poti najhuje mučila žeja. Hamburški zdravnik je odšel na to potovanje, da ugotovi zmogljivost človeškega telesa. Obenem pa je s tem potrdil stare pravljice Vikingov, ki so pred tisoč leti, davno pred Krištofom Kolumbom z lahkimi čolni prekoračili ocean in so njih sledove našli v izkopaninah na ameriškem kontinentu. Die Spradienfrage in Karnten je naslov zanimive dokumentarne knjige, ki je v založbi Narodnega sveta izšla pred kratkim v Celovcu. Izzvala je živahne odmeve v vseh taborih. Brez tega dela ne more biti nihče, ki se bavi z jezikovno in narodnostno problematiko na Koroškem. Spisana je v nemščini in vsebuje dokumente iz nemških virov s potrebnimi spremnimi pripombami. JE SEDAJ TUDI V PRODAJI IN STANE LE 10 ŠILINGOV. Ker pa je na razpolago le omejena naklada, si jo oskrbite čimprej. Je tudi zelo primerno darilo za vaše prijatelje in znance, ki ne razumejo slovenščine in sc bodo tako mogli samo poučiti o mnogih vprašanjih, ki jih je doslej prenapeta propaganda enostransko prikazovala. Naročila sprejema pisarna Mohorjeve družbe v Celovcu, in uprava našega lista. -KRATKE VESTI — „JUGOELEKŠPORT” študijsko društvo za proučevanje možnosti izgradnje velikih električnih central v Jugoslaviji, ki bi s svojim tokom zalagale potrebe zapadne Evrope, je bilo minuli ponedeljek ustanovljeno v Ljubljani. Sestavljajo ga predstavniki zainteresiranih gospodarskih organizacij Zapadne Nemčije, Avstrije, Italije in Jugoslavije. 27 MILIJONOV MARK BO PLAČAL,A I. G. Farben nekdanjim židovskim zapornikom koncentracijskega taborišča v Au-schwitzu, ki so bili prisilno poslani na delo v bližnje tovarne tega takrat največjega nemškega kemičnega koncerna. Tozadevni sporazum je bil podpisan med zastopniki družbe in predstavniki židovskih organizacij. Doslej je okrog 5000 Židov že prijavilo svoje zahtevke, a pričakujejo še nadaljnih prijav, kajti po računih predstavnikov 1. G. Farben je v njenih tovarnah med vojno delalo približno 43.000 prisilnih delavcev. Po sedanjem sporazumu bodo pa upravičenci, ki so delali nad 6 mesecev, dobili kvečjemu 5000 D-mark. Kdor je delal manj časa, bo dobil manjšo odškodnino. Zapadnonemška vlada je postavila gotov rok za prijavo zahtevkov. GENERAL MAR KOS. poveljnik grških komunističnih partizanov po koncu vojne, se je nenadoma pojavil na Poljskem. Po letu 1945 je z jugoslovansko in sovjetsko podporo delal sive lase angleškim zasedbenim četam in pozneje grškim vladam, dokler ni leta 1948 padel v nemilost v Moskvi zaradi pro-titoističnih simpatij. Po prelomu med Beogradom in Moskvo je nenadoma brez sledu izginil. Kmalu nato so grške redne čete skoraj popolnoma iztrebile partizane in vpostavile javni red in mir. Sedaj pa poročajo iz Varšave, da je Markos za Božič obiskal skupine Grkov, ki kot begunci žive na Poljskem. Domovino so po večini zapustili po zlomu komunističnega upora. Sedaj se pa polagoma vračajo, ker je grška vlada izdala obsežno amnestijo. MRTVECA NAMESTO ČRVA sta našla dva švicarska ribiča, ki sta grebla po zemlji v bližini nekega potoka, da si nabereta črvov za ribarjenje. Policija je ugotovila, da je to truplo nekega 15-letnega dekleta, ki je pred petimi meseci v skrivnostnih okoliščinah izginilo v Ženevi. fj)ustna prireditev Igra, petje srečolox> in - P L E S bo dne 17. februarja 1957 ob 19. uri (ob sedmih zvečer) v Kolpingovi dvorani v CELOVCU. Kenni - italijanska neznanka Politični teden Po svetu ... Zdraha v Združenih narodih Minuli teden je zasedanje glavne skupščine Združenih narodov nudilo žalostno sliko razrvanosti današnjega sveta, v katerem vlada zgolj pravica močnejšega. Na sporedu je bila debata o Alžiru, nemirni francoski koloniji v Severni Afriki, kjer že leta teče kri Evropejcev in Arabcev. Francija sedi na zatožni klopi, tožitelj je pa afriško azijski blok, v katerem igra Indija glavno vlogo. Amerika in Velika Britanija ter večina evropskih držav pa se previdno držijo po strani, dočim Sovjetska zveza izkorišča to debato za svojo propagando proti „kolo-nialnemu imperializmu”, med tem se pa na Madžarskem polnijo ječe s tistimi, ki so se uprli proti sovjetskemu imperializmu. Zahteva po svobodi za Alžir pa verjetno ne bo prodrla, kajti večina evropskih držav, Amerika in Anglija, se tako rezervirano držijo, tako da afriško-azijski blok pri glasovanju ne bo dobil potrebne dvotretjinske večine. V istem tednu je bila izglasovana resolucija, ki obsoja Indijo zaradi samovoljne priključitve Kašmirja k Indiji. Tudi pred to. resolucijo je bilo mnogo govora o nedopustnosti nasilja pri reševanju spornih mednarodnih vprašanj, vendar se Indija za sklepe Združenih narodov ne briga in smatra priključitev za definitivno. V tej debati se pa je afriško-azijski blok držal ob strani. Tretja resolucija, ki je bila izglasovana v prazno, je poziv Izraelu, da izprazni pas pri Gazi ter otoke v Akabskem zalivu. Ker Združeni narodi tudi pri tej kot tudi pri vseh drugih resolucijah niso sklenili nobene kazni za neizvršitev poziva, tudi Izrael vztraja na osvojenih -postojankah. Le* pritisk kakega ..velikega”, ki razpolaga bodisi z dolarji ali rublji, bodisi z atomskimi bombami ali raketami, bi utegnil biti učinkovit. Anglija in gospodarska združitev Evrope Britanska vlada je v zvezi s pogajanji za skupno evropsko tržišče, ki se bodo nadaljevala še ta mesec v Rimu, izdala „belo knjigo”, v kateri izjavlja svojo pripravljenost, da sodeluje pri tem poskusu gospodarske združitve Evrope, ki bi se pozneje naj zaključil z ustanovitvijo Evropskih združenih držav, ki bi štele 250.000 milijonov ljudi, med njimi najbolj visoko razvite evropske narode, iz katerih je izšlo to, kar danes imenujemo zapadna civilizacija. Francozi, Nemci, Italijani, Belgijci, Nizozemci in Luksenburžani bi združili svoje gospodarske sile, odpravili carinske pregrade ter ustvarili enoten gospodarski prostor ali skupno tržišče. Velika Britanija zaradi svojih vezi z državami britanske skupnosti (Commonwealtha) sicer še noče pristopiti k tej združeni Evropi kot popolna članica, ampak se ji zgolj pridružiti v posebni obliki, ki jo označujejo kot carinsko unijo. Tako sodelovanje bi ji omogočalo ohranitev vezi z njenimi nekdanjimi kolonijami, ki so politično že osamosvojile, ampak so gospodarsko še zelo navezane na matično državo. Tudi avstrijska vlada je izjavila načelno pripravljenost za pristop k skupnemu evropskemu tržišču. Stvar ima z gospodarskega vidika nesporne prednosti, vendar se po- javljajo v Avstriji tehtni politični pomisleki, češ da bi to bil v resnici prikrit „An-schluss”, kajti v tej skupnosti bi prevladovala Nemčija. Toda iste skrbi mučijo tudi Francoze, Belgijce in Nizozemce, zato pač pogajanja tako počasi tečejo in bo priprava na prehod v skupno tržišče trajala še nekaj let. Toda v bistvu je to le ugoden razvoj, ki bo pripomogel Evropi, da se gospodarsko in politično zopet postavi na lastne noge ter zavzame v svetovni politiki mesto kot enakovreden partner med Sovjetsko zvezo in Ameriko. Pričakovati je tudi, da bi gospodarsko sodelovanje, ki bi šlo v prid vseh članic, ublažilo narodnostne spore in prenapetosti, kar bi bilo res samo za pozdraviti. Razprtije v združenih narodih, posebno pa sueška kriza je pokazala popolno nemoč in odvisnost vsakega izmed posameznih evropskih narodov, so dali naporom za strnitev evropskih narodov novega poleta, kot piše „New York Times.” ... in pri nas * Avstriji Dr. Scharf — kandidat socialistov za državnega predsednika Skupnega, medstrankarskega kandidata za državnega predsednika ne bo. To je bila glavna odločitev minulega tedna. Predsedstvo socialistične stranke je na svojem posvetovanju sredi minulega tedna na Dunaju na predlog poslanca dr. Pittermanna sklenilo, da postavi kot svojega kandidata za državnega predsednika sedanjega predsednika socialistične stranke in vladnega podkanclerja dr. Scharfa. Vse kaže, da je bila Ljudska stranka (OeVP) nekoliko presenečena, kajti v izjavi, ki jo je izdala po odločitvi socialistov, izrecno obžaluje, da ni prišlo do skupnega kandidata, češ da bi v tem primeru bila volilna kampanja mnogo mirnejša in stvarnejša. Socialisti so pa odgovorili, da bi postavitev skupnega kandidata ne vplivala ugodno na volilce, ker bi se smatrali opeharjene za svojo pravico izbire. Povrh tega bi pa tak skupen nastop bil v resnici kravja kupčija med strankami, česar pa ljudstvo ne bi odobravalo. V časopisju, ki ni pod kontrolo vladnih strank, je bilo brati različna ugibanja v zvezi s sklepom socialistične stranke. V zadnjih tednih je namreč izgledalo, da ima sedanji notranji minister Helmer več izgie-dov za kandidaturo kot dr. Scharf. Tako so menili nekateri, da Helmerja niso kandidirali zaradi ozira do komunistov. Spričo