"S "PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Officiul Organ Yugoaluv Federation, S. P.--Claailo Jugoslovanske Socialistične Zveze - - GLASILO • -PROSVETNE MATICE J. S. Z. jt _ NO. 1563. "j:"',,CHICAGO. ILL, 25 AVGUSTA (Auitum 25). 1937. Bublwh«l Wwkly »t 2301 S. Lavmlnle A ve. LETO—VOL. XXXII. SKRAHIRANJE KAPITALISTIČNE CIVILIZACIJE MORALNA PROPAST SEDANJE UREDBE OČIVIDNA V ROPIH IN OSVOJEVALNIH VOJNAH • t 'Častne' pogodbe, sklenjene med raznimi državami, niso niti papirnate vrednosti Liga narodov brez iivljenske sile. — Progoni, kakršnih svet ored sto leti ne bi trpel JAPONCEM NE GRE VSE PO SREČI rT*XL Ves svet jc v zmedi. V-u\ kar brez vojne napovedi, žen in je kapitalistični sistem v povoj- otrok niso pobijale in v vojni ni dobi podvzel, da svet uredi, so upoštevale pravilo, da se je povzročilo Je še večjo nego- vojak borhzoper vojaka. Dru- tovost. Zdaj meji svet že na ge se naj pusti pri miru. anarhijo. Takozvana zapadna Evropske dežele o malem pripravlja svetovno javnost na "presenečenje". Da pa ne bo presenečenje, oz-nanjujejo listi, da se v nemškem de!u češke dogodi bodisi enotne v tem, da se morajo vse pri vsaki zapleteni stvari ravnati po pravilih časti in dostojnosti. To pravilo so s svojega vidika upoštevale kolikor so najbolj mogle. V vojne se niso zapletle s hinavskimi opravičevanji in jresli, kakor se je Mussolini z Ktiopijo, ali Japonska s Kitajsko. Vojne s ) sicer instigirale, se pripravljale na osvajanja, a to so morale tudi priznati in vojno napovedati, ne pa kot zdaj, ko -e ropa kakor so ropali pirati v davnih dobah. Evropa — kakorkoli je bila razdrti žena, je znala v kritičnih časih nastopiti skupno za red in mir po svetu,, ug >-vlja Movvrer, fmin d .in p* tr-ga ni več zmožna. Dalje nam on kliče v spo- Stara Kitajska žrtev roparjev vseh imperialističnih dežel po svetu Tisoče življenj ugonobljenih vsled pohlepnosti. Jamčenje kitajskih mej velika farsa. — Japonski bogataši upajo, da se jim bo vojna izplačala Pezo i imperializma čuti na i.broriovje in ^ Sangaju. Peipin-svoji koži malokatera dežela gu ter par drugih kitajskih toliko, kakor Kitajska. Prav- mestih več tisoč vojakov. Fna- zaprav nobena v tolikšni meri. Zdaj je Japonska znova z vso na svojo roko in diktirati kitajski vladi negledč' kako mislijo v Londonu, VVashingtonu svojo pezo sedla nanjo. Vojne glija pa je tam ž«- velesila. Tu- ko ali še močnejša je. na Kitaj-j in Parizu. In zdaj, ko pade ka-skem vojna sila Francije. An- ■Hi ni niti napovedala, kakor tu-.di Italija je zastopana z voj- gležem samo v Sangaju Kj di ne, ko je osvojila Mandžu-; nimi ladjami in vojaki. Kaj že nad $40,000,000 ir njo. Vojne so države napove- sploh iščejo vse te države h svo- ko je bilo ubitih precej l U dovali* le v "barbarski dobi". iimi vninimi krmi lil II III •Il'tkiv in celo na ameriško vojno ladjo Augusta je padla bomba, ubila enega mornarja in 18 ranila. V azijskih s ko in Japon: na vaba in imperiali.sti jo sma-1 mislijo v tem pomenu besede, trajo za svoj plen od prvih dni, pač pa, tla mora Azija spadati ko so udarili na Kitaj ko. Japonski. Kitajci se upirajo, v V sedanji japonski invaziji Moskvi pa se smehljajo angle-pa je posebno Zed. državam škim, ameriškim in francoskim in Angliji jako neprijetno. Ja kapitalistom, kateri bi radi, da ponska jih ni nič vprašala, če bi šla zdaj Rusija zanje po kosme osvajati kitajske province j stanj v ogenj. Sl2,000 PLAČE, PA NIČ DELA, IN CEZ MESEC DNI PA S 12,000 PENZIJE! ga v državi Nevv Vork. Najhujši škandal pri tem pa Bivši ne\vyoršk'i župan James Walker je moral preti par leti službo pustiti, da se je na je to, tla je VValker po enem ta način čimbolj -izognil škan- mesecu te službe upravičen dalom. Zapleten je bil v razli- vprašati za upokojitev in počne afere, pa tudi dohodnin- tem bo do konca svojih dni skim davkom se je ognil toli- prejemal., dvanajst tisoč dolar-ko, tla mu je morala iz zagate j pomagati demokratska stranka. Jimmie, ki je veseljak in j za župana prav nič sposoben,: je vse afere s pomočjo tamma-1 nitov in drugih demokratskih j politikov potlačil, .odstopil od županske, službe in se z neko igralko podal n?W'ost'ljačenjc v Evropo. Tt) je/bilo pred več j leti. Nedavno se je vrnil. De- tem utegnilo misliti še na kaj'in lažmi ter jih na vse pretege drugega kakor na "čast in slavo svoje domovine." Mednarodni zakoni le še spomin ■ folgar Ansel Movvrer, poročevalec lista Chicago Daily News, piše iz Pariza, da takozvani mednarodni zakoni še nikoli niso bili tako zamet ava-ni kakor danes. Pred svetovno vojno st» se evropske dežele držale gotovih načel in prav tako skozi stoletja poprej; to Je. ropanj niso podvzemala V TEJ ŠTEVILKI Članek o pogrezanju kapitali-,f»cne civilizacije v barbarizem in 0 propadanju njegove morale je •»» prvi strani, ravno tako članki 0 japonski roparski invaziji na Kitajsko, o fašistični intervenciji v Španiji, o prošli teden zaključe-•»'m zveznem kongresu, kateri je bil eden najbolj brezplodnih v • •neriški zgodovini, dalje poročilo o zborovanju zastopnikov narodnih manjftin itd. Ali je bilo JRZ t svojim načrtom za rešitev jugoslovanskega vprašanja v pravem? Pove vam elanek o krfski deklaraciji po 20. Mih. K*j i* v*rok. da c.o v soc. stran-«• nastale namesto dveh kar tri •«ruje? Odgovor je v tej številki. Zanimivi so vsi dru#i članki, porodila in donisi. Citajle ' Proletarca", ker ga i»-da jamo v prid delavske izobrazbe. Agitir*jmo vsi, da se nanj naroče «>di drugi. navduševale za klanje. Vsaki vladi je bil glavni cilj zmaga, ne glede, s kakšnimi sredstvi ga doseže. Pt) vojni niso moralna prava več obveljala. V Zed. državah se je razpasel graft v takem obsegu' kakor še nikoli prej. Ropanja vseh vrst so presenetljivi) narasla. (*'lane bogatih družin so roparji ugrabljali in zahtevali velike odškodnine. V svojih roparskih molilnih nakanah niso prizanašali niti o-trokom. Ali se je ljudstvo zoper takt) ^stanje postavilo v bran? Ne. ritalo je poročila, se tjavendan zgražalo in pusti-(Nadaljevanje na 5. strani.) šnja zborovanja so se vršila v i iikega vpiiva delegatov . . ... ženevi, Švica, kjer je sedež manjšin. Ko so zastopniki f Ve preceJ vellko V0jn0 lige narodov. Liga bi imela biti Baskov demonstrativno odšli, vodah med Kitaj-1 mokratske politike je opozoril, iskt) imajo Zed. da je njegova stvar v javnosti pt) svoji ustavi zaščitnica narodnostnih manjšin in skrbeti, tla jim vlade ne bi delale krivico. Toda kakor je bila liga fiasko pri varovanju miru in dežel pred napadi imperiali-stov, tako je bila liga neuspešna t ml i pri varovanju podjar- ie eden izmeti njih vzkliknil: "Tt> ni kongres narodnostnih manjšin, ampak vsenemški ko*ngres!" Najbtdj zatirane so narodnostne maiHšine v Italiji in na Poljskem, v prvi deželi še veliko bolj brutalno kakor v drugi. Kolumbovi vitezi proti "komunistični kugi" Na konvenciji katoliške politične in ritualistične organizacije Kolumbovi vitezi v San Antoniu, Tex., je bila sprejeta resolucija, s katero so napove- JAMKS VVALK K K mljcnih narodov, oziroma na-i ,. .. .. , . ,, . : , ....» najbolj pravična napram njim dali vojno komunistični kugi . pa je (''ehoslovaška. Vzlic te-1 katera divja posebno v Rusiji, mu so zastopniki čeških Nemcev na zadnjem kongresu narodnostnih manjšin znova trdili, tla so zatirani. rodnostnih manjšin. To prizna va tudi znameniti ženevski list "Journal de (ieneve", ki je neuradno glasilo urada lige narodov. Prošlemu zborovanju Kongresa narodnostnih manjšin je predsedoval zastopnik madžarske manjšine v Oehoslovaški, ker je bil tir. VVilfan bolan. Nemške manjšine imajo vse evropske dežele, rpoštevane so radi Nemčije bolj kakor (Nadaljevanje na 5. strani.) - -----— Španiji in Mehiki.'Zda j jo bo seveda konec. Če ne bi bili vitezi tako navdušeni za fašizem, bi rajše napovedali vojno nacK jem, dučeju in generalu Francu. Ampak od hrabrih ameriških katoliških vitezov se kaj tako pametnega ne more pričakovati. pozabljena, on pa je denar do-malega zapravil in potrebuje službo. Dali so mu jo — seveda na ljudske stroške. Prejemal bo $12,000 na leto in pa poseben sklati za kritje izdatkov. Njegova briga je skrbeti. tla se dvigne železniške proge jev penzije na leto. Niti nad ceste, katere križajo. Se- zabljeni penzijski doktor danji župan l.aduardia pravi. Tovvnsend bi mu ne mogel dati tla je ta služba cisto navadna toliko. Demokratski in repu-politična nagrada, kajti \Val- blikanski politiki v javnih slu-ker ni v tem poslu nikak ve- žbah se pač drže pravila, da ščak in radi njega ne bo d vi- je Bog ustvaril brado najprvo gnjena nad ceste niti ena pro- samemu sebi. po- Demokratski kongres pokazal svoje pravo lice "Z Rooseveltom v Nevv i ljudstvu zagotovil, tla bo dani Deal!" To je bil v prošlih pred- mu mandat za uvedbo social-sedniških volitvah kampanj- nih zakonov upošteval, ski vzklik vseh demokratov, ki Zahteval je malo. Poveča-so kandidirali bodisi v senat, v nje števila članov vrhovnega poslansko zbornico ali v držav- -odisča, reguliranje delovnih ne urade. ur in določitev minimalne me- Tako je Roosevelt dobil otl zde, zakon za graditev cene-Ijudstva svoj "mandat" za nevv nih stanovanj, zakon za regu- menjeni obliki, da so praktično brez vrednt)sti za ljudstvo.. Njegovo zahtevo za povečanje števila članov vrhovnega sodišča pa so člani kongresa ne samo zavrgli z ogromno večino, nego Roosevelta napadali v debatah o predlogi skozi tedne in tedne in mu končno priložili deal in ljudstvo mu je v pomoč liranje cen poljskim pridel- zaušnico, kakor je ni še noben izvolilo tolikšno večino v kon- kom, izboljšanje davčnega za-! gres, kakršne že dolgo dobo ni kona. tla se bi bogataši ne mo-I imel noben ameriški prezident. gli ogibati dohodninskemu i Roosevelt je dobil večino v j davku pt> legalnih evinkih, ka-vseh državah razen v dveh. Po kor se jih ogibajo sdaji in ne-volitvah je šel v radio in oddal kaj drugih postav večali manj .•voj govor pt) zračnih valovih socialnega značaja. Le par je jširom dežele, v katerem je bilo sprejetih, toda v tako spre- kongres nobenemu predsedniku, ki je imel v njemu večino. Predsednik Roosevelt je torej pogorel in njegov nevv deal je splaval po vodi. Socialisti smo to vedeli v naprej in volil« cem smo v kampanji dokazovali, da je demokratska stran- ka prav tako kapitalistična kakor republikanska. Vsi demokratski kandidati so pred volitvami zatrjevali zvestobo predsedniškemu kandidatu F. i). Rooseveltu in njegovemu programu, dasi je bil ničev. Toda mar ni običaj, da kandidati kapitalističnih strank obetajo ljudstvu v volilnih kampanjah vse kar kdo želi in hoče? To bi lahko razumeli posebno linijski voditelji, meti njimi tudi John L. Levvis, pa ne bi bili razočarani nad praznoto in re-akcionarnostjo 75. kongresa, kakor so zdaj, ki je ljudstvu toliko obetal, ali zanj ničesar koristnega sklenil. ŽRTVE RAZREDNEGA BOJA V PROŠLIH 7. MESECIH V prošlih sedniib mesecih je bilo v industrialnih konfliktih ubitih štiriindvajset stavkarjev in njihovih simpatičarjev v piketnih vrstah, in 490 ranjenih. Nekateri izmed teh so pohabljeni za vse življenje. V stavki jeklarskih d«\lavcev je bilo 17 ubitih. Na prvem mestu je Illino:.s, kjer je bilo deset delavcev ubitih, v Ohiu 6, v Michiganu 2, in po eden v Californiji, Pennsyl-vaniji, Tennesreeju, Nevv Yorku, Now Jerseyju in Mary-landu. Tekom vseh teh sedmih mesecev je bil ubit en policaj in 70 ranjenih. Spopade so iniciatirale korporacije » pomočjo oblasti, ali pa jih izvali provokatorji v službi kompanij. Gornje podatke o žrtvah v stavkah je zbrala Am. Cicil Lib«*rties Union. V njih niso všteti organizatorji unij, ki so bili pretepeni, povaljani v smoli in izgnani iz raznih mest v južnih in drugih državah. Kapitalisti so za nadaljna nasilja ustanovili čete vigilantov, ki jih vež-bajo v "patriotizmu" in za trebljenje "komunizma". Uče jih, da je "komunizem" nasilje in nevaren ameriški svobodi ter institucijam, zato se je treba proti temu zlu boriti z nasiljem. PROLETAREC M- MLADINA MOBILIZIRANA 7A ROJ PROTI SKEBOM UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA, IZHAJA VSAKO SREDO. Iidaj« Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Ckicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Ztslinjvmh ilr/.av«ih m t i lo l« to $3.0«; la |>ol Irt* $1.75; ' ^ ' ,ta\ tvtri hia $1.00. Inozemstvo: za relo l«*t«i $3.50; /m I leta $2.00. Vil rokopisi in ogrlasi morajo hiti v našem uradu najpozneje do pondeljks _ popoldne /m prioWitev v številki te^oretfa tedna. PKOLKTAKEC Published every \Vediu'sday hy th" Ju^pnlav Workmen's 1'ubhahmg Co., I no. h*t»h)ishod 190«. Editor ...........................................................Frank Zartz. Business Manager .. ........... A/hartfg INiiforelec. Astit. 10N RATBS: United States: One Yoar $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Forenrn Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. 1» lt O L E TA lt E C 1301 s. Lawndale Ave. T.l.phon.: ROCKWELL 2*84, CHICAGO, ILL. Po dvajsetih letih proglasa osvoboditve Jugoslovanov Iz Jugoslaviji V Franciji ao tekom pualed-(da ozmerja promierja Stjjadj. njih let vsled ekonomske krize i odslovili na tisoče Poljakov, Slovencev, Ilrvitto\ iu delavcev | drugih narodnosti. Mnogo pa I jih je Ae vposlenih v premog >v-;nikih iu drugih rudnikih. Meti njimi je tudi par tisoč Sloveti-' cev. Vsi so se naselili v Francijo po vojni. Meseca avgusta jih je prišlo kakih dve sto na.obisk v Slovenijo, k .i <' r so ostali lfi dni. Na kolodvoru jih je pozdravila delavska godba in pa za topniki delavskih organiza-1 cij. Vsi v Franciji vposleni slo-I venski delavci so organizirani | v socialističnih unijah. Po-I zdravljeni so bili v Ljubljani samo formalno, kajti vlada je prvotni sprejemni program na |>odlagi zakona za zaščito države prepovedala. novi/a, h t ra za rijo dr. h ko okrtači regenta Pyvla, mini. cenzuro in žandarine-Korošca, kakor tu la-predsednika Kdo. sevelta, peunsyIvanskega g0-vernerja ali kogark »li. Kno pa je Jugoslaviji vseeno treba priznati. Kljub njeni zt-biti diktaturi je v nji več svobode, kakor pa v "prosvitlj«. nem" tret jem rajhu ali pa v čr-nosrajčui "rirnljaiiski" V Patersoou, N. J., in v b I i a»j i h krajih je nedavno 1 zast avkalo kakih 37,000 delavcev, ki so bili uposleni v | tovarnah ra svilo. Kompanije so skuhale zlomiti stavko s skebi. Na pomoč svojim staršem to prišli pri piketi- ranju otroci. Napolnili so tovorne avte, se vozili mimo tovarn ter vpili na skrbe in jih obmetavali * gnilim tadjem. Kompanije so uvidele, da je odpor njihovih de. lavcev resna stvar, zato so se kom no lr odločile, da so pripravljene pogajati se z CIO za poravnavo. Meseca julija je minilo dvajset let. od kar sta na otoku Krf podpisala dr. Nikola Pašic z a Srbijo in dr. Ante Trum bič I za Jugoslovanski odbor deklaracijo za ustanovitev države Sr-! bov, Hrvatov in Slovencev pod dinastijo Karadjordjevjčev. T(» njuno izjavo in zavezo smo takoj v začetku označevali za "krf-6ko deklaracijo" in pod to označbo jo poznamo še danes. Jugoslovansko republičansko združenje v Zed. državah je ureditev države po določbah krfske deklaracije odločno zavrnilo in začelo proti Pašičevi-Trumbičevi pogodbi boj, kateri se je razvil v najljutejši spor v zgodovini ameriških Jugoslovanov. JRZ ni imelo podporo nobene vlade. Njegov boj s<> gmotno podprli edino in samo društva ter posamezniki v Zed. državah, dočim je dobival Jugoslovanski odbor in njegove po-družnice v Zed. državah visok^subvencije iz vsot, ki jih je posodila ameriška vlada Srbiji. Vzlic temu Ve je JRZ posrečilo zanesti svojo propagando za jugoslovansko federativno republiko med vojno tudi mod Jugoslovane, ki so živeli in delovali takrat v Švici, Franciji in Angliji. Takoj i>o razpadu Avstro-Ogrske je bila zanesena z vso močjo v dežele, katere tvorijo današnjo Jugoslavijo. Na mirovnih konferencah je zmagal Pašic. Diplomati, ki so po vojni mešetarili z bodočnostjo sveta, so Pašic u dovolili