njegovega odločnega stališča do komunistov ga ti ne bi hoteli voliti, dočim utegnejo njihovi .glasovi pri ponovitvi volitev (ako prve volitve ne bi prinesle zadostne večine) zelo važni, kot sb pokazale prejšnje predsedniške volitve. Kandidatura dr. Scharfa pa ima tudi svoje šibke točke. Po veroizpovedi je on namreč starokatolik in zato za veliko večino rimskih katoličanov ne bo sprejemljiv. Takoj po objavi socialističnega kandidata pa sta stopili v stik vodstvi Ljudske stranke (OeVP) in „neodvisnežev” (FPOe) za postavitev skupnega kandidata. Minuli torek je bil dosežen načelen sporazum, ni pa še bilo objavljeno ime skupnega kandidata. KULTURNI OBZORNIK MARTIN JEVNIKAR : Slovenska knjiga doma in po sveto (Nadaljevanje) Dušan Mevlja: Pravljica o Zlatoro-g u. Avtor jo je napisal v verzih po narodni prav-Ijivi za tovarno mila Zlatorog. V ponatisu so izšle naslednje pesniške zbirke: France Balantič: Pe s m i, Danilo Gorinšek: Veseli raj. Izbrane otroške pesmice. Oton Župančič: Pesmice ter Cicibanove pesmi in končno Belokranjske pesmice. Zbral Božo Račič, priredil Janko Moder. PRIPOVEDNIŠTVO Pripovedništvo je bilo lani razmeroma skromno zastopano. Največ je izšlo mladinskih in otroških del ter ponatisov starejših avtorjev. Miško Kranjec: Zemlja sc z nami premika. To je najdaljši lanski roman. Godi se v Prekmurju in pripoveduje o razočaranem političnem aktivistu Naciju Koudili. Ta je po vojni v Ravnem organiziral novo oblast in silil ljudi v socializem, nato so ga povišali v vrste okrožnih aktivistov, po letu 1948 pa zaradi štednje odpustili. Izguba službe in pridobitev bogatega ženinega posestva sta v njem porušila vero v socializem. Političnemu in moralnemu zlomu sta se pridružila Še osebni in družinski. Umrl mu je otrok, z ženo, bivšo nuno, se nista razumela, zato je pobegnil po svetu z neko žensko. Razočaran se je vrnil in sc počasi zbližal z ženo in sovaščani. — Roman je sestavljen iz dolgih Koudikmh razmišljanj o vseh mogočih vprašanjih, zato v njem ni prave epike. Glavni junak ni resničen in polnokrven značaj, ampak, kakor pravi kritik Bojan Štih, „bleda slika neke usode in s tem tudi življenjske in družbene problematike.” Kranjec še vedno ni dosegel predvojne višine. Marijan Marolt: Z dri, noč vesela. Umetnostni zgodovinar Marolt iz Argentine se je v tem delu prvič oglasil kot pripovednik. V romanu sta glavni osebi slikar Janez Wolf in učitelj, organist in skladatelj Leopold Cvek. Dejanje se godi med leti I8(i0—70 na Vrhniki in v okolici in lepo prikazuje takratno kulturo, gospodarsko in politično življenje. Najizvirnejši je popis IVolfovega slikanja vrhniške župne cerkve. Odlika knjige je tudi zdrav humor, šibkost pa gostobesednost, starinskost in pomanjkanje lastnega sloga. Uka Vaštetova: Gričarji. Roman je zgodovinski in se godi v Novem mestu na Dolenjskem v času reformacije in protireformacije. Pisateljico so zanimali njeni rodbinski predniki, poleg njih pa je vpletla še številne zgodovinske osebe. Ker se je temeljito poglobila v zgodovino, je dobro podala podobo starega dolenjskega mesteca, manj pa Italijanski odgovor Dnnajn o Južni Tirolski Razburjenje zaradi Južne Tirolske se še fii poleglo. V Italiji je posebno govor državnega tajnika dr. Gschnitzerja zbudil hudo kri, tako da je rimska vlada odložila izročitev odgovora na avstrijsko noto o Južni Tirolski. Največ nevolje je zbudil tisti del Gschnitzerjevega govora, kjer je postavil Posarje za zgled ureditve južnotirolskega vprašanja. Rimska vlada je s tem smatrala, da Dunaj skozi usta svojega državnega tajnika osporava celo veljavnost avstrijsko-ita-lijanske pogodbe 1946 (Sporazum De Ga-speri-Gruber) o Južni Tirolski. Ko je avstrijski poslanik v Rimu pojasnil, da dunajska vlada slejkoprej priznava veljavnost te pogodbe in s tem seveda tudi meje na Bren-nerju, je šele italijanska vlada izročila svoj odgovor, ki ga sedaj študirajo. Spor med zobozdravniki in bolniškimi blagajnami še traja Stavka zobozdravnikov in dentistov še traja. V Celovcu so predstavniki bolniških blagajn, v katerih si po proporcu delita vpliv obe koalicijski stranki, priredili posebno časnikarsko konferenco ter pojasnjevali nastali položaj. Dejali so, da ni denarja za ugoditev zahtev stavkajočih zobozdravnikov, ker so bolniške blagajne že itak pasivne in v državnem proračunu tudi ni sredstev za pokritje kakega še povečanega primanjkljaja bolniških blagajn. Da potolažijo nevoljne zavarovance, ki si morajo sedaj lastne stroške zdraviti zobovje, so pa svetovali, da pač naj kolikor mogoče odložijo zdravljenje, dokler se vsa zadeva ne uredi.. Za najnujnejše primere pa se naj zatekajo v ambulante bolniških blagajn. P. Gracijan Heric umrl V glavnem samostanu slovenskih frančiškanov v Ameriki, v Lemontu, je konec januarja umrl p. Gracijan Heric, markantna figura v slovenskem redovništvu. Rodil se je pokojnik leta 1885 v Sv. Križu pri Ljutomeru, v središču sončne Prlekije. Stopil je v frančiškanski red in bil posvečen v duhovnika leta 1908. Za svoj poklic se je pripravil s temeljitim študijem, imel je kar tri doktorate in sicer prirodoslovja, modroslov-ja in bogoslovja. Poučeval je nekaj časa pred prvo svetovno vojno na frančiškanski gimnaziji v Kostanjevici pri Gorici. Po prvi svetovni vojni, ko so se slovenski flanči-šakni morali umakniti iz po Italijanih za-sedne Primorske, je odšel nazaj v Maribor, kjer je bil dolga leta predstojnik mariborskega frančiškanskega samostana. Zaradi svojih izrednih sposobnosti je bil izvoljen za provinciala, to je za deželnega predstojnika frančiškanov v Sloveniji. Leta 1945 se je umaknil v Italijo, kjer je naprej poskrbel za svoje redovne sobrate, obenem pa je pomagal tudi številnim begunskim družinam z nasveti in s paketi iz Amerike. Nato je odšel v Ameriko, kjer je zelo marljivo deloval, dokler se ga ni pred dvema letoma lotila zavratna bolezen rak. Zaradi bolezni po cele dneve ni mogel zavžiti nobene hrane, trpel je hude bolečine, ki pa jih je prenašal s pravo frančiškansko potrpežljivostjo. P. Gracijan je bil tudi zelo prijeten in še-gav človek, saj ni bil zastonj doma iz vedre Prlekije. Zato je sporočilo o njegovi prerani smrti globoko užalostilo vse, ki so ga poznali in spoštovali. zadovoljujejo osebe, kar je vidno tudi v njenih drugih zgodovinskih romanih. Največ povesti je izšlo v knjižnih zbirkah, a vse so povprečne in imajo večji poudarek na snovni zanimivosti kot na umetniški dovršenosti. France Bevk: Iskra pod pepelom. Povest je zgodovinska in pripoveduje o uporniškem gibanju tolminskih kmetov leta 1700. Vodil jih je znani šimen Golja s Kneže v Baški grapi, pomagali pa so mu vidnejši možje s Tolminskega, ki jih srečamo v drugem tolminskem uporu. Povest je snovno zanimiva, manj pa psihološko poglobljena. Beno Župančič: Mrtvo morje. Povest se godi na jugoslovanski ladji med Ciprom in Avstralijo leta 1916 in jo pripoveduje kapitan v prvi osebi. Glavni osebi sta: lepa Avstralka Jane in „slc-pi potnik” Hans, bivši nemški padalec s Krete, ki ga pelje dekle s seboj. Snov je zanimiva, ker prinaša nekaj novega v slovensko motiviko. Zdravko Novak: Pota b o ž j a. Povest govori o lepi organistki Cilki in lahkomiselnemu o-pernem pevcu Janku. Dekle odide v samostan in nato za bolniško strežnico v sanatorij za jetične na Golnik, kjer s svojo smrtjo spravi Janka na pravo pot. Delo je dobra ljudska povest, napisana v modernem slogu. (Dalje prihodnjič) SLOVENCI d&ma in po weiiL 10-Ieinica Pomorske šole v Piranu Po koncu vojne je Slovenija zopet prišla do dela svoje pomorske obale, ko je začasna demarkacijska linija prisodila Jugoslaviji vojaško upravo enega dela Slovenskega Primorja v IstrL Ne da bi čakali na odločitev mirovne pogodbe, ki je potem večji del Istre prisodila Sloveniji v okviru federativne Jugoslavije, so slovenski pomorci, ki so doslej pluli pod tujimi zastavami, ustanovili v Piranu pomorsko šolo, ki bi naj vzgajala strokovne kadre za nastajajočo slovensko trgovinsko mornarico. Ta je potem dobila lastno podjetje v Splošni plovbi s sedežem v Kopru, ki je kmalu postala drugo največje pomorsko podjetje v Jugoslaviji. Leta 1946 so začeli s poukom in pred nekaj tedni so praznovali desetletnico šole. V zvezi s tem jubilejem prinaša nek tržaški slovenski list naslednje misli: „Jubi!cj, ki je za mlado slovensko trgovinsko mornarico nekaj več kakor samo spomin na prehojeno pot... teh deset let ob morju je pomembnih za našo narodno fiziognomijo, to je delo, ki ga ne smemo vrednotiti le krajevno, saj bo o njem morala spregovoriti vsa slovenska bodočnost. Zaman, ne bi znal ustreči, kdo je vrh jamborov zaželel s slovensko zastavo, vem, da sem hotel to tudi jaz, še prej pa zagotovo moj ded”. Mladi