ustanoviti tako državo na Balkanu, kakor si jo je bil zamislil. Sklical je sicer takozvano konstituanto, kjer so zastopniki republikanske ideje predložili načrt za ureditev Jugoslavije p<» planu, kakor ga je predlagalo JRZ. Pašič je zmagal tudi tu. kajti Srbi so odločevali. Vse okolščine so jim bile v prilog. Dr. Ante Trumblč je pozneje priznal svojo zmoto in se spri z Beogradom.Hrvati z Radičcm na čelu so videli le svojo "slavno zgodovino" in zahtevali svojo državo, ki naj bi živela 8 Srbijo v sličnem razmerju, kakor je Ogrska z Avstrijo. Končno so se izrekli celo za republiko, in Radič je šel po inspiracije v Rusijo. Boj med Hrvati in srbsko hegemonijo se je ostril bolj in bolj. V skupščini so padli streli in hrvatski vodja Radie je obležal v nji v krvi. Kralj Aleksander je proglasil diktaturo, ker je smatral, da se "osvobojeni" Jugoslovani ne znajo sami vladati in tiraj.) b .svojimi prepiri državo v razpad. Odpravil je jugoslovanske narode (z dekretom) in proglasil vse Jugoslovane (z dekretom) za en narod. Odpravi! je obstoječe meje in nazive Hrvatska, Slovenija, črna gora itd. in namesto teh je ustanovil banovine. Problema ni rešil. Hrvatske in Slovenije z diktaturo in dekreti ni mogel izbrisati in stari boj jc trajal dalje. Obljube, ki jih je dala nova vlada po atentatu na kralja Aleksandra v Mar-seillu, so ostale neizpolnjene. Na pomoč režimu v Beograd je prišel končno Mussolini, ki je za velike privilegije obljubil, da hrvatskega separatističnega gibanja ne bo več podpiral. Ampak odnošajev med Hrvati in vlado v Beogradu to ni spremenilo. V takih razmerah ni v Jugoslaviji nihče zadovoljen. Vse je v napetosti. Njena diktatura je med ljudstvom brez iskrene zaslombe. Vsakdo ve, da je v novi državi nekaj velikega narobe, ampak režim vztraja pri Pašičevih zmotah. Dr. Ante Trumblč je po podpisu krfske deklaracije brzo-javil jugoslovanskemu odboru v London, da je to zgodovinski dokument, ki prinaša Jugoslovanom osvoboditev, blagostanje In srečo. Jugoslovansko republičansko združenje je krfsko deklaracijo ponatisnilo v brošuri, Jugoslovanom v dokaz, da je dr. Trumbič v zmoti in vsi tisti z njim, ki delujejo zanjo. Po dvajsetih letih krfske deklaracije je še bolj očitno, da je bilo Jugoslovansko republičansko združenje v pravem. Srbi, Hrvati in Slovenci so si storili veliko škodo in si povzročili nič koliko •gorja ter terorja, ker si niso ustanovili države v taki obliki, in uvedli take socialne zakone, kot jim je predlagalo in se zanje borilo JRZ. Ovacije Leon Blumu ob priliki socialističnega kongresa V pravoslavnih krogih v Sr-divja še vedno vojna proti konkordatu. Izgleda, da je I i med pravoslavnimi sovraštvo j proti katoliški cerkvi večji', kot se je prvotno ilomneval >. To sovraštvo sicer ni tolik)' proti katoličanom v Jugoslav:-■ v t'ns*1 ji (Hrvatom in Slovencem), kot proti Rimu, kajti pravoslavna duhovščina zatrjuje, da ' ako konkordat potrdi na svo V novem šolskem semestru to jesen b ) uveden v realnih gimnazijah iu realkah v Lj.il>-I jan i, Beogradu, Dubrovniku, Zagrebu, Novem Sadu, Sarajevu, Skoplju in Splitu pouk an* gleščine kot obvezen predmet, i V" tretjem razredu teh čol m bodo učenci morali odločiti, ali I so hočejo učiti nemščine ali an-gleščine. - Pri višjem tečajnem izpitu bodo dijaki lahko polagali izpit ali iz francoščine ali iz angleščine. V sredi julija se je vršil zbor poljana je izpremehjena v re- na Bluma, z francoske socialistične stran- stavracijo. Po sredini vozi av- od gaiiotja. tomobil, natovorjen s celo go-j Ko utihne Socialistični delavci in slo-klerikalci so si neprestano v laseh. V napadih na delavsko gibanje se posebno* jdlikuje klerikalni dnevnik "Slovenec", kateri ima oporo __jem jesenskem zasedanju tudi1 »>ri »branjem ministru dr. K> 1 jugoslovanski senat, bo imel rose ti. ■ i ♦ očmi objokanimi italijanski katoliški papež v. Jugoslaviji nad cerkvenimi reč- Lovrenc in Barbara Zajec, Internacionala. mi več besede, kakor pa pra- in mati urednika "Prole- vo kruha in jedil ter krožnikov. | pretresa dvorano ploskanje in voslavna cerkev, četudi je sled- tarča praznujeta letos 50-let- Natakarji strežejo, pa zopet potem kliče vsa masa v taktu: nja v večini. Ta boj ima precej »ico njunega zakona. Oče je , kače j o v avtobuse in skupno j "Živel Blum! Živel Blum!" Zo- smešnjlj^ pa tudi tragičnih po- v Paneevem blizu Beo- Z navzočimi prepevajo in tur- pet -ledi Internacionala, pa ne- sledic. Patriarh pravoslavne t grada, kjer obratuje njegova ki ga je napisal v Marseillu, nacionalo. Z galerij vihrajo prestani, nrnebesni vzklik cerkve v Jugoslaviji je ba.se hči Frana malo tovarno za podajamo čitateljem v sloven- rdeče zastavre>'Na njih se'gne-! množico: "Vlado Blumu! Via- vsled gnjeva nad konkordatom elekt rične baterije. Tudi mati skem prevodu iz "Delavske Po- te mladina, ki pa ni prišla ko-! do Blumu! Vlado Blumu!" umrl. O tem incidentu in o po-; i1' bila tam nekaj časa, a seje litike". C«last se: sit. V njenih vrstah vlada ne-j To ni bilo več Mimo navdu- i grobnih demonstracijah smo 1 'morala vsled slabega zdravja "Tudi Marseille je veliko popisno navdušenje, kajti pri- šenje: ljudje'so kakor ponore- že poročali. Par ljudi je bilo v vrniti na sinovo posestvo v pristaniško mesto, polno pro- *la Je semkaj, da pozdravi člo-! li, objel jih je- pravi delirij, ka- izgredih proti sprejemu kon- Ljubljano. letarijata. Pred IS leti, ko je veka. kateremu na čast je bil j kor ga opazimo samo v revo-! kordata u b; t i h in precej ranje- nastopil razcep v vrstah socia- prirejen obed: Leona Bluma. Iluciiah. Kdor ne živi stalno nih. Pravoslavni sinod je mini- Delavske kulturne aktivno-lističnega in strokovnega giba-! l>r' mizah se vsede vsak ka—med francoskim delavstvom in nja, je gibanje propadlo. "Ni-.jmor se hoče. .Samo ena dolga! ne pojmi njegovih obrutkov, se miza na sredini, pokrita z rde-; mu zdi tak prizor ne samo ču-im cvetjem, ni prosta. Pri tej (|t»n. ampak tudi neprijeten. ke, katerega se je v imenu jugoslovanskih socialistov udeležil dr. fcivko Topalovič. O svojih vtisih s tega kongresa .je priobčil serijo člankov. Knega, ti z lučjo", je rekel strankin tajnik sodrug Paul Faure, "nisem mogel najti niti enega samega sodruga". Dandanes je socialistična stranka najmoč- mizi bo sedelo-predsedstvo občine in kongresa, člani socialistične stranke v vladi in ino- nejša v Marseillu. Na zgradbi i črnski gosti.. Tudi kar se kosi- marseillske občine se vije rde- j la tiL'e« treba P«- kak" ča zastava in župan je otvoriL *nem vrstnem redu. Vsakdo strankin kongres v veliki j je kar hoče. K francoskemu ko-dališki dvoranrr fiovek se divi|*iIu *pada steklenica slabega pri pogledu na mlade sodruge, jvma- Z nJim mn0^r' začeli ki prevladujejo na kongresu.,olH'd« kar samo stopnje-Stranko je stvorila in obnovila I va,° navdušenje, mladina, nova generacija so- Blum je moral najprvo v sodrugov in sodružic, ki so pre- sednjo zgradbo, kjer so se se-brodili razcep. Treba si je stali stari bojevnici socialisti, predstavljati'še južilaški tem- ,la Pozdravijo. Okrog ene perament naroda, da moreš Mladina in socialistično gibanje Dr. Živko To pa lov ič opisuje, kako ga je vzrad(xstilo, ko je videl na francoskem socialističnem kongresu v Marseillu tisoče mladih ljudi, ki so francosko socialistično stranko zgradili v največje politično telo v državi. Med in po vojni je vsled vojnih vzrokov ter razkolov skoro docela propadla. Tudi v ameriški socialistični stranki ni bil odstotek mladih ljudi od leta lili S še nikoli tolikšen kakor poslednja leta, vendar pa stranki dozdaj še niso mogli dati zamaha, kakor so ga dali mladi sodrugi svoji stranki v Franciji. Vzrok je, da v Franciji starih, skušenih sodrugov ne tirajo ven, ampak mladina z njimi sodeluje in jih posluša. Tu pa je treba močne, konstruktivne voditelje šele vzgojiti med mlado generacijo, predno bo napredek odločno socialističnega gibanja mogoč, kajti skušeni prejšnji voditelji so ali pomrli, ali odstopili, ali pa se vsled razočaranj umaknili iz aktivnosti. Le malo jih je, ki so še v ospredju socialističnega udejstvovanja. razumeti vse ono, kar smo mi. inozemski delegati doživeli ta teden na tem kongresu. Povabljeni smo na ljudski banket, v velikem parku, kjer se vrši vsako leto marseillski sejm. Kosilo bo v izložbenem paviljonu, pod čigar streho je prostora za desettisoče ljudi. Na srečo piha z morja mistral, ure popoldne se čuje izpred vhoda silen vik in krik. Potem pa prevpijejo vse glasnogovor-niki, ki javljajo: Blum! Blum! To ni več obednica! Moški se vzpenjajo na stole, žene na mize. Nad glavami morje dvignjenih pesti. Strastno, do iz-nemoglosti i>o.je vsa ta masa intcrnacionalo. Le s težavo na-| pravijo reditelji, držeč se "za roke, toliko prostora, da se Kult osebnosti -'e ni nikoli gojil v Toda ima svoje zakone in se ne ozira na naša pravila. Delavsko mase v Franciji imajo svojega ljubljenca iu svojega voditelja. ki r<^d mno- Iii trdijo, da bode na tej raznih' množico in vse je utonilo v gimi mesen predlagala, da naj stavi javnosti v upogled ves kriku: "Vlado BLunru!" j se postavno določi minimalno slovenski tisk in eksemplarji- __' ; mezdo ne man j kot :{ dinarje I slovenskih listov od početka do na uro. To je znatno manj kol i danes. To seveda ni resnica, dolar na dan. dasi stanejo v kajti "Proletarcu" in njegovim Jugoslaviji mnogo živ Ijenske drugim publikaci jam je doha-; potrebščine približno toliko janje v Jugoslavijo še vedno kakor v Zed, državah. Minimalna plača 3 dinarje na uro i je zdaj uveljavljena. * Predsednik HBZ Butkovič, ki se je nekoliko seznanil z "glavnjačo", .ie lahko vesel o-bilne reklame, kajti ukanil je LIBRARY, PA. Silovit notranji boj v demokratski stranki je razumljiv, kajti nastal je vsled razrednih interesov. Razdvajalni boji v soc. stranki pa niso prav nič potrebni. Ako bi bili trockijevci bolj dalekovidni, bi delovali za eno namesto za "četrto intcrnacionalo". uro poziva sodruge in sodružice, da se grupirajo po sekci jah in v skupinah prihajajo v dvorano, da ne bi nastalo nepotrebno prerivanje. Toda ni se še rodil, ki bi južnjaške Francoze odvadil prerivanja ter vika in krika. Več sto rediteljev z rdečimi trakovi na rokah dela red pri vhodu. Vstopnico h banketu so mogli dobiti samo člani stranke za ceno J10 frankov (60 dinarjev). Vsi je niso mogli dobiti. Sto psbvk je moral požreti tajnik vsake sekcije od članov, ki niso mogli i biti vstopnice. In ker je pre vanje in gnetenje veljalo kot pravilo za vsakogar, je veljalo tudi za udeležence kongresa in za socialistične ministre. Ino-zemci smo.se še najbolje odrezali. Rešrln nas jV brada in visoka postava predsednika Socialistične internacionale sodr. Louisa de Brouckera. Njegova pojava je tako markantna (izrazita) in gloda tako visoko iznad Francozov, ki so majhne rasti, da ga poznajo in vidijo vsi sodrugi. In čim nekdo .vzklikne: De-bruckore, Debruckore se množica razmak n? in nas pusti skozi. Tako «e nam je posrečilo priti v dvorano. Očem se nudi sijajen prizor. Stolov ob mizah je za pet tisoč oseb. Vsa s streho pokrit u ki prinaša hlad, sicer bi se do , ... , , besedno skuhali. Glasnoifovor-1m,,ro l"-ent. .sloka postava Le.jj nik na strehi paviljona že celo konvencija unije avtnih delavcev Konvencija United Automobile VVorkers of America se je pričela v pondeljek 23. avgusta v Milvvaukeeju.' Udeležilo se je je okrog tisoč delegatov, ki zastopajo 350,000 članov. Pred dobrim letom jih je imela samo 1o,ooo. Konvencija je razdeljena v dva struji. Konservativni nače-I ju jot a predsednik unije Homer Martin in T. Frankenstein, ki je organizatorični direktor v Detroitu. Predstavniki t:»ko-zvane levičarske struje so Fd Hali, Wyndham Mortimor in VValter Rent her. Prva dva sto podpredsednika unije, zadnji voditelj največjega lokala avtnih delavcev v Detroitu. Predsednik Homer Martin hoče, da da konvencija več moči centralni upravi, da bo lahko di V nodeiio 20. avgusta bomo zopet imeli čast pozdraviti zastopnike klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Zberejo se v Slovenskem domu v na-j ši naselbini fLibrary). Izvililii smo odbor, ki bo pripravil vso' potrebno. Da se zastopniki iz raznih naselbin in drugi gostij ne bodo dolgočasili, bo skrbel j za razvedrilo tudi pevski zbori "Bled", kateri priredi tega dne piknik. To bo ob" enem tudi prva obletnica njegovega obstanka. Želimo, da -se zborovan ja na Librar.vju udeleže vsi zastopniki, in da privedejo < sabo n'oje družine in druge gosto. V^i rojaki so nam dobrodošli. Ob 2. pop. se odpeljemo od dvorano, kjer bo zborovanje konferenčno organizacije klubov in društev, na pikniški prostor. Tam bo zabava že v polnem zarrta-hu. Igrala bo izvrstna godba, da se bomo spet nrav po staro-krajsko zasukali. Torej pridite ob 10. dop. na konferenco, potem pa gremo vsi na "Bledov" piknik, Tako bo uspeh zborovanju za našo napredno stvar, in tudi prireditev bo uspela, kar naš pevski zbor tudi zasluži. — Na svidenje v nedeljo 20. avgusta. Loo Prijatelj. zabran.jeno. Prepovedan je od jeseni 1020. Tisto, katerim je bil potem pošiljan leto dni v zaprtih kuvertah, je oblast zalotila in uvedla pri njih leta 10.11 hišno preiskavo. Bili so to književniki Mile Klopčič, Angelo Cerkvenik, Anton Se- zanjo*hrvatske komuniste v A- liškar, Ivan Vuk in par drugih, meriki in druge patriote, ki se v Severni Ameriki bore za o-svoboditev svoje "otačbine". Ako bi bili žandarji v Zagrebu pametni. bi Butkoviču pustili. med njimi sin pokojnega Antona Kristana Cvetko Kristan. To poglavje na jubilejni razstavi slovenskega časnikarstva v Ljubljani ne bo pojasnjeno. Predsednik Roosevelt slabo pogodil Piknik uspel Moon Run, P«. — Piknik konferenčne organizacije JSZ ciplinirala tiste lokale in čla-!in rM 1. avgusta je precej ne, ki oklicu jejo stavke1 na svojo roko ne glede na pogodbe med unijo in kompanijo, (ločini levičarji zahtevajo, da se pusti lokalnim unijam čimveč avtonomije. V levičarski struji pripisujejo največ organizato-ričiHh in voditelj<»kih sposobnosti VValter Reutherju, ki jo socialist. dobro uspel. Prebitka je okr »g $."»2. Klubov o prireditev pa .je nam pokvaril, dež, vendar izgube nismo napravili. Na prošli seji je k tri b sklenil prispevati $10 "Prototipe" v podporo. —- Poročcvnlcc. Na sliki na levi i* Hugo L. Rlack iz Alnhame, ki g.i je predsednik Roosevelt imenoval na irpraznjeno me*to v zvezno vrhovno »oilišče. BI*''1 je hil senator in je smatran ra liberalca. Daii v knngrrs« lojalen R««1**" ______________i veltu, mu tudi njegovi prijatelji ne ptipitujejo kdo ve kakih sposobno«!' Nacionalizem je otroška bo JTT" 'l ?"?'* ** <"\;p,oK ni "T*?! " I™1 n°vi U"H Tik I , 'Udi. (la je bil ali pa je se rlan jurnjaske bifntske orfanivanje KKK. • lezen: osepnice na človeštvu, j Blatka (drugi na levi) je senator Connally in pa Bta< kova ima. VALERIJ AN PIDMOGYLNYJi ~~~ v__ MESTO II O .t. r Poslovenil za "Proletarca" TONE SELJSKAR t »T* ...... (Nadaljevanje.) V dveh mesecih je predelal toliko snovi, kolikor jo je zmožen pregnesti le nadarjen mlad človek, ki je \se svoje sile pognal v naskok za bodočnost. Ker si je krepil telo v vodi, na solncu in z ritmično telovadbo, je bil vedno svež in nikdar utrujen. Po nekaj, tednih tega že vpeljanega režima, pa si je po jezikovnih urah zaželel počitka, in ko je tako nekaj časa kolebal med "za" in "proti" je sklenil: Stepanu Radčenku dovoljujemo po jezikovnih urah deset minut ležanja! In tako so postali ti trenotki poleganja naj vesele jAi trenotki vsega dneva. To je bilo med sedmo in osmo uro na večer, takrat, ko se bližajo oknu zapeljive, tople roke mraka, ki se spušča z daljnih visočin, ki se vzdiguje iz globin zemlje ter prinaša v sobo mir, da se duša neslišno druži s poljanami vsemirja. Kadar je potopil pogled v kot sobe, je lahko opazoval, kako se razgubljajo v mraku vse reči in kako se zožujejo stene v goščavi sinje svetlobe. In ko je minulo deset minut te utrp-njene zamaknjenosti, je