absolventi, ki že plovejo po „morja širokih cestah”, so pa pisali svojemu ravnatelju k prazniku: „Srečni smo, da si slovensko pomorstvo tako hitro utira pot navzgor.” Dr. Rajko Ložar - ravnatelj muzeja v Ameriki Dr. Rajko Ložar je bil eden izmed vodilnih slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in muzejskih strokovnjakov v Sloveniji med obema vojnama. Bfl je med drugim kustos ljubljanskega muzeja. Po koncu druge svetovne vojne je več let preživel kot begunec na Koroškem. Marljivo je raziskoval kor' ške slovenske starožitnosti ter narodno kulturne p sebnosti. Spisal je veliko število člankov za koroške slovenske liste, posebno za „Koroško kroniko”. Obenem pa je bil izkušen mentor našim sodobnim kulturnim delavcem. Med drugim je opogumil skladatelja J. Nageleta, da je nadaljeval začeto delo na operi „Miklova Zala”. Lani so pevci iz okolice Baškega jezera z velikim uspehom uprizorili eno sliko iz tega koroškega dela. Tudi na celovškem radiu je dr. Ložar imel številna predavanja. Toda dr. Ložar je moral s trebuhom za kruhom v Ameriko, kjer je dalj časa delal kot tovarniški delavec. Medtem pa sc je učil angleščine, da novemu svetu v tem jeziku predstavi svoje obširno znanje. Z novim letom je nastopil službo kuratorja muzeja v mestu Manitovvoc. Tako se je ta odlični strokovnjak zopet vrnil k delu v svoji stroki, da mu bo odslej dajala tudi kruh in zagotovila mirno bodočnost, česar ni mogel doseči na slovenskih tleh. 70-letnica prof. Lavrina V angleškem mestu Nottingham je praznoval te dni 70-letnico rojstva profesor ondotne univerze, naš rojak Janko Lavrin. Rodil sc je slavljenec v beli Krajini, na Krupi blizu hrvaške meje. Gimnazijo je dovršil na hrvaškem Sušaku, potem pa je odšel v daljno Rusijo, kjer je študiral slavistiko. Svoje znanje je izpolnjeval še na pariški univerzi. Ubral je pot za nekaterimi znanimi „slavjanofili” tedanjega časa” in se povrnil v Rusijo, kjer je stopil v ruski kulturni krog. Začel je izdajati mesečnik „Slavjanski mir” ter je prevedel leta 1910 Cankarjevo „Hišo Marije Pomočnice” v ruščino. Med prvo svetovno vojno je bil frontni dopisnik nekega velikega ruskega lista. Bil je dodeljen umikajoči sc srbski armadi in je njeno trpljenje na umiku pretresljivo opisal v knjigi vojnih spominov na Albanijo. Postavil se je proti boljševikom, ki so leta 1917 zrušili carski režim in uvedli komunistično diktaturo. Odšel je v Anglijo, kjer je postal docent za slavistične vede na univerzi v Nottinghamu. Čeprav je bilo spočetka njegovo delovanje osredotočeno na ruski jezik, je imelo splošen ugoden vpliv na razvoj slavističnih ved v Veliki Britaniji. Bil je tudi med ustanovitelji sedaj zelo ugledne strokovne revije „Thc Slavonic and Ecast Europcan Review”. Prof. Lavrin je tudi veliko storil za razširjenje znanja o slovenski kulturi na Angleškem. On je vodilno sodeloval pri pripravi angleške izdaje Prešernovih pesmi, pri kateri je sodelovalo več priznanih angleških pesnikov. Sedaj živi v pokoju in pripravlja izbor slovenskega pripovedništva za angleško občinstvo. Večim prevodom slovenskih del v angleščino je on ugladil pot in jim tudi napisal uvod, kajti njegovo ime pri Angležih nekaj pomeni. Mnogo je tudi pisal v angleških revijah o slovenski književnosti in so „njcgovi prispevki na tem področju neprecenljivi”, kot piše ljubljanski „Slov. poročevalec”. Prof. Lavrin je vedno rad zahajal v domače kraje, da sc „nadiha ozračja rodne zemlje”, nato pa se je vračal nazaj v Anglijo, da nadaljuje svoje življenjsko delo, ki je predvsem utiranje poti slovenski književnosti v svet. DCat&lilka prasneta ml mili Predavatelji Katoliške prosvete so pripravili za prihodnje mesece precej obširen program, iz katerega razvidimo, da hočejo seznaniti naše ljudstvo z res sodobnimi problemi. Načrt obsega: Na povabilo preč. g. župnika Učakarja se je zbralo k predavanju gotovo kakih 100 ljudi. Zavedamo se, da bomo kos nalogam življenja le, če bomo dobro poučeni o verskih resnicah ter se po njih tudi ravnali. A. Predavanja o vzgojnih in načelnih vprašanjih 1. Moj otrok v predšolski dobi (problemi vzgoje). 2. Moj otrok v šoloobvezni dobi (sodelovanje doma, Cerkve in šole, buditev zanimanja pri starših za cerkveno mladinsko delo). 3. šoli odrasla mladina (leta pubertete, notranje težave v duši mladostnika, prava izbira poklica in priprava nanj, priprava na zakon). 4. Dekliški problemi (samovzgoja, molitveno življenje, veselje do dela). 5. Važno vzgojno vprašanje: Kako zaposlim otroka? 6. Predpost, post, praznovanje velike noči nekdaj in sedaj. 7. Bolnik v hiši. 8. Krščanska žena v modernem svetu. •9. Materialistično mišljenje razkraja naše krščansko in družinsko življenje. B. Filmska predavanja 1. Obisk svetih krajev; 2. Jezusovo življenje v Sveti deželi in med Izraelci; 3. Potovanje iz Pariza v Lisieux in Že- nevo; 4. Katoliška Cerkev v prvem tisočletju. 5. Versko življenje v Ameriki (težave, šo-^e, društva, posebnosti, življenje in požrtvo- £ Jalnost katoličanov v diaspori); 6. Lurd in Fatima; 7. Naše fare v sliki in besedi. Hoabek Že drugič so nas tekom zadnjih mesecev obiskali referenti Katoliške prosvete. V nedeljo, dne 3. februarja t. L, smo se zbrali v farni dvorani. Oba govornika sta nam že znana. Preč. gospod Janko Polanc je v naši fari imel novo mašo, zato smo bili njegovega obiska še prav posebno veseli. V svojem filmskem predavanju nam je prikazal rast katoliške Cerkve v prvem tisočletju. Prvi kristjani so z velikim samozata-jevanjem prenašali vse trpljenje in žrtve, a moč za to jim je dajala živa vera. V drugem delu popoldanske prireditve pa je spregovoril staršem in odrasli mladini g. prof. dr. Valentin Inzko. Njegovemu predavanju „Otrok v predšolski dobi” smo napeto prisluhnili, kajti vzgojne misli so bile temeljito podprte z zgledi. Ob koncu je preč. g. župnik Zupan izrazil željo, da bi nas predavatelji Katoliške prosvete kaj kmalu zopet obiskali. rJiistriea na {Zilji Pri prvem obisku preč. g. Vinka Zaletela smo se ob skioptičnem predavanju tako navdušili, da smo takrat do zadnjega kotička napolnili dvorano. Gotovo se je zbralo k predavanju .Jezusovo življenje v Sv. deželi in med Izraelci” kakih tri sto ljudi. Posebno razveseljiv je obisk mladine, kajti nad sto mladih, ukaželjnih obrazov je bilo v dvorani. Kazalo bi, da bi zanje kdaj pripravili kako posebno predavanje. Gospod predavatelj je bil mladine seveda zelo vesel in je v svojem gorečem predavanju znal nuditi vsakemu svoje. Hko e ja n „Naše fare v sliki in besedi” je bila snov, o kateri je predaval preč. gospod Vinko Zaletel v nedeljo 10. februarja. Predavanje so popestrile številne barvaste skioptične slike. cimarkel Naša vas spada sicer pod faro Škocjan. Vendar nas zelo veseli, da je preč. g. župnik Koglek uredil tako, da je predavatelj č. g. Vinko Zaletel prišel v naš kraj. V okviru filmske predstave nam je govoril o verskem gibanju v naših farah. Sele. Minulo nedeljo nas je obiskal č. g. Vinko Zaletel, provizor v šmiklavžu na Dravi. Kljub ledu se gospod ni zbal gorske poti ter se je pripeljal k nam, da prikaže Selanom koroške fare v sliki. Obenem nam je tako prisrčno govoril, da nam je vžgal novo ljubezen do naše domovine. Ko smo se vračali po predavanju v naše sicer raztresene, a vendar ljubljene domove, smo si vsi želeli še več takih prireditev. &t. Qajnx a <72aiu V nedeljo, dne 10. februarja, so se zbrale po farni službi božji v lepem številu v župnišču žene in matere, da se poglobijo v resne vzgojne probleme. Moderni čas zahteva od žene več čuječnosti in mnogo prizadevnosti kot nekdaj. Za dosego svojega višjega cilja: osrečevati družino, vzgajati otroke v koristne člane človeške družbe in krepostne kristjane, bo mati vse žrtvovala. Predavanje je imela ga. Marija Inzko. SUdmast teteUU kc6Žnik Dostikrat so bile že izgovorjene te lepe in tolažilne amac Mipai/eduic VI. Blizu cerkve stoji kakor v Gospe Sveti posebna stavba kostnica, kjer pa sem bil že tako pogumen, da sem gledal te po redu izravnane človeške globanje in kosti, kar me je pa kar streslo! Po stopnicah si lahko prišel kakor v neko kapelo z oltarjem sv. Katarine in sv. Barbare. Skoz poseben zidani vhod, ki ima tudi lepe slike sv. Marije in sv. Miklavža, pa pridemo še do posebne, manjše cerkve, kjer sem v enem kotu videl številko 1525^ soha sv. Antona puščavnika -pa ima v svoji odprti knjigi zapisano letnico 1088. — Tudi to cerkev kinčajo znamenite sohe. Po pripovedovanju so romarji posebno radi molili tudi v tej manjši cerkvici. In sedaj: kaj pripoveduje o nastanku teh svetišč zgodovina časov? Današnji kraj Otok ob Vrbskem jezeru, ki pa je samo še polotok, je bil enkrat res ločen od obrežja in je bil pravi otok! Prvotna nemška