naglo poskočil na noge, prižgal električno luč, ki je surovo razbila vse sanjske privide. Odprl je knjige. Tišina. Svinčnik naglo bega po papirju. Ker je bil ves nasičen razumskega napora ni čutil nikake^)otrebe do ljudi, do teh daljnih znancev, s katerimi se je moral včasih družiti. Življenje vseh teh se mu je zdelo zdaj smešno in primitivno, pač nevredno njegove pozornosti, četudi se je vsak dan dvigal bolj in bolj po lestvici duhovnosti, vendar je v tej svoji celici nekako podivjal. Ko je speljal svoje življenje v nekakšno mehanično udejstvovanje razuma, je želel isto videti tudi pri drugih in si je domišljal več pameti, kakor bi se je smel dovoliti. Ob enajstih dopoldne, ob času, ko se nikoli ničesar novega ne obeta, ga je vrglo iz poglobljenosti trkanje na vrata. O sto hudičev, kdo pa se ga drzne nadlegovati v tem posvečenem času? Pismo. Kak nepričakovani gost bi ga ne presenetil tako ko to pismo. Od koga—? Zmignil je z rameni in pretrgal ovoj. Oh, poet Vygorskyj! Oni, ki je njegove povesti vzel seboj na potovanje! Vzdrhtel je, kakor da se ta trenotek rešuje vsa njegova usoda. Kakor da se bo ta .trenotek končalo vse to njegovo delo. Zajel ga je nenaden plamen vznemirjenja, da je moral sesti in pre-čitati pismo, z vročo željo po vrsticah, ki jih je pričakoval. So že tu! "— to so prekrasne povesti, o tem ni dvoma . . ." V tem hipu je prestalo biti pismo zanj zanimivo prav tako, kakor da bi s teh besed že povzel vso njegovo vsebino. Vrgel ga je na posteljo, ter hodil po sobi iz kota v kot ves nemiren kakor človek, ki se nenadoma znajde v tujem stanovanju. "To so prekrasne povesti brez dvoma ..." S temi besedami je prepevala njegova duša in šele zdaj je doumel, da je ves ta čas živel le za te povesti, četudi je nanje pozabil, in da je ves ta čas venomer pričakoval tega današnjega pisma. Ko se je unesla prva, pekoča radost, se je zopet lotil pisma, še enkrat je nehote obstal nad temi vrsticami sredi papirja, ki so se nad vse druge vzdigovale kakor samostojen mozaik, prižgal si je cigareto, malomarno si je podprl glavo in je čital: — Zadržal sem se celo uro v Simejizi in spomnil sem se, da vam moram pisati. Kaj me je opozorilo na to pisan je —? Zaljubljen par, ki je šel mimo mene! "On" se je pritoževal nad ukrajinizacijo. Ta revež je celo v toplice prinesel svojo bolečino užaljenega ruskega samoljubja. Tako sem zdaj na pošti in tako se morate tudi vi le njemu zahvaliti za to pismo, zakaj nič rad ne pišem. To je največja neumnost, ki so si jo ljudje izmislili. Kadar vidim napis "Pošta in telegraf" si vedno mislim: Poglej, tu je največji sovražnik človeštva. Niti pojma nimate, kako prijetno je človeku, kadar se zateče daleč proč od vseh znancev v kraj, kjer si vsem nepoznan, kjer lahko postaneš kar hočeš, kjer se zavedaš, da se nihče ne zanima zate! In če zagledate sredi vsega tega prijetnega razpoloženja sredstva, ki te kljub temu lahko zvežejo z onimi, pred katerimi si ubežal — se ti zdi to pravo barbarstvo. Toda meni vsa čast! :— To je prvo pismo, četudi sem prešel že ves Kavkaz in pešačim zdaj po južni strani Kri- ma. sam — toda poln življenske radosti! V načrtu imam tudi zapadno obal. Nisem še utrujen, dolga pot je še pred menoj. Pišem, toda ne o morju in ne o spomenikih. Pišem o mestu. Vaše povesti pa so vse z dežele. To so prekrasne povesti, brez dvoma. Edine napake bi našel le v perspektivi. Prečital sem jih že v vlaku in iz Katerinoslava sem jih poslal v obe reviji. Rad bi, da bi se obe istočasno izjavile o njih. Bilo bi neprijetno iznenadenje za našo kritiko, ki prepeva oguljeno pesem o literarni krizi. Ne znam pisma končati. Tudi pisati ga ne znam. Vygorsky. Stepan je vstal in se zamislil. Nato je naglo oblekel srajco ter stekel na ulico. Tu se je šele umiril, da ne bi vzbudil pozornosti. Spotoma je spraševal v nekaterih knjigarnah po revijah, pa jih niso imeli. Kako je mogoče, da nimajo revij? Takšna malomarnost! Šele v Vladimirski ulici je našel knjigarno, v kateri so prodajali revije. Toda katere? Vse, ki so izšle poslednji mesec! Poželjivo je pregledoval vsebino vsake posamezne in z drhtečo roko je iz kupa časopisov odložil dve številki. Svoje lastno ime, natisnjeno poleg drujfih, ga je tako zmedlo, da ni vedel, kaj na j počne z listi. Ko se je le obvladal, je pia-čal ter šel iz knjigarne. Toda kam? Nikakor ni mogel razbrati svojih želja. Oster plamen vznemirjenja je podlegel sladkemu pokoju. Nikamor se mu ni ljubilo iti, stal je poleg izložbe, ogledoval si je knjige, ne da bi jih prav videl, čutil je le pritisk prstov, ki so oklepali oba zvezka. Potem pa se je naglo obsnil od stekla, pospešil je hojo, gnan od strastne želje poiskati samoten kotiček, ter brati svoje povesti. V parku, kjer se je nekdaj poigral z otroškimi žogami, je sedel v zatišje, odprl je revijo, natančno si ogledal papir, obrise črk, potem pa je pričel brati počasi, počasi kakor šolarček svojo prvo čitanko. Sprva ni mogel spoznati svojih vrstic, ker so bile natisnjene. Zmedel se je. Bolj in bolj je bil nemiren, čeprav se je končno le našel sam seboj in z onim, kar je bilo njegovega natisnjenega.' čital je ves drhteč od strahu in vznemirjenja. To, kar je ustvaril, je zdaj iz njega rodilo novo bitje, to mu je zdaj pomenilo srečo, to ga je vezalo s samim seboj, to je zbrisalo vsako razdvojenost njegove duše. Postajal je edini ,in mogočni .in to njegovo drhtenje je povzročala njegova lastna veličina. Dol^ro je čital, še dalj časa švdel ves pogreznjen v zamotane sanje, ki so se venomer izražale v tem neovržnem dejstvu, da je postal književnik. Da, če je znal napisati te povesti, bo znal še mnogo drugih — in lepših! Sanje so postajale vse bolj razločne, prehajale so v misli. Zavedal se je, da je bil na dno duše vselej prepričan — čeprav se tega ni nikdar upal na glas priznavati — o prihodu tega trenotka in zdaj'se je uveril, da je prav ta njegova trdna vera nevidno vodila njegovo življenje. Ko še ni bil stopil na prvo stopnjo književnosti, takrat, ko je pisal, pa ' še ni bilo ničesar natisnjenega — je že pograbil za literaturo, pričel se je učiti, da postane krepak. Vedno bolj so ga zajemale tajne poti človeške duše, ki več ve, ki dlje vidi kakor ubogi razum, ki ponajvečkrat le podpiše, kar je že bilo sklenjenega v srcu, kakor angleški kralj, ki je"T.,n ,l,pum' d.* J0 lK,(,° 1 i me- ji SNPJ, in ker so naši somi- li tudi ob tej priliki. In kot že .,■ ... . . .. omenjeno prej, bo društvo st. sljeniki v tem društvu zmerom QV Df ' ,,, ... M1 .. . .. • ,. ... 54 SNPJ na G encoe ime o n e- radi prihajali na prireditve na- . . . * Aejta kluba, zato *mo veselico *no fb»vo.,v s,,l,,,t" **• s' "t: v korist "Proletarca" presta- Vs".,a ^ustva ^ v Prosvetni presta stavili na soboto 30. oktobra. Večina članov je želela, da spet enkrat najamemo Tony Strausovo godbo, katera bo igrala tudi na Glencoe. matici. Sodelujmo, da bodo njih prireditve čimboljše uspele. Na gornji (liki je diktator kitajske "republike" general Čjangkajrtek in njegova žena. Izštudirala >e je v ameriških šolah. Cjangkajšek pripada Nedavno sem poročal, da je . s. Joseph Skoff kupil farmo. Torej naša veselica v pod- Koncem tega meseca se preseli poro "Proletarcu , o kateri bo nanj(> Voščimo mu ponovno več poroča no pozneje, se vrši <> >> j sreče, v soboto 150. oktobra v Društve- * ni dvorani na Boydsvillu. Tukajšnja naša (Društvena) Naš klub ima običaj, da do- dvorana dobi dovoljenje za to- bro pazi, kdaj imajo priredit- čenje piva in vina. Morda bo ve druge nam prijateljske or- potem več družabnega življe- ganizacije, zato, da se ne vrše nja med nami. — Jos. Snoy. v tej okolici dve ali več hkrati. —--. Zato se nadejamo, da bodo Upanje, ki se uresniči društva vzela datum 30. oktobra na znanje in ob enem po- Strabane, Pa. — l pam, da magala, da bo ta naša delav- ,las bo na konferenc i klubov skemu gibanju koristna prire- JSZ in društev Prosvetne ma-| ditev sijajno uspela. Kaj je bilj1'^ v "«deljo 29. avgusta na I in kaj je "Proletarec", je na- l-»brary precejšnje število. Sni-prednim delavcem znano, če (lem() se v SlovensKem izobra-ta list izgubimo, ali veste, ko- zevalnem domu ob 10, dop. j liko s tem izgubi delavsko gi- Konference klubov JSZ in banje med Slovenci in drugimi društev I>M so edina zborova-Ju gos lova ni v tej deželi? Meni te vrste me(j ameriškimi je žal, da je le premnogo ta- Slovenci. Omogočajo sodelova-kih, ki si to vprašanje nikoli ne nje v skuP,,i organizaciji vsem zastavijo resno, zato pa je ne- naprednim' elementom. Ves stranki, ki io je »gradil pokojni dr. Sun Jat Sen, toda od njenega takrat- " . . ;-u i neg. idealizma je l ma,o ostalo. Vzlio temu s, pr,zadeva ohraniti ogromno j VamOSt Za obstoj "Proletarca" ;^ I^Vetl!