stara o-značba imenu ta otok „ad Weride” ali „Werde”, kar je po staronemščini imelo tudi pomen nekakega otoka in se je to ime pozneje spremenilo v „W6rth”. Od prijaznega griča in stare cerkve na Otoku ob Vrbskem jezeru pa povabim bralce najprej na daljši izlet in sicer kar v nemško državo na Bavarsko — prav v glavno mesto Miinchen! — Kako pa to, boste bralci prav upravičeno vprašali. Ne bo nič hudega, jim odgovori pisatelj', se kmalu vrnemo; samo še mali ovinek v Brižinj — tudi precejšnje mestece na Zgornjem Bavarskem, (nemško Freising). — V Miinchenu bomo si hitro ogledali palačo nadškofije in tam zvedeli, da obstoja ta nadškofija šele od leta J821, da pa je bila prej ta škofija v Briž-njih ali Freising-u, in je tam škofija že nastala leta 724. No sedaj boste pa kar kmalu uganili, zakaj zanimajo ti kraji tudi nas koroške Slovence! Gotovo ste že brali, da so karantanski Slovenci v 8. stoletju v svojih borbah proti Obrom zaprosili bližnje Bavarce na pomoč, ki so jo tudi dobili, toda Bavarcem so se očividno ti kraji tako dopadli, da so kot plačilo zahtevali neko nadoblast na Karantaniji, ker je moral karantanski vojvoda Borut ]X)sIati kot talča svojega sina na Bavarsko, kjer je takrat tudi krščanstvo bilo že popolnoma organizirano. Poleg politične veze je že radi utrditve te veze nastala želja, da se naši kraji tudi versko utrdijo in povežejo. Vsled -tega pa so se morali višji cerkveni krogi seznaniti in učiti tudi slovenski jezik, kakor so ravnali takrat vsi oznanjevalci krščanske vere na Koroškem, škofje in duhovniki — ali so prišli iz Irske ali Nemčije ali od patriarha v Akvileji (mestece v Gornji Italiji!). Tako je bilo to takrat samo ob sebi umevno in tako obstajajo še danes dokazi za to v takoimenovanfh „brižinskih spomenikih”, menda iz 10. stoletja, ki nam v kolikor se jih je še ohranilo, kažejo nekatera pobožna premišljevanja in molitve v takratni slovenščini in se sedaj hranijo v državni knjižnici v Miinchenu. Skrinja sv. Marije v najstarejši cerkvi v Freisingu pa hrani še eno slovensko listino! Sedaj pa bomo tudi razumeli, da so se ravno brižinski škofje posebno zanimali za Koroško, kjer so potem v krajih, ki so se jim zdeli primerni, dobili za cerkvene namene pokristjanjenja kot darilo različna zemljišča. Razumljivo, da skupaj s podložniki od raznih nemških mogotcev, kajti, kakor vemo, je zemlja postala po takratnem nemškem pravu lastnina takratnega vladarja, torej najprej bavar- skega in ko so nemški Franki pod Karlom I. podvrgli Bavarce, seveda frankovskega kra-Ija. Iz spisov pa še zvemo, da je na primer brižinski škof Arnold, kot lastnik raznih posestev okoli Otoka, eno tako posestvo zamenjal leta 880. s posestvom nekega plemenitaša v „Raza”, to je v Rožni dolini. Njegov naslednik pa je na Otoku že sezidal prvo večjo cerkev, kamor je pustil prinesti ostanke (svetinje) mučenikov sv. Felicijana in sv. Primoža iz Rima. Mogoče pa so brižinski škofje prvotno imeli posestva tudi v Trušnjah na Spodnjem Koroškem in so ta posestva zamenjali z. zemljišči na Otoku ali okoli Otoka, če so ta zemljišča bila last leta 887 imenovanega koroškega kralja Arnulfa, ker so nekatera posestva iz župnije na Otoku do leta 1848 bila podložna še pod Zgornje Trušče. Radi že takrat znanih slov. krajevnih imen omenjam, potem ko so spet brižinski škofje prišli v posest nekaterih zemljišč v okolici, darilo nekega plemiča Jurja, ki je podaril tej cerkvi posestvo svoje žene „Tun-ca”=rTonca (Antonija) „in summitate laci” to je na višjem mestu jezera, kjer se ta kraj po starem reku še imenuje „Visoko”, menda v okolici Vrbe, mogoče na vrhu gorovja! Ker pa je cesar Karel Veliki, prvotno samo vladar Frankov, dodelil vso zemljo severno od Drave zaradi izvedbe kristjaniza-cije salzburški nadškofiji, so se morali bavarski škofje zaradi zemljišč v krajih severno od Drave, kjer so kaj imeli, poravnati s salzburškimi škofi, kar se je tudi zgodilo in je brižinskim škofom ostala komaj tretjina in še manj. — Daši je opredelitev raznih krajev poti cerkveno oblast Otoka, jako zanimiva, bi bilo to za te bežne slike preobširno! (Dalje prihodnjič) z Maksijem Terovski iz Šmarjete v Rožu. Poroka je bila v šmarješki farni cerkvi, vesela „ohcet” pa na ženinovem domu. Micka je bila več let naša cerkvena pevka. Njen lepi glas vsi zelo pogrešamo. Želimo mlademu paru v zakonskem stanu mnogo sreče in obilo božjega blagoslova. Za veseljem pa tudi žalost. Tako smo v četrtek, dne 7. februarja spremljali v lepem številu k zadnjemu počitku „farovško teto” — Marijo Mališnig, teto našega g. župnika. Rajna je dočakala veliko starost, pred kratkim je namreč stopila v 93. leto. Pokopali smo z njo najstarejšo ženo naše fare. Pri hiši žalosti ji je zapel domači mešani zbor. Ravno tako je prepeval pri maši-zadušnici in ob odprtem grobu. Pogrebne obrede so opravili č. g. prošt Trabesinger iz Pliberka ob asistenci gospodov iz Kamna, Galicije, Apač in Grabštanja. Poslovilne besede so govorili g. Trabesinger. Rajna naj počiva v miru! vloga, ki jo zavzema v tranzitnem prometu proga Beljak — Jesenice, je razvidna iz tega, da so n. pr. leta 1937 spravili po tej železniški progi 6900 ton tovora, leta 1955 pa 15.200 ton. OTVORITVENA PROSLAVA V PODROŽCICI Po pozdravnih besedah prezidenta zvezne železniške direkcije Beljak, dvornega svetnika dr. G r a -dischniga je povzel besedo generalni direktor avstrijskih zveznih železnic dr. Schantl. V svojem govoru je nakazal nekaj tehničnih podatkov o elektrifikacijskem delu. Poudaril je predvsem težavno delo v 8 km dolgem Karavanškem predoru, v katerega je stalno silila voda in tako ovirala hitro napredovanje dela. Delo je zadržal in precej otežkočil tudi dim lokomotiv, zračnih naprav pa v predoru ni bilo. Vsak," železniška uprava je sama speljala elektrifikacij«, v okviru oz. obsegu svojega državnega teritorija. Kljub nevarnemu delu elektrifikacijske naprave niso zahtevale težjih nesreč ali smrtnih žrtev, toda zahtevala so ta dela mnogo naporov in strokovnega znanja avstrijskih in jugoslovanskih tehnikov in delavcev. Tudi dr. Schantl je izrazil željo, da naj bi bila današnja otvoritev te važne prometne proge vzpodbuda za nadaljnje sodelovanje in uspešen razvoj prometa med obema državama. Otvoritveni proslavi v Podrožčici, katere so se udeležili poleg deželnega glavarja višji zastopniki zvezne in deželne vlade, avstrijskih zveznih železnic, diplomatski zastopniki in raznih drugih upravnih ustanov, so dajale avstrijske in jugoslovanske zastave slavnosti okvir, kakor tudi s cvetjem in venci okrašeni kolodvor. V imenu avstrijskih železničarjev je spregovoril predsednik centralnega odbora g. Josef Kramer. Ravnatelj ljubl janske železniške direkcije L c p i n se je zadovoljivo izrazil o skupnem sodelovanju, o lepo uspelem delu ter |>oudaril, da bi ob medsebojnem razumevanju opravljeno delo tudi v bodoče čim bolj združevalo obe deželi v sodelovanju. Proslavo ,so zaključili zvoki avstrijske in jugoslovanske državne himne. Nato pa so sc odpeljali avstrijski gostje skupno z jugoslovanskimi gosti, ki so prišli ravnotako na proslavo v Podrožčico, po 12 km dolgi progi skozi predor, ki veže dve sosedni državi, v Jesenice. PRIJAZEN SPREJEM NA JESENICAH Na lepo urejenem in moderno zgrajenem jeseniškem kolodvoru je v najnovejšem avstrijskem električnem, z venci ter zastavami obeh držav okrašenim vlakom dospele goste pozdravila tamošnja žc-leznižka godba. Po pozdravni besedi, ki jo je izrekel jeseniški mestni župan g. Dolinar, je generalni direktor jugoslovanskih državnih železnic iz Beograda dr. B o g o v a c nakazal pomen elektrifikacije tega važnega obmejnega prometa ter zaključil z željo, da bi se prijateljski odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo razvijali tudi v bodoče zadovoljivo, kajti takšni in podobni tehnični naj)redki dajo tozadevno podlago za uresničitev mirnega ozračja med narodi, katerega potrebuje dandafics vsaka država. Nato sc je dvorni svetnik dr. Schantl v imenu avstrijske železniške uprave zahvalil za ]>ovabilo in poudaril, da ima za Švico, Nemčijo in Italijo sedaj tudi Jugoslavija v Avstrijo elektrificirano železniško zvezo. Avstrijska železniška uprava vidi v skupnem sodelovanju z drugimi narodi prcd|>ogoje in nekakšno garancijo za svetovni mir, kjer pa naj bi električna žica povezovala meri seboj železničarje. Slovesnost v Jesenicah je zaključilo prijazno povabilo v novozgrajeno kolodvorsko restavracijo, kjer so se avstrijski gostje ob izvrstni kapljici in izdatnem prigrizku dobro imeli in vračali kar Židane volje spet preko državne meje v Beljak, kjer je bilo za goste pripravljeno kosilo. KMETJE, POZORI Pohitite-z naročilom za vaše poljedelske in gospodarske