™ ^ UJlh aktlVUO-kitajsko deželo, ki je po itevilu prebivalcev največja na svetu, strnjeno toliko VeČja. O tem VeČ ]>OZIie- 171 Ila kulturnem, političnem skupaj in odbijati posebno japonske imperialiste. Upira se jim zares, ampak 'J^ naglasim le, da Se 1,1 UIHJskem polju. Ce katera samo upirS. Izgubila je v povojni dob. v korist Japonske ie velik kos zemlje. ^ ^^^ ^ jj potrU(jjj naj)ra. UStailOVa Zasluži, da S6 delaV- ~~— ' 1 I viti čimbolj efektivno priredi- ci udeležujejo njenih zboro- Ai A C Alf I IT ilACETf* JI O ID Ail I A tev v korist naiemu najstarej- YanJ» tedaJ Je naša kon- ULAOUVI IL NAdtuA UlbANJA delavskemu glasilu in f^Z^T^**™^ I pionirju na polju slovenskega t(no vredna, la skupna zboro- - 'socialističnega časnikarstva, vanJa' kl Jih obdržavamo od "Proletarcu". časa do časa, so šla že skozi * nebroj preizkušenj. Kriza je Na imenovani seji kluba št. ogrožala obstoj konferenčne Zbral Joseph Drasler Point Marion, Pa. — Tonv Pa., 9. Izkaz vseh naročnin, ki Zupančič je obnovil naročnino so jih v prošlih 4. tednih po- n sm<) pretresaij tlKjj neljubi | organizacije, oziroma njenega in poslal vsoto za 20 izvodov slali agitatorji, je v tej šte- f^i^jj^j b0j v ne\vyorški so- delovanja. Ogrožana je bila "Majskega Glasa". vilki. cialistični stranki..Odobrujemo tudi. od ffotovih elementov, ki Chicago, III. — Frank Udo- sklep večine ne\vyorških socia-'80 bili aktivni pri razbijanj na Pogorelec sta poslala še vich i* Prispeval $5 v tiskovni ijstoVf katerj načeljuje Nor- vsega. kar po njihovem mne-aročnin. Pri agitaciji jima je sk,ad "Proletarca". - man Thomas, v pogledu župan- "J" ni bll° dovolj radikalno, iko pomagal naš "old ti- Cleveland, O. — Na zletu skih volitev. Ako hoče delav- Vsled preudarnosti in vztraj- nja vedno posečajo, in ki znajo ceniti potrebnost organizaci- Pueblo, Colo. — Charles in Anna 6 naročnin veliko r______^....... ............ , mer" Frank Boltezar. Pogore->oc. pev. zbora "Zarja" in klu- stvo zmagovati, mora držati nostl kl ta naša zborova- lec je prišel koncem prošlega' ba št. 27 JSZ je bilo v korist skupaj. Kam pa bomo prišli, tedna med slovenske prem i- "Proletarca" $12 prebitka, $8 ako se bomo le cepili na grupe garje v Kansasu. Ta teden se pa so prispevali iz blagajne, in grupičice in se pričkali med Je' se obdržali in bomo na-vrne v Chicago. skupaj $20. Vsoto je poslal seboj. Tako delajo mnogi po- daljevali s tem delom naprej. Lir bon O "_________. John Krebelj. - samezniki v New Yorku, ki ho- Ena najvažnejših točk na je poslal Barberton pach je vodov ".uajsKcga u.asa . kiJboV JS^ VršiUse U)"v Slo- vanje delavske mase v našoj< U, v prvi vrsti. "Proletarca Milvvaukee, Wis. — I/ni is B. venskem izobraževalnem do- sredo nimajo časa Za prička- da tne Pnde v opasnost za ob-Jursev je naročila knjigo "Ver- mu Zanjo vlada veliko zani- "je med seboj pa cele noči sto.i- dolžnost naših klubov do ney\s Justice'. Spisal jo je v manje, zato se pričakuje na to * njihovega glasila je bila ozna- slovenščini pokojni Ivan Can- zborovanje obilno udeležbo. Klub št 11 je sklenil poslati |®ena.na l)ro;slem zboru s pose-k.ar. V angleščino jo je prevel Wauk ,„. _ Rlub št. veliko Louis Adamič. Louise B. Jur- 45 Js/ .iredi iknik v korist|renco P sev pise, da se jr ta povest ..Proietarcft.. v nedeljo 29. av- septembra na Librarvju. Zbe Hlapca Jerneja in njegove na stanovnikovi farmi, remo se ob 7. zjutraj na mojem pravice v angleškem prevodu Vabljeni so vsi prijatelji de- domu in ob 7:30 se odpeljemo.' jako dopade. lavskega časopisja v VVauke- Mislim, da je to zelo dober na- Herminie, Pa. — Anton Zor- ganu. North Chicagu in v dru- čm k seznanjevanju dela, ka-nik je poslal dve novi in šest gih naselbinah tega okrožja. terega vršimo v raznih organizacijah. št 11 je sklenil poslati deputacijo na konfe- hfn° kl J°;le treba Up°" . M. in JSZ. ki bo 29, Sevati, da ne pridemo v zastoj. Pridite v Librarv v čimveč-jem številu. John Tercelj, organizator. obnovitvenih naročnin, dalje . vsoto za 25 iztisov "Majskega Glasa" in naročil je spet nekaj knjig. Razpečal je in plačal vsega skupaj 200 iztisov "Majskega Glasa". ' Osage, W. Va.--John Gal- lon je poslal vsoto za 15 izvodov "M. G.", katere je razpečal med rojaki. \<;iTATOIMI DELU Veselic in piknikov imamo v izobilju, čeprav glavna pre- Počsdrav naročnikom Proletarca in posebno š«» mojemu prijatelju KRKI) ZALAZNIKU v Lake Villa, Illinoi.s. JOSEPH ELLIS. I ■ ■ Vse naročnine, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca, so štete na bazi polletnih naroč-_ . nin. Namreč agitator, ki posije eno Oglesby, 111. —- Anton Udo- celoletno, je „heležen v tem .e.na- vič se je nekega dne prošli te- mu z dvema polletnima, den oglasil v našem uradu in • lv ... ,, , . ia. i/.na/, izročil »i naročnine na Proletarca", nabavil članskih znamk ch"" »• •fifciji , , , ,, , v | . | po zapadu ~ ........ 54 za klub st. plačal članarino Anton Zomik, Herminie. P«. 21 kluba za Prosvetno matico in Anton Jankovich, Cleveland. O. 20 I . I ... ob enem sporočil da prirede v B«r»oi Yerant, w. AiiquiPPa, Pa. is rlili piknik v korist I rolrlurca v nrilrljo 29. avgu- četrtek 0 sept. ,'ho cleveland, o. no če bo soc. stranka postala Anton Shular, Arma, Kan«, živahnejša. — Klub št. 17 je Frr*nk Zait«, Chicago, lil. prispeval $8 v podporo "Prole- j?rrf*nt: Li?bon ° ,t m . i Jacob Pavčic, Strabane, Pa. tarcu . 1 a vsota je iz prebitka Vincent Pugelj, We.t Allis, Wi.. njegovega piknika. Poslal jo Joe Korsič, Detroit, Mich. 2 je tajnik kluba Joseph Ovca. Anton Tonuic. Oakiand, Calif. i . t s. » i John Tancek, Girard, Ohio 1 Naročnin so poslali: Jacob Pavčic, Strabane. Pa., 1; Jo* * *"« i«k«zu (4 tedne do . o ». • , . vkijučivši 21. avgusta) 181 polletnih seph Snov, Bridgeport. O. 1; n„rofnin. Pr4.J>nji ilU(ll (4 trd(l0 Bartol Yerant, \V . Ali(juippa,| 113. 'M V nedeljo 29. avgusta piknik klulia št. 28 J. S. Z newhur<;h, ohio. Prireditev v korist "Proletarea** in »oeialistienega kluba v soboto 11. septembra, LATROBE, PA. Pikiyk kluba št. 1 JSZ v nedeljo 12. sept pri Ste-/.in ar ju v WILLOW SPRINGSU v korist "IVoletarea". Prireditev kluba št. 1 1» JSZ v korist "Proletarea" v soboto 16. oktobra, STRABANE, PA. \ soboto HO. oktobra prireditev kluba št. 1 1 JSZ v korist "Probtarea \ BRIDGEPORT, OHIO. A KRITIKUJOCA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • Ostritev frakcijskih bojev v socialistični stranki Do nominacijske konvencije leta 11KI6 je bila socialističn i stranka razdeljena v dve struji: militantno in staro gardo. Tisti, ki so hoteli enotno stranko, so sicer skušali pripraviti ti dve med seboj bojujoči se struji v sjvorazum za skupno delo, a napor se jim ni posrečil, ker se je stara garda odločila za izstop, militanti pa za njeno izključitev, če ne bi sama odstopila. Zdaj so v socialistični stranki tri struje namesto prejšnjih dveh. Ena se imenuje "Appeal Group". To so trockijevci. Svoje glasilo "Socialist Appeal" so obnovili. Druga je larity Group". To skupino ali frakcijo tvorijo bivši militanti, ki hočejo ohraniti svoj radikalizem, toda so proti trockijovcem in nočejo, da bi oni dobili kontrolo nad stranko. Tretja je Thomaso-va-Altmanova struja. Obe prvi dve jo imenujeta "right vving" (desno krilo) in trockijevci smatrajo tudi "Clarity Group" več ali manj za desničarje. Najhujši boj med temi tremi strujami je v Ne\v Vorku. Ne mine skoro dan. da ne bi prejeli cirkularnega pisma, v katerem zagovarja ena ali druga svoje stališče in kritizira ostali dve. Mnogo trockijevcev je bilo v Nevv Vorku nedavno izključenih iz stranke. Toda ne vsi. Morda odstopijo ostali sami, kalni verjetno. Hoj se bo torej nadaljeval. Trockijevci so v resnici komunisti in trdijo, da je Stalin izdal rusko revolucijo in komunizem. Zato snujejo četrto internacionalo. Njihov vodja je Trocki. Vodstvo soc. stranke v Nevv Yorku imata njen tajnik Alt-man in Norman Thomas. Obe nasprotni struji očitata Thomasu. da ni prav, ker je član frakcije, namesto da bi stal nad njimi in deloval za enotnost. Thomas odgovarja, da je za enotnost vzlic razlikam v mišljenju, je pa proti takim organiziranim strujam, ki smatrajo soc. stranko za pol je, po katerem orjejo v dosego svojih frakcijskih namenov namesto za jačanje stranke. Spor v Nevv Vorku je poostren tudi zaradi v prašanja županskih volitev. Thomasova-Altmanova večina je pripravljena kandidata soc. stranke za župana umakniti, če ji bo mogoče doseči sporazum z ameriško delavsko stranko, katere županski kandidat je sedanji župan LaGuardia. Kandidat tammanitov (reakcionarne demokratske politične mašine v Nevv Vorku) je senator Copeland. Njega podpirajo trustjani, korupcionisti vseh vrst in pristaši fašizma. Komunisti so za LaGuardro. Enako bivša stara garda, ki je zdaj aktivna v ameriški delavski stranke. Trockijevci in "Clarity Group" zahtevajo, da se soc. stranka udeleži volitev s svojimi kandidati in na svoji listi. Thomas, Altman in večina delegatov v okrajnem odboru pa je za skupno akcijo, torej za »kupno listo kandidatov proti navalu reakcije. LaGuardia kandidira tudi na republikanski listi. Stari gardi to ni všeč in socialistom še manj. Ampak LaGuardiju je za izvolitev, pa naj pridejo glasovi od kjer že hočejo. Ako se socialisti udeleže volitev samostojno, bo njihov županski kandidat moral voditi kampanjo ne samo proti kandidatu tammanitov, ampak tudi proti kandidatom delavske stranke. Thomas, ki je nominiran za županskega kandidata, bi se kandidaturi rad odpovedal zaradi delavske stranke, s katero bi raj Še sodeloval, kot pa se zapletel z njo v boj. Tudi ako pri kandidaturi ostane, ni pričakovati, da dobi več kot kakih 20,000 do 30,000 glasov. Toliko mu jih namreč prerokuje "Nevv Vork Times". Volilni boj v Nevv Vorku se razvija v enakem pravcu, kakor so se prošle predsedniške volitve. Na eni strani reakc ija z Landonom. na drugi Roosevelt in njegovi progresivci. V Nevv Yorku na eni strani tamma-nitska mašina in vsa reakcija; na drugi progresivec in sovražnik nacijev LaGuardia. "Socialist Call" piše v uredniškem članku, da županske volitve niso temeljni vzrok spora v socialistični stranki, pač pa tisti, ki so vanjo pristopili ne da bi hoteli postati socialisti in zvesti strankinemu programu, pač pa zato, da v nji delujejo za svojo strujo. Vzrok, kot trdi strankino glasilo "Socialist Call' so torej trockijevci. Mi smo proti izključevanjem, če so pogoji za skupno delo vzlic razlikam v mišljenjih, zato tudi nismo odobravali taktike za potisnjenje stare garde iz stranke. Kar se tiče trockijevcev, je vodstvo napravilo zmoto takrat, ko jih je sprejelo vanjo. Pridobili so si v nji vpliv, mnogo strankinih postojank je pod njihovim vodstvom in te pošiljajo proteste in resolucije proti sklepom strankine eksekutive ter njenemu delu. V Zed. državah je stranka s socialističnim programom zgodovinska nujnost in bo gotovo zgrajena. Dali bo zgrajena s sodelovanjem sedanje ameriške socialistične stranke, ali brez nje, odvisi, kako konča sedanji frakcijski boj. Taka kot je zdaj ne bo mogla uspevati, kajti svoje energije troši na znotraj namesto pri delu,med maso. SKUPINA LETALCEV KITAJSKE ZRAČNE FLOTE vati, kako potrebno je podpi-j slina Podjavoršek, 416 We«t rati tak list, zato se nadejam, i Mineral St., Milvvaukee, \fU da pridete na to zabavo v obil- j Tajnik kluba št. <1fl v nem številu S. J. Mahnich bo VVaukeganu je Jack Mesec skrbel, da ne bo zmanjkalo po 1087 Adams St., No. Chicago indijansko pripravljene pečen- Illinois. - ke, in njafovi aafatanti pa, da ----- bo tudi pečenega krompirja in koruze v izobilju. S. Ana Mah-| nich bo pomagala in pazila, da njen John ne bo počival pri svojem delu za pogostitev udeležencev. S. John Zakovšku je bilo žal, ker se ni peljal na zadnji klubov piknik dne 20. junija že s prvim truckom. Amrrikanec Allan D. Crenwood v Oregonu je bil let« 1932 poleg več drugih ameriških letalcev od kitaj-»ke vlade najet, da vežba mlade Kitajce za vojno ilu-šbo v aeroplarih. Do omenjenga leta Kitajska »ploh ni imela aeroplanov. Zdaj jih ima šele kakih 500, večinoma ameriškega izdelka. Japonti imajo nad tisoč vojnih aeroplanov 1. vrste. Ampak Kitajska jim prizadeva vzlic svoji inferiornosti v armadi in vojnem letalstvu veliko udarcev. Na sliki na vrhu je skupina kitajskih letalcev, ki so se za vojnr polete vežbali v Zed. državah. Vsi, razen dveh, so zdaj na Kitajskem v akciji proti Japonski. Chas. Pogorelec bo po-ročal na prihodnji seji kluba it. 1 JSZ Chicago, III. — Chas. Pojfo. relec je na svojem "medenem potovanju" obiskal veliko na- Klic naprednim delav- N°vnku. Apeliram na vas, pri- pri vsaki stvari, ki jo organiza-• C 11 dite vsi na prihodnjo sejo 17. cija skupno podvzame. Torej cem V La oallu septembra in privedite s sabo to so temel jne dolžnosti vsake- La Salle, III. — Iz poročil v prijatelje in znance, da se se- ga člana in ne samo tajnika Proletarcu - ie razvidno, da so znanij0 z nasimi nalogami in kluba. pristopijo v naše vrste. * Jako težavno je za tajnika Ko že pišem, naj še opozo-obiskovati člane in jih urgirati rim poročevalca v Proletarcu na poravnanje članarine. Ho- v št. 1561, da ni točno poročal, diti od hiše do hiše vzame časa. On pravi, da je Slovenski dom pa bi mi vsi prihajali redno v Ut Sallu brez dolga. V resni- mnogi agitatorji in klubi pre-Icej aktivni za stranko in našo zvezo. Njim vse priznanje. • Zal, da se v naši naselbini s takimi rečmi ne moremo pohvaliti. Pri klubu št. \ opažam, Volilna kampanja v Clevelandu SPOMIN NA APOSTOLA MIRU IN SOVRAŽNIKA MILITARIZMA da skozi prošlih par mesecev na SPj0< tajnik lahko na ta ci ga ima še $7,500. Vrh tega ni prave aktivnosti, to je, ne. n.u*jn pridobljeni čas porabil *o delnice, ki jih imajo delni-toliko, kakor bi jih lahko bilo ZM druge naloge kluba. Torej čarji, tudi obveznost, torej Seje so slabo obiskane. V splo- apeliram na vse, da uvedemo dolg. Točno poročanje o vsem snem je vse preveč mlačnosti. Več sodelovanja drug z dru- je na mestu in radi tega to kar nam ne dela časti, škoduje ^rjm omenjam. pa klubu in organizaciji v ce- (-.[anj delavske bojevne or- John Streli, tajnik kluba št. loti. Tako trpi tudi naša načel- ^anizacije imajo mnogo dolž- 1 JSZ. I na stran, kajti če ni giban ja, ki nosti. Ena izmed teh je delo-se bi borilo za delavska nače- vati za jačanje našega gibanja la. so brez veljave. Zato apeli- ^ tem, da mu pridobivamo no-ranrna sodruge in sodružice. vih somišljenikov in aktivnih | da. se udeležujejo sej kluba, ki delavcev r dalje, da člani re- Dne 28. septembra bodo v se vrše vsak tretji petek .v me- dno plačujemo članarino, se Clevelandu primarne volitve za secu ob 7 :.