stroje, ker imate sedaj še priliko, izbrati zimski popust, kateri vam znatno zniža ceno. Ugodni plačilni pogoji, tudi na obroke, pri domači tvrdki JOHANN LOMŠEK ŠT. UPS, Tihoja 2, p. Dobrla ves Odplačilo je mogoče na obroke. Cenik dobite po želji brezplačno. Hier sieht man einen um den andern faschingsfroh buffetwarts vvandern. Dort gibt es wahre Kostlichkeiten, man staunf. Doch Mutti sagt bescheiden: . .wir backen mit mitrte* čSi&eVLeZzep/en Nosilec rodovitnosti zemlje Našim gospodinjam (Nadaljevanje in konec) Poleg teh kompostnih kupov iz gnoja, ki so zreli že v štirih ali še bolje petih mesecih, imamo navadno kompostne kupe. To je lahko tako Imenovano smetišče, kakrš-nje imajo pri vsaki kmečki hiši in tudi, pa še v večji meri, pri vsakem manjšem gospodinjstvu. Tu sem vlivajo celo pomije, kjer nimajo zato doma ali kje drugje za take odpadke lačnih odjemalcev, ki gospodinji celo vrnejo vsak skromen prispevek. Da, prašički se ob dobrih pomijah prav dobro počutijo in z dodatkom močnih krmil trud bogato povrnejo. O kompostnih kupih smo m lansko leto brali, zato ne bomo ponovno ponavljali, ker so v „Našem tedniku” bili ž.e opisani. Vsekakor je tak kup na vrtu ne-obhodno potreben, če hočemo pridelati dovolj in dobre zelenjave za vse leto. Pri večjih gospodarstvih pa je najboljše gnojilo za travnike in pašnike, če za nje sploh še kaj ostane. Seveda je tak kompost-smetišče še boljši, če mu primešamo tudi nekaj hlevskega gnoja ali straniščnika in ga po potre-^bi polivali vsaj s straniščno gnojnico, če je bila bli/e našega smetišča — kompostnega kupa, kot goveja iz hlevskega gnoja in kanalov. Pri gnojenju s kompostiranim gnojem najbolj gotovo dvignemo rodovitnost zemlje, ako podorjemo na hektar do 60 kubičnih metrov take humusne zemlje. Tako bi se ž.e nekoliko približali gnojenju vrta, kar je tudi najbolje. Pridelki nam bodo trud bogato povrnili. Zemlje pa s takim načinom ne izboljšamo, ker se hiimits vsako leto sproti porabi. Kje pa je potem zlata rezerva, ki bi jo morala imeti vsaka zemlja? Naši pradedi so zemljo zaledinili, to je nekaj let je niso obdelovali in tudi ne kosili tega, kar je na njej samo zrastlo. Tako se je v nekaj letih nabralo precej humusa. Ko so zemljo zopet preorali in jo pripravili za setev, so opazili, da je neprimerno bolj rodovitna, ker se je v teh letih v zemlji nabralo ž.e kar nekaj humusa. Približno tako so ravnali kmetje v Bački in Banatu, kjer je sploh najboljša rodovitna črna zemlja,ki sta jo v glavnem naplavili reki Dunav in Tisa, ki pritečeta iz Madžarske. Kjer njive niso več dajale dovolj visokih pridelkov, so pustili, da so nekaj let počivale in zemlja se je vedno precej dobro opomogla ter zopet rodila bogat pridelek. Na gnojenje s hlevskim gnojem tam sploh ni bilo misliti, ker je sama ravnina, sama polja in ni potrebnega gnoja. Enako je v drugih sorodnih krajih, kjer nimajo potrebnega hlevskega gnoja. Sevgda, v Ameriki ne ravnajo tako, da bi na zemljo čakali, da si opomore. Tam gnojijo z umetnimi gnojili, ki jih trosijo v velikem obsegu. Te dni smo brali, da že celo z aeroplanami trosijo umetna gnojila v takih legah, kjer je drugod težko priti do njih. Praktičen je ta način že zaradi tega, ker prihranimo delovne moči. Povečini pa uporabljamo drug,način izboljšanja orne zemlje. To je s posevanjem detelje ali pa tudi z zmesjo detelje in trav. Detelja sploh pusti zemljo obogateno z dušikom, ki je najboljša hrana za rast. Poleg tega ostane v zemlji veliko korenin, ki strohnijo in se spremenijo v humus. Izmed umetnih gnojil so edino fosfati, ki zadržujejo in varujejo humus v zemlji. Pazite, kaj govorite - otrok vse ponovi Delnice in delniške družbe Prodaja »ljudskih delnic” je med občinstvom zbudila zanimanje za te vrednostne papirje, zato podajamo kratek izvleček iz določil avstrijskega zakona o delnicah. Najprej: Kaj je delnica? Je to lostina, ki potrjuje udeležbo imetnika delnice na gotovem gospodarskem podjetju, ki se imenuje delniška družba. Vsako delniško družbo vodi predstojni-štvo, ki lahko sestoji iz ene ali več oseb. V slednjem primeru ga imenujemo upravni odbor. Predstojništvo ali upravni odbor vodi tekoče posle družbe ter nastopa v imenu družbe tako pred sodiščem kot drugod. Predstojništvo ali upravni odbor je imenovan po nadzornem svetu (Aufsichtsrat) in sicer za največ pet let, pač pa lahko nadzorni svet predstojništvo po preteku te dobe znova potrdi za nadaljnjih pet let. Pred-stojništvo mora predvsem skrbeti zato, da družba v redu vodi po zakonu predpisane računske knjige. Pravila družbe, ki so njen na j višji zakon, pa lahko pooblastila pred-stojništva skrči ali razširi. Ista pravica priti-če v okviru pravil tudi nadzornemu svetu. Ta ima poleg tega pravico in dolžnost, da delo prestojništva stalno nadzira. Člane nadzornega sveta voli glavna skupščina, ki je nekaka zakonodajna instanca delniške družbe. Število članov nadzornega sveta se ravna po osnovni glavnici (kapitalu) družbe. Najmanj pa morajo biti trije, največ pa jih je lahko dvajset. Poleg izvoljenih svetnikov pa sta člana nadzornega sveta vedno tudi dva predstavnika obratnega sveta. (Be-triebsrates). Pravice nadzornega sveta so znatne. On lahko vsak čas zahteva od pred-stojništva poročilo o zadevah družbe, povrh tega lahko vsak čas pregleda vse poslovne knjige in arhive družbe. Lahko tudi podeljuje obvezna navodila predstojništvu ali pa si odločitev o gotovih zadevah pridrži; vendar pa vrši nadzorni svet le v izredno redkih primerih posle tekoče uprave. V tem pogledu se avstrijski zakon oddaljuje od določb številnih inozemskih zakoViodaj, ki dajejo nadzornemu svetu še večja pooblastila. Delničarji uveljavljajo svoje iz posesti delnic izvirajoče pravice na glavni skupščini Tonca je stara ravno štiri leta. Za god in rojstni dan je dobila lepo punčko in zdaj se z njo igra. Tinček, ki je z mamico na obisku, mora biti za ateja. Tinček je malo starejši in prav nič ni navdušen za novo vlogo. Raje bi se s fanti podil ali se igral s kladivom in žeblji. Toda zunaj je mraz, v hiši so sama dekleta in Tinček se mora ukloniti lonci. Ta postilja punčki posteljico, sna-ži in kuha. Atej pa nejevoljno sedi ob mizi in bere časopis — seveda le na videz. Naenkrat se naveliča, hudo zakolne in hoče proč. Tonca pa s prstom pokaže na pužo v zibki, resno skrbljivo odkima in nato modro reče: »Prosim te, atej, bodi previden! Ali ne veš, da otrok vse ponovi!” To je dejala kot prava odrasla mati. Pravi materi pri mizi sta se spogledali in si pritrdili: »Prav mu je povedala. Pa tudi nama je dala opomin.” Z maminimi bese- dami je opomnila fantka na pogrešek! Da, otroci imajo dobra ušesa in tudi dober spomin. Kar vidijo in slišijo, vse ponovijo. Zato pazimo na naša dejanja, na naše besede. Mi sami se zrcalimo v naših otrocih. Pazimo, da nam ne bo otrok nekega dne, ko ga bomo zaradi kake besede opomnili, zabrusil v obraz: »Včeraj si sama tako rekla!” VISOKE PETE: DA ALI NE? Učenjaki in zdravniki so proučevali, kako ženski organizem prenese visoke pete. Pete do višine 6,35 cm le malo bolj utrudijo kot nizke pete. Kjer pa so pete tako zelo visoke, da vsa teža počiva samo na nekaj mišicah, pa so gotovo škodljive. Pa tudi čevlji brez pet utrujajo. Zato je najbolj primeren čevelj s srednjo peto, ki daje nogi tudi dobro oporo. KUHINJA družbe. Ta se naj po možnosti vrši v prvih petih mesecih vsakega poslovnega leta. Vendar se te določbe, ki ni obvezna, ne držijo tista podjetja, kjer posebnosti njihovega proizvodnega ciklusa odsvetujejo postavitev glavne skupščine v čas sredi proizvodnega postopka, ko ni mogoče z gotovostjo zaključiti računov in izdelati končne bilance poslovanja. Glavna skupščina sprejema sklepe o razrešitvi starega predstojništva in nadzornega sveta. Nadalje odloča o povečanju ali znižanju osnovne glavnice. Za take sklepe mora glasovati kvalificirana večina tako, da je za sklep % vsega na skupščini zastopanega kapitala. Predstojništvo mora na občnem zboru predložiti poročilo o poslovanju z letnim zaključkom (bilanco), kate-mu mora biti priloženo tudi poročilo nadzorstvenega sveta. Vsak delničar ima pravico zahtevati pojasnila o družbenih zadevah. Posebno važna pravica glavne skupščine je sklepanje o razdelitvi dobička. Vendar je ta pravica v toliko omejena, ker je vezana na sprejetje letnega zaključka, ki ga je predložilo predstojništvo in ga je že odobril nadzorni svet. Vsekakor pa lahko sklene, da čisti dobiček ne bo razdeljen med delničarje. (Nadaljevanje na 8. strani) Ker ni zelenjave, si večkrat belimo glavo, kakšno juho bi skuhale. Poskusite enkrat za spremembo te juhe (količina je izračunana,za pet oseb): Praiena zdrobova juha Dodatki: 30 g masti, 100 g zdroba, čebula, peteršilj, sol, magi, eno jajce. V vroči masti svetlo pražimo drobno sesekljano čebulo in peteršilj. Tudi zdrob dodamo in ga pražimo, dokler ni svetlorumen, zalijemo z vodo, solimo in pustimo juho kuhati. Preden jo denemo na mizo, dodamo surovo žvrkljano jajce in nekoliko magija. Smetanova juha Dodatki: 14 1 kisle smetane, 50 g moke, kumina, sol, dve žemlji. V vrelo slano vodo s kumino zlijemo v mrzli vodi žvrkljano moko in pustimo kuhati. Šele potem doda- mo kislo smetano, ker ta ne sme vreti. Za vložek opečemo žemlje ali narežemo kruh. Kisla juha z ajdovimi žganci Pristavimo vodo, v kateri se kuha od začetka drobno zrezan česen, list žajblja, sol, kumina in 2—3 žlice ocvirkov (hrump). Nato v mrzli vodi žvrkljamo moko in jo vkuhamo v vrelo juho. Juhi izboljšamo okus s kisom in poprom in jo dobro prekuhamo. Kot vložek pa posebej serviramo ajdove žgance. / Krompirjeva juha s smetano Krompir zrežemo na drobne kocke, ga damo kuhat v slano vodo, kateri dodamo nekaj kumine in kuhamo do mehkega. V mrzli vodi žvrkljamo 50 g moke in jo vkuhamo. Preden juho serviramo, dodamo poper in t/4 1 kisle smetane (če hočemo, tudi malo kisa). Razdelitev Prešernovih nagrad Za 108. obletnico smrti največjega slovenskega pesnika je kuratorij Prešernove ustanove v Ljubljani podelil vsakoletne nagrade, ki so najvišja državna priznanja v republiki Sloveniji. Nagrade so namenjene za najboljša dela na področju umetnosti in znanosti. Letošnji nagrajenci so naslednji: Cene Vipotnik za pesniško zbirko »Drevo na samem”, ki so jo kritiki v Sloveniji in zamejstvu označili kot najboljšo pesniško zbirko v zadnjih letih. (Glej naš pregled književnosti izpod peresa M. Jevnikar-ja v št. 6 »Našega tednika” str. 2.) Slikar Gabrijel Stupica je bil nagrajen za dve svoji sliki, in sicer »Dekle z igračko” in »Avtoportret z otrokom”. Stupica je eden izmed najvidnejših slikarjev v sodobni Jugoslaviji in so vprav razstave v zadnjem letu potrdile njegov sloves tudi v inozemstvu. Nazadnje je razstavljal v okvi- Štiri lefa obstoja ^Ameriškega doma" v Celovcu V začetku tega meseca so minila 4 leta, odkar je začel delovati v Celovcu »Ameriški dom”, ustanova /a pospeševanje poznavanja ameriškega življenja, ki jo vzdržuje ameriška vlada z namenom, da seznanja prebivalstvo naše dežele z ameriškim načinom življenja, z razvojem kulture, tehnike, znanosti in gospodarstva v Združenih državah. Iz dobro založene knjižnice, ki jo stalno izpopolnjujejo z novimi knjigami v angleščini in nemščini, je bilo izposojenih 213.00« del. Poseljen knjižni avtomobil ali »leteča knjigama” obiskuje pomembnejša središča podeželja in izposoja knjige tistim, ki ne utegnejo priti v Celovec. V ta namen ima določen svoj mesečni vozni red, jjo katerem potem obiskuje večje kraje Koroške in vzhodne Tirolske. Za delavce, ki gradijo veliko električno centralo pri Rcissecku in krcuzccku, je bil v vozni red knjižnič- nega avtomobila vključen tudi kraj Kolbnitz, ki se nahaja v bližini gradilišča. Tudi število šol, podjetij in raznih organizacij, ki jih »Ameriški dom” zalaga s knjigami, je v minulem letu znatno naraslo. V Celovcu, Beljaku, Spittalu in drugod je »Ameriški dom” priredil vrsto predavanj, diskusijskih večerov, filmskih predstav, koncertov odličnih ameriških umetnikov ter gostovanj ameriškega potujočega gledališča z Dunaja. Skupno je tem prireditvam prisostvovalo okrog 00.000 obiskovalcev. »Ameriški dom je izposojeval na podeželje tudi svoje filmske aparate in filme iz ameriškega življenja. Zelo tesno je bilo tudi sodelovanje s kulturnim uradom deželne vlade ter mestno občino celovško ter drugimi javnimi ustanovami in zasebnimi organizacijami. ru skupne jugoslovanske razstave v Rimu in Milanu, kjer so ga nekateri kritiki med njimi tudi recenzent rimskega dnevnika „11 Tempo”, posebno pohvalili. Celo zelo izbirčni Leonardo Borghese, kritik milanskega »Corriere della Sera”, si ni mogel kaj, da ne bi priznal njegovih nespornih kvalitet. Režiser Bratko Kreft je bil nagrajen za režijo Shaekespearejeve drame »Henrik IV” v ljubljanskem Dramskem gledališču. Bratko Kreft je v minulem letu poleg delovanja v Ljubljani z lepim uspehom režiral večkrat v inozemstvu, med drugimi tudi na Poljskem. Poznamo ga tudi v Celovcu, kjer je pred poldrugim letom režiral v tukajšnjem gledališču »Dogodek v Gogi”. Violinist Igor Ozim je dobil nagrado za koncertno delo. Po glasbenih študijah v Ljubljani se je posvetil koncertnemu delu in je danes gotovo eden izmed najboljših reproduktivnih umetnikov v Jugoslaviji. Pogosto prireja tudi koncerte v velikih inozemskih mestih. Trenutno se nahaja v Londonu in zato ni mogel biti osebno navzoč pri podelitvi nagrad. »Slovenski o k t e t ” je kot skupina dobil nagrado za koncertno delo, ki obsega umetno in ljudsko pesem. Slednjo je dvignil na višino čistega komornega petja. Slovenski oktet pa vrši poleg umetniškega še pomembno splošno kulturno poslanstvo, saj je prirejal koncerte tudi po podeželju, po tovarnah in drugih usstanovah. Jezikoslovec Franc Bezlaj pa je dobil nagrado za svojo filološko študijo »Slovenska vodna imena”. Študija je posebno zanimiva, ker vprav vodna imena kažejo, kako so se slovanski, romanski in germanski vplivi prepletali na slovenskem prostoru. Karkoli delaš, modro delaj in pazi na konec! Nekoč so se zbrali trgovci k sestanku. Med njimi je sedel tudi modrijan Diogen. Kralj Dionizij ga vpraša: „Kaj pa ti prodajaš”? On pa mu odgovori: „Modrost”. Nato ga vpraša kralj, počem prodaja modrost, nakar mu odgovori, da jo prodaja po šeststo goldinarjev. Dionizij mu da zares šesto goldinarjev ter zahteva od njega modrosti, a modrijan mu reče: „Karkoli delaš, modro delaj in pazi na konec.” Čez nekaj časa se skuje proti Dioniziju velika zarota. Podkupljeni Dionizijev brivec je imel nalogo, mu pri britju prerezati vrat. Dionizij pa je med britjem v šali izgovoril besede: ..Karkoli delaš, modro delaj in pazi na konec.” V tem trenutku se brivec silno preplaši, kajti mislil si je sam pri sebi, da kralj ve za vso zaroto, ki se pripravlja proti njemu in o brivčevem namenu. Zato pade takoj pred kralja ter ga prosi za milost in mu natančno razloži vse, kar se je proti njemu pripravljalo in kako bi ga moral on umoriti. Sedaj se je Dionizij prepričal, da ni predrago plačal Diogenu modrost. Zgoraj navedeni izrek si lahko tudi vsak posameznik vzame v vsakdanjem življenju za geslo in ga poiskuša uresničiti, ker govori iz njega modrost zrelega in izkušenega življenja. iZcr mladina La pj'f)n')ete> |Z SLOVENSKEQA KULTURNEGA ŽIVLJENJA rfOriiiteii’ a DCotmari oeli Jlepd) vede Ufe OBNAŠANJE V DRUŽINI Družina je posvečen kraj v življenju narodov. Za posameznika je kraj, kamor se lahko zateče vsak čas — družina mu je dom. Komur usoda te sreče ni naklonila, ta čuti v življenju bolečo rano, ki ne zaceli nikoli. Družina mu pomeni varstvo, dom in ljubezen od začetka do konca. Človek ji pripada od prvega trenutka življenja in se poslovi od nje kot siv starček. Družina je torej enota, ki sestoji iz mladih in starih članov, zdravih in bolnih. Vsak človek ima pač svoje posebnosti. Te različne lastnosti — tudi značajne — vplivajo dostikrat močno na celotno družinsko razmerje. Vendar pa le povezuje vse člane prijetna zavest, da spadajo k družini. Zato se mora vsak član te zveze potruditi, da bo potekalo življenje v družini čimbolj harmonično, mirno in lepo. Vsak mora pomagati soustvarjati to družinsko srečo. Samo kritizirati, nikoli pa ne biti zadovoljen in pomagati in svoj del doprinesti k lepemu družinskemu razvoju, to je zelo komodna in tudi napačna pot! Seveda ni vsako družinsko življenje zaže-Ijeni ideal, ker se pač sestoji iz gotovega števila večjih ali manjših človeških slabosti. Zaradi tega je ta skupnost potrebna še tem-večjega negovanja in ljubezni, sicer se posuši in postane prazna oblika. Da je mati prva žena družine, to je vsakomur jasno. Oče pa je glava družine, ki vodi družino po pravi poti. Zato pa ima tudi pravico, da zahteva od svojih družinskih Za sklep božične dobe je priredila naša Farna mladina na Svečnico igro ..Vrnitev” od Jože Vombergarja. Vsebina igre je bila šele nedavno podana, ko so jo igrali v št. Vidu. Igralci so od najmlajšega — 5 letnega Mlakarjevega Lojzka — do zadnjega lepo rešili svoje vloge. Igra je s svojo domačnostjo in življenjsko resnostjo vse gledalce globoko zgrabila. V odmorih je zapel cerkveni mešani zbor sledeče pesmi: ,,Bodi zdrava, domovina” (Alojzij Hribar), „Kaj doni, sladko se glasi” (Premrl), Moški zbor je zapel: „Ko lani sem tod’ mimo šel” (narodna), „Pa bom šel na planince” (narodna), „Lahko noč” (Hladnik). Naša vrla radio-pevca Franci in Giti sta dovršeno podala 3 dvospeve: „Mati piše pismo belo” (narodna), „Vsi so prihajali” (narodnaj, „Lovci” (narodna). Ker farna dvoranca ni mogla vseh obiskovalcev zajeti, smo igro še dan navrh spet ob nabito polni dvorani ponovili. To je lep dokaz, da je ljudstvo lačno in žejno kulturnih prireditev. Mladina je pa pokazala, da še živi idealizem v njej in se da ogreti za vse, kar je lepo, dobro in plemenito. Mladina, le naprej po začrtani poti! Prosvetno delo v Selah Za konec lanskega leta so nam na Štefanovo domači društveni igralci uprizorili dramo „Vera in nevera”. Da smo jo lažje razumeli, nam je zelo koristila razlaga igre pred uprizoritvijo. Dne 6. januarja so tu gostovali šentjakob-čani z Meškovo „Henrik, gobavi vitez”. Vsebinsko krasno igro so igralci občuteno podali in z njo dosegli popoln uspeh. Dne 10. febr. smo potovali po lepi Koroški ob krasnih skioptičnih slikah in razlaganju č. g. Zaletela, vmes pa tudi slišali z magnetofona naše pevce. Obilna udeležba je dokazala zanimanje občinstva tudi za tako prosvetno delo. Za pust pripravljajo naši igralci veseloigro ..Trojčki”. Že sedaj ste vsi iskreno vabljeni. V nedeljo, dne 17. februarja 1957 priredi Slovensko kulturno društvo v Celovcu v Kolpingovi dovarni pustna peiveditev Na sporedu je: IGRA - SRECOLOV - PLES Med plesom pevski nastopi. Začetek ob 7. uri zvečer. Vsako leto je naša pustna prireditev lepo uspela. Zato Vam tudi letos ne bo žal, če boste rezervirali to nedeljo za našo prireditev. članov pokorščino. Seveda morata oba — oče in mati — doprinesti svoj del, da jih bodo otroci tudi spoštovali in cenili, kajti otroci imajo zelo dober posluh za dogajanja v družini in okoliščini. Starši naj bi se nikoli ne prepirali v navzočnosti otrok, o denarnih stvareh se je treba pomeniti pod štirimi očmi. Seveda je vse to dostikrat težko, predvsem če je stanovanje pretesno itd., toda ni pretežko, če se gre za to, da se da otrokom lep vzgled za vse življenje in se ohrani v družini lepo in dostojno obnašanje. PRAVLJICA IZ ROZA Bogata žena je imela dve hčerki; prvo je ljubila, drugo pa sovražila. Imela je tudi grad, v katerem je strašilo. Svojo drugo hčer je tako sovražila, da jo je poslala nekega dne v grad kuhat; upala je, da se je tako iznebi. Hčerka je ubogala in šla v grad. Ko je kuhala, je prišel munej (maček) in jo prijazno vprašal: „Bo tudi zame kaj večerje?” ,,0 da, kar pojdi v sobo!” je odgovorila deklica. Kuhala je dalje, pa se je prikazal na pragu kužej (pes). „Ro tudi zame kaj večerje?” „0 da, le v sobo pojdi.” Prišel je še petelinček in jo prosil večerje. Tudi njega je poslala v hišo. ,,Kadar bo skuhano, pa vam bom prinesla.” Ko je bila večerja pripravljena, so vsi skupno jedli, nato pa legli spat. Ponoči pa je prilomastil pred duri star, grd mož. Deklica je v strahu zajokala in zaklicala: „Munej, mevkaj (mijavkaj), da me mož ne sne! Kužej, lajaj, da me mož ne sne! Petelinček poj, da me mož ne sne!” Munej je zamevkal, kužej zalajal, petelinček zapel. Dedec se je ustrašil, vrgel zlat kolovrat v hišo in odšei. S tem kolovratom je šla deklica zjutraj domov. Ko je pohlepna žena slišala, kaj se je deklici pripetilo, in ko je videla njeno krasno darilo, je zvečer poslala v grad drugo hčer —- svojo ljubljenko. Ko je deklica zvečer v gradu kuhala, je prišel munej in jo vprašal: „Mi boš dala kaj večerje?” Deklica pa je ošabno odgovorila: ,,Poberi se proč, zate pa že ne kuham!” Tudi kužeja in petelinčka je surovo od-podila. Vsi so morali brez večerje spat, deklica pa je jedla sama. Ponoči pa je zopet prilomastil dedec. Deklica je strahoma zaklicala: ,,Munej, mevkaj, da me mož ne sne!" Munej pa je rekel: „Sama jedla, sama mevkaj)” „Kužej, kužej, lajaj, da me mož ne sne!” „Sama jedla, sama lajaj”, je odgovoril kužek. Prosila je še petelinčka, a ta je rekel: „Sama jedla; sama poj!” Ker se ni nihče oglasil, jo je dedec zgrabil s kosmato rolko in jo na kosce raztrgal. Ker je zjutraj ni bilo domov, jo je šla mati iškat in z grozo je videla, kaj se je s hčerko zgodilo. Od same žalosti je mati osivela, toda njeno srce se je omehčalo. Vzljubila je svojo hčer, ki je prej ni marala. (Koroška narodna). BRIHTNA ŽUPANJA Nekega januarskega večera leta 1589. je sedela družba uglednih francoskih meščanov pri čašah gorke pijače. Zunaj, je zavijal mrzli veter, kako prijetno je torej bilo na toplem kramljati s prijatelji! Pogovor se je sukal okoli pomembnega dogodka: baš tiste dni je bila dospela vest o smrti kraljice matere Katarine de Medici. Nekateri so hvalili pokojnico zavoljo zaslug, ki si jih je bila pridobila za ohranitev prave vere, drugi so jo občudovali kot vladarico, tretji zopet so jo poveličevali kot mater, ki je vzgojila Franciji tri kralje. Skratka, vsi so se strinjali v tem, da je umrla velika ženska. „Zdi se,” je menil mestni pisar, da je hotel Bog nakloniti Franciji svojo posebno milost, ko ji je poslal žensko, ki se je lahko kosala z vsakim moškim.” „Morda je pa modro urejeno, da se rodi kvečjemu vsakih sto let taka ženska,” je pomodroval debelušni suknar. ,,No,” je rekel župnik, „kdo ve, ali ne bi bilo svetu bolje postlano, če bi imele besedo ženske.” ..Nikakor!” se je razvnel župan. „Ne verjamem tega, bilo bi proti sv. pismu. Dokler je živel naš prvi oče Adam sam v raju, je teklo vse v redu. A potem ... ! Prvo, kar je storila Eva, je bilo, da je zapeljala moža. Če je bilo to mogoče v raju, za Boga milega, kaj bi nam nakopale ženske danes, ko bi imele oblast!” Ali župnik se ni dal ugnati: „Vprašal bi, zakaj je bilo Adamu sploh treba, da je žensko poslušal?” „Oba sta kriva, oba,” je vzdihnil mesar, ki se ni rad ukvarjal s težavnimi vprašanji. „Istina," je pritrdil župnik. „In kaj sledi iz tega? Poteklo je izza Adama 6000 let, možje pa niso v ničemer popravili sveta. Ne bilo bi torej napak poskusiti z ženskami.” Župnik je naletel slabo. Omizje je njegovo mnenje burno zavračalo. V tej zadregi se mu je postavil ob bok zagovornik. Bil je mojster Pierre, v vsem mestu čislani krznar. Spregovoril je takole: ..Pravijo, da nam je od Adamove napa- = Naše prireditve________________ &T. LIPA VABILO na veselo pustno prireditev s 4 veselimi enodejankami, ki bo v nedeljo, dne 17. februarja ob pol 3. uri popoldne in ob 7. uri zvečer pri ŠKORJANCU v BOJI VESI (št. Lipš). Vse od blizu in daleč iskreno vabi šent-lipška farna mladina! Juhe! „Gašpar gre na božjo pot!” In kam Vi na pustno prireditev? Pridite vsi k Šercerju v Šmihel v nedeljo, dne 24. II. 1957, ob pol treh popoldne! Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu pri Pliberku vam bo zaigralo lepo veseloigro: „Gašpar gre na boljo pot," komedijo v treh dejanjih. Na sporedu so še drugi šaljivi prizori. K obilni udeležbi vabijo igralci in društveni odbor. ke nekaj ostalo. Če to drži, zakaj ne bi bilo na ženskah obviselo nekaj Evine brihtnosti? Povedal bi vam historijo, ki sem jo slišal pred 20 leti, ko sem se še kot pomočnik potikal po svetu. Zaneslo me je v mesto Beau-vais. Tam so imeli župana, ki se mu je bilo začelo županovanje z velikanskim uspehom. Že prvi teden po njegovi izvolitvi se je namreč zgodilo, da se je zvonik župne cerkve napol podrl. Druga polovica je ostala pokonci, a bila je tako majava, da so vsi tesnobno čakali trenutka, ko bo zagrmela na kup. Čakali so in čakali ... Ker je bilo meščanom težko brez zvonjenja, so želeli brž sezidati nov stolp. Toda kako lotiti se ruševin, dokler je pol stolpa grozeče molelo v zrak? Mestni očetje z županom na čelu so ugibali, kaj bi. Sklenili so: ker se zvonik noče zvrniti sam od sebe, ga bo treba položiti. To je bilo lažje rečeno kakor storjeno. Kajti vsi mojstri, pomočniki in drugi .kar so jih .pozvali, so se po vrsti branili nevarnega posla. Naposled so mestni svetovalci dejali županu: Ti si prvi po časti in oblasti, glej, da kmalu kaj ukreneš ,sicer si izberemo novega župana. Slabe volje je prišel župan domov. Iz kuhinje mu je stopila naproti žena, da ga pozdravi. „še ti se mi cmeri, še tega manjka”, se je zadrl nad njo, ko jo je videl objokano. Žena ga je prijela za roko, hoteč ga napotiti v kuhinjo: „Pridi, zlati možek, poglej še ti, kaj se pravi čebulo rezati.” ,,Ni mi treba tvoje čebule, imam dovolj pokore,” jo je zavrnil. Odgovor je v ženi razburil radovednost, pa je v kratkem izvedela za moževo stisko. „Prava reč! je vzkliknila. „čudim se, da nisi znal tako daleč misliti, še sam si mi pravil, da vam sedi v ječi človek, ki ga čakajo vislice. Ta naj gre in prevrne stolp! če odnese zdravo kožo, ne bodite z njim manj usmiljeni nego sam Bog — dajte mu živeti!” Ta misel se je zdela županu imenitna. Koj po kosilu jo je razodel sklicanim mestnim očetom, zamolčal je le, odkod jo ima. Dali so pripeljati obsojenca, in ko so mu povedali, za kaj, se gre, jim je mož odgovoril, da hoče v božjem imenu poskusiti. In res. še preden se je mračilo, je ležal ostanek zvonika na tleh, na smrt obsojeni grešnik pa si je bil priboril življenje in zlato svobodo. Župana, so slavili meščani kot modrijana, ko se je pa mož kasneje v drugih zadevah bolj klavrno obnesel, se jim je zasvetilo, kar so njihove žene že davno vedele: da je županja brihtnejša od župana.” Čebula je udarila županji v glavo in šele v njeni po solzah prečiščeni glavi se je mogla za hip ugreti misel, ki je svetu nekaj koristila. ZA BISTRE GLAVE Kateri končič volne spada k pravi ženi? TI T F ‘V T £ ‘d T Z ‘D T l ALBERTO MORAVIA: Ždaf ni las marsikaterega naročnika to zadelo. Vendar, mi hočemo ohraniti naš list in zato prosimo vse naročnike in bralce za blagohotno razumevanje. Kdor je do danes že plačal naročnino za leto 1957, tega bomo priznali, da je za določeno dobo plačal list in ga ne bomo terjali za razliko. Nova naročnina za leto 1957 znaša za tuzemstvo: letno 60.— šil., polletno 30.— šil., četrtletno 15.— šil. in mesečno 5.— šil. Cena posamezni številki bo od L 2. 1957 dalje 1.50 šil. Zato svetujemo tistim, ki so doslej kupovali posamezne številke, da se vsaj mesečno naročijo, bodisi naravnost pri upravi v Celovcu, ali pri dosedanjem trafikantu. Cena za inozemstvo letno je 5.— US dolarjev ali pa protivrednost v šilingih. UPRAVA ZANIMIVE ŠTEVILKE O ITALIJANSKEM PREBIVALSTVU Italija šteje vsega skupaj 9 milijonov 300 tisoč družin. Od teh jih je brez otrok kar poldrugi milijon, če bi bile vse družine take, bi Italijani v 50 letih zginili z obličja zemlje. Ravno tako bi izumrli, če bi imela vsaka družina le enega otroka; takih družin je 1 milijon 800 tisoč. Slabo je tudi, ako i-rnajo rodbine samo po 2 otroka, kajti taki narodi se ne množijo več in obtiče, kjer so. Takih družin je v Italiji že 1 milijon 900 tisoč. Več kot 4 otroke ima v državi le še .poldrugi milijon rodbin in te rešujejo italijanski narod/ od pripadanja. Če upoštevamo še, da živi v državi nad 1 milijon neoženjenih fantov, se ne smemo čuditi, da se nekoč tako plodovito italijansko ljudstvo več ,ne množi in da danes zaostaja že za Francozi. Peči, štedilnike KAKOR VSE KMETIJSKE POTREBŠČINE dobite najugodneje pri HANS WERNKi Celovec, Paulitschgasse (Prosenhof) MALI OGLASI VSAKA BESEDA STANE 1.10 š (IN 10% DAVKA) Poudarjene besede in take z več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zvečer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec št. 43-58). KINO CELOVEOKJLAGENFURT KAMMERLICHTSPIELE Do 8. II. Pustni film „Rose-Marie” Od 8. II. naprej CinemaScope 55 „Der Kdnig und ich” STADTTHEATER 15. — 18. II.: CinemaScope barvni film »Der Mann ohne Furcht” (ni za mladino). 19. — 21. II.: »Roman einer Tanzcrin”. VOLKSKINO 15. do 19. II. ,Die schbnstc Fran der VVcIt” (v glavni vlogi Gina Lollobrigida) 20. — 21. II.: »Verdammt in alle Ervigkeit” (ni za mladino). \VULFENIA 15. — 18. II.: Smešni barvni film »Meine Tante — deine Tante” (ni za mladino). 19. — 21. II.: »Gcheime Fracht”, CinemaScope barvni film (ni za mladino). PLIBERK POROKA Za vsako nevesto primerne okraske za glavo, novosti v nevestinih pajčolanih, mirte, za camarje, velika izbira v strokovni trgovini „PRIN-ZESS”, Klagenfurt, Alter Platz 34. J Črke za portal pri Jenoch, Tudi Neon-razsvetljava. Klagenfurt, Hcrrengasse 14 Enoosni priklopniki, osi za priklopnike, platišča, vzmeti in obro če dobavlja rabljene in poceni AUTOVERVVERTUNG FRANZ RUMVVOLF, Klagenfurt, Flatscha-cher Strasse 18, telefon 37-78. VOLNA IN LODEN skoraj za polovično ceno le .še par dni pri SATTLER, CELOVEC-KLAGENFURT, Hcuplatz. PRECHTL 15. - 18. II.: »Die Forsterliescrl” 19. - 21. II.: »Topeka” (ni za mladino). 16. — 17. II.: »Meine Kinder und ich”. 19. — 20. II.: »Der falschc Adam” (za mladino prepovedano). Oglašuj v naSem listu! Delnice in delniške družbe (Nadaljevanje s 5. strani) To bi se zgodilo v primeru, da bi predstoj-ništvo z odobritvijo nadzornega sveta predložilo glavni skupščini razdelitev čistega dobička v obliki dividende med delničarje, skupščina bi pa sklenila, da se čisti dobiček porabi za druge namene, recimo, da se ga prepiše na garancijski sklad podjetja. Zakon o delnicah tudi v gotovih primerih Ščiti manjšino pred preglasovanjem večine. Tako lahko manjšina, ki razpolaga samo / eno četrtino kapitala, prepreči sklep o povečanju osnovne glavnice družbe. Delničarji, ki razpolagajo z več kot 5 odstotki glavnice, morejo zahtevati sklicanje izredne skupščine, na kateri morejo potem iznesti svoje pritožbe. Delničarji, ki posedujejo eno desetino delniškega kapitala morejo zahtevati vsak čas preko sodišča* postavitev preglednikov družbenega poslovanja za dobo dveh let nazaj. Dividende se izplačujejo v sorazmerju imenske vrednosti delnice, ki je na njej zapisana. Delnic je več vrst in so z njimi zvezane različne pravice, posebno pri razdelitvi dobička in družbinega premoženja. Običajno imenujemo prednostne delnice tiste, ki imajo pri razdelitvi dobička prednost. So to po navadi delnice, ki so bile izdane pri ustanovitvi podjetja, ki se je pozneje lepo razvilo. Obstoje pa tudi delnice brez glasovalne pravice, ki pa imajo gotove prednosti pri razdelitvi dobička. To pot so ubrali pri izdaji »ljudskih delnic” za podržavljenje banke, kjer je tem delnicam zagotovljena stalna obrestna mera 6%, a v primeru razdeli tve dobička še dividenda. Kljub temu da posestniki »ljudskih akcij” nimajo glasovalne pravice, pa smejo prisostvovati glavni skupščini. V Avstriji prevladujejo delnice, na katerih ime lastnika ni naznačeno, so zato anonimne. Po nekaterih državah ])a imajo »imenske delnice”, na katerih je ime vsakokratnega lastnika zapisano, obenem pa zabeleženo v posebnem registru. Ena izmed najvažnejših pravic delničarja je prednost pri izdaji novih delnic družbe, ki jih dobi v sorazmerju svojega starega deleža. Omeniti je treba še, da imajo delnice dobrih družb na tržišču večjo vrednost kot je na njih zapisana, ker pač nudijo varnost za naloženi denar obenem pa visoke dividende presegajo običajno obrestno mero pri denarnih naložbah. ZANIMIVOSTI ŠE NEKAJ O SELIVKAH Ptiči selivci drže pri svojih selitvah trden višinski rekord. Piloti so s preciznimi aparati izmerili, da na primer žerjavi lete nad rokavskim kanalom stalno v višini 4.300 metrov, kadar se vračajo iz Afrike na gnezditev v Švedsko, Finsko in severno Rusijo. Devettisoč kilometrov je dolga pot, ki jo prelete ptiči selivci teh krajev vsako leto dvakrat, spomladi in v jeseni. Glede štorkelj so ornitološke postaje ugotovile, da so si ti veliki ptiči določili natančno mejo. Kar jih živi zahodno od reke Ve-zere, letijo na jug čez Francijo, Španijo in Gibraltar, vse štorklje pa, ki gnezde vzhodno od reke Vezere, čez Balkan, Turčijo, Izrael in Sueški kanal in po reki Nil v Južno Afriko. ATOM V BOJU PROTI LUBADARJU Skupina angleških atomskih strokovnjakov v Harvellu preučuje možnost uporabe atoma v boju proti lubadarju, ki letno povzroča veliko škodo v svetu. Ugotovili so že, da mala količina radioaktivnega 'kobalta že uniči črva. NERODNA OZNAKA... Pred nekaj meseci so v Nemčiji izdali nove eVidenčne tablice za motorna vozila. Prva črka na spoznavni tablici odgovarja začetni črki mesta, kjer je vozilo pripavljeno, medtem ko druga označuje tisočice. V VVup-pertalu je bila na vrsti črka C za določanje tisočic in tako je nastal spoznavni znak „WC”. Posledica tega je bila, da so vse prijave za oštevilčenje motornih vozil umaknili, ker noče nihče voziti z „WG" na svojem vozilu. DUNAJSKI MEDNARODNI SEJEM Od 10,-17- marca 1957 Moda, luksus, gospodinjstvo, vsakdanje potrebščine, tehnika, stroji, posode, orodje. KMETIJSKA IN GOZDARSKA RAZSTAVA Posebna razstava: »Kmet in njegov gozd”, vpogled v živinorejo, razstava podežcljskih strojev s predavanjem, prehrana in nasladilo, pokušnja vin. POSEBNE RAZSTAVE: »Avstrijske zvezne železniee v službi gospodarstva” — »Tehnika v gospodinjstvu” — Sejem iznajditeljev. MEDNARODNA DVOKOLESNA RAZSTAVA IN RAZSTAVA NADOMESTNIH DEL ZA VOZILA Znižana voznina na železnicah in avtobusih za 25%. — Sejemske izkaznice pri deželnih trgovskih zbornicah, pri deželnih in okrajnih kmetijskih zbornicah in pri proda-jalnicah, ki so označene z lepaki. BeM Udm do 16. februarja 1957 Najboljši izdelki ThCCCSiGIlthcilGf-ikalnic in predilnic A G. PO iZjCSTUlO Mlkill (6113tl samo v Teppichhaus RADLMAVR BELJAK- VILLAC H - POSTGASSE List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: »Naš tedenik-Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. - Lastnik m izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. -Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.