*»() zvečer pri s. Joe udeležujemo sej in pomagamo župana in koncilmane v mestno zbornico. Lokalna socialistična stranka je nominirala za svojega županskega kandidata s. Robert Dullea, in v mestno' zbornico za koncilmana v 23. vvardi s. Louis Zorkota, v ___!V2. vvardi pa Edvvard Simsona. . V teh dveh okrajih živi naj- "Dne "1. julija vsako leto se cionarcev in vojnih hujskačev. vej. Slovencev, ki bodo imeli s spominja zavedno delavstvo v Leta 1905. bi moral na her- tem priliko glasovati za delav- Franciji in drugod po svetu ob- linskem kongresu govoriti. Te- kandidate. Kako potrebno letnice smrti svojega velikega daj pride k njemu berlinski j,. jmetj delavske zastopnike v voditelja in apostola miru ter poslanik v imenu nemške v la- mestni kakor tudi v državni bratstva med narodi Jean Jau'*±de in ga prosi, da naj ne govo- zbornici, so dokaz zadnje stav- re«a. Ko se je |H*ičela svetov- ri na berlinskem kongresu. ko j't> nu.stna uprava poši- I na vojna, ga je francoska reak- Jaures svoje namere ni hotel )ja]a policijo pretepati in pre-cija silovito napadala. Imeni- preklicati, tedaj mu berlinska sanjati stav kujoče delavstvo, vanega dne 1. 1914. je izvršil vlada prepove nastop v Berli- Knako je storil governer, ki je nanj atentat fanatični franc >- nu. Toda zaman: njegov govor poslal milico protektirati stav-ski šovinist in mu končal živ- je na konferenci prečital R. Ki- kokaze in uničiti stavko. Tako II jen je. Ves francoski proleta- scher iz "Vorvvaertsa", kjer je ^il ves trud zavednih delav-riat je zaplakal ob smrti tega bil natisnjen. ceVf da si priborijo boljši kus I velikega boritelja ponižanih in * Jaum| je žiROsa, vojne ZVe. kruha, zamanj. razžaljenih. /e jasno povedal, da je vojna Temu je največ krivo delav- Jaures je bil rojen IL sep- neizogibna, toda v popolni veri stvo samo, ker glasuje veno-tembra 1859 v južni Franciji, je zatrjeval, da more le prole- nier za kapitalistične kandida-Postal je profesor na vseučili- tariat preprečiti vojno. j te. Ti jim v zameno pošiljajo selbin v državah Colorado, Zdaj se bo gotovo potrudil, da X( NV Mexico, Kansas in morda se tega, ki ga bomo imeli zad- drugje. Zabavo je zdru- njo nedeljo ta mesec, med pr- žil z agitacijo, posečal seje, gj. vimi udeleži. Prvi truck odpe- ril ''Proletarca", govoril za J. lje ob 10. in drugi ob 1., oba s- Z in Posvetno matico ter izpred SND. Kdor se pelje na odgovarjal na nešteta vpraAa- piknik s svojim avtom in ne ve za prostor, naj vpraša za na nja. O svojih vtisih bo poročal na redni seji kluba št. 1 J&Z vodilo v SND. To velja poseb- v lH,l('k 27• avgusta. Člane in no za zunanje goste. I članice vabimo, da pridejo na Drugo nedeljo v septembru10 He'° v obilnem številu. Culi priredi piknik ženski odsek ,,<)mo tu(,i Poročila o raznih slovenske zadružne zveze, o aktivnostih kluba, o izidu pro- šlega zleta v forest prenerve, o pripravah za priredbe v novi sezoni itd. Pridite vsi, ki utegnete. P. O. tem več pozneje. — Na svidenje v nedeljo 29. avgusta na Stanovnikovi farmi na pikniku v korist "Proletarca". Odbor. Se eno vabilo na Library i» n i it i: ii u e •Je S. Mj< Svgan, Pa. — Moja želja je da bi bila konferenca prihod- __ njo nedeljo na Librarvju v vsa-1 .. ... i .... v sledečem seznamu so priredb« kem oziru uspešna. Društva P. wlttbov JSZ. Uonfcrrn,nih M. v omenjeni naselbini, ki so cij in socialističnih kulturnih dru odgovorna za priprave, zago- «tev: tavljajo, da bo za udeležence tudi kar se tiče gostoljubnosti AVGUST t liBRARy,.. PA. — Konfere.ca vse preskrbljeno. Nedvomno klubov JSZ in društev Prosvetne m«. bo na dnevnem redu mnogo važnih zadev in na mestu bo, tiče v nedeljo 29. avgusta v Izobrs-že val nem domu. X » i . • i• i i* ,i NEVVBURGH, o. — Piknik kl.b« ee bomo kaj storili tudi za de-|4t. 28 Jsz v nrdcljo 29 ; lavstvo v Španiji, ki se boriZornu. proti fašizmu. Naselbina Li- VVAUKEGAN, ill. — Piknik v brarv je v tem oziru že poka-'kori,t "Pr°letarc*'',v 29. i i .... ... gusta na Stanovnikovi farmi. zala, kaj misli, kajti v pomoč1 španskim borcem proti fašizmu je znatno prispevala. Tudi uspešen soc. klub je imela in nadejam se, da ga spet obno-j ve. — Lorenz Kavčič. O našem pikniku v forest preserve Chicago, 111. — Klub št. 1 je prošlo nedeljo priredil izlet v forest preserve. Priprave zanj je precej pokvarilo vreme, dasi je bilo v nedeljo lepo in jasno, toda ne dovolj vroče za take piknike. Vsega skupaj je prišlo kakih 150 ljudi. Lilo bi jih več, ako bi imeli na razpo- lago za prevoz gostov izpred SDC avte ali pa bus. Regularnih avtobusov, ki vozijo z naše bližine v VVillovv Springs, pa se še nismo privadili, ker ustavijo zmerom kje drugje kot pa tam. kjer jih čakamo. Na pikniku smo se zabavali zelo vzlic hladnemu vremenu. Vsem, ki so pomagali, priznanje in zahvala. — P. O. J K.ASI JAVUKlS\ francoskih Mm /\r\ir\o ri;\\SYiv\\iJo Društva Protrvine matice in klubi JSZ v zapadni Pcnnsylvanijii pošljite zastopnike na kon• fereneo, ki se bo vršila v nedeljo 2f). avgusta v Slovenskem izobraževalnem domu, Lil»rary, Pa. Zborovati je se prične ob lit. dopoldne• i se pridružene organizacije so bile pred tedni pismeni} povabljene, da izvolijo zastopnike. šču. S 26 letom je bil že posla- Pre(1 xadniim ■ ^vorom v I>olicii° .in v<)jake' (1!1 j!h nec. In sele potem se je pridru-L ..... . tepajo in zapirajo, kadar za- li I socialistom, čeprav je bil po francoski zbornici za ohrani- htevajo h()ljAi koWek kruha< duši in mišljenju socialist ž* tev miru 1914 je ugasnil nje- Ko bi delavstvo imelo svoje zdavnaj prej. V parlamentu je govo življenje nacistični zloči- zastopnike v mestnih in državnih zbornicah, bi se to ne dogajalo. Zato kampanjski odbor apelira na vse naše sini pat ičar-je, kakor tudi na napredna društva, da pošljejo svoje za- stopnike na konferenco, ki se vodjo francoskih so-K vrAiiH v pet(>k 07. avgusta cialistov v predvojni 0i, s. zvečer v prostorih soc. rfobi, srctftrno znan kluba št. 27 v starem posl >pju (tclarski nabornik in S. N. doma. Razpravljali bo- mislcr. Dm .11. julija mo 0 kampanji in financah, . ., kako napraviti čimboljšo agi- 1)1 i (/k /r ntnoril a- , - , , . r, , J tacijo, da se Louis Zorkota rz- tmtatar Villain pa voli v mestno zbornico, kajti imenn, Ih jal jc, da ji on bo deloval za dobrobit Slo-to storil i.: ljubezni do vencev in vseh drugih delav-Franciji. Sodišn v cev v 2JL vvardi. Parizu f,a jc l HUP Kampanjski odbor. TTf,,(>: ,l" Veliko zanimivega, a le 1 dlani izvršil atmfat , , , malo kdo pise North Chciago, 111 — S tukajšnjih dveh naselbin (VVaukegan in No. Chigago) bi se lahko veliko zanimivega poroča-! lo v javnost, a izgleda, da ni- razkril tri velike škandale, pa- ner, ki ga je najela reakcija. Imamo več toliko nagnjenja do namsko a/ero, hulanzistično in Proietariat takrat ni nasto-!dopisovanja, kakor nekoč. Za-Drevfussovo afero, s čimer je'pil proti vojni. Udeleževal se posleni smo tudi s pikniki, v zadal reakciji silne udarce . 'je vojne, ker internacionala ni raznih odborih itd. Pripravija-Jaures je bil najboljši govor- mogla pravočasno utrditi svo- mo se tudi za konferenco Pro-jnik na svetu. Zato je bil nje- jega stališča do vojne ter po-|svetne matice, ki se bo vršila bodisi :U). oktobra ali enkrat novembra. Tudi danes proietariat ne Ker že omenjam piknike, mara vojne. Toda nima točnih, naj tu znova oznanim, da pri-jasnih direktiv in tudi danes ne redi klub št, 45 JSZ piknik v vrši akcij proti vojni, I korist "Proletarca" v nedeljo Jauresove vere je treba!" ; 29. avgusta na Stanovnikovi "J). P." j farmi Ni mi treba tu pojasnje- SEPTEMBER LATROBE PA. — Prireditev f korist "Proletarca" in soc. kluba v soboto 11. septembra. CHICAGO, ILL. — Piknik klub* št 1 JSZ v nedeljo 12. sept. v karisl ,4ProletarcaM pri Stežinarju v WiUow Spring su. OKTOBER STRABANE, PA. — Prireditev kluba št. 118 JSZ v soboto 16. oktobra v korist "Proletarca". CHICAGO, ILL. — Dramska pri. reditev kluba it. 1 JSZ v nedeljo 17. oktobra. BRIDGEPORT. O. — Veselica v V pojasnilo in drugo za pripravo konference VVaukegan, - III. — Na seji kluba št. 45 JSZ dne 18. avgusta smo razpravljali kdaj se naj vrši prihodnja konferenca društev Prosvetne matice in!kor»»t "Proletarca" v soboto 30. ok. klubov JSZ. Zaključili smo, da tobra v dvorani, se naj to zborovanje vrši 30. oktobra (Op. u.—30. oktobra ie,sobota. Klubu št. 45 in odboru Konference priporočamo, da naj zborovanje rajše aranžirajo na nedeljo.) Hilo je tudi sklenjeno, da se naj zaradi sporeda na pokon-ferenčni prireditvi posvetujemo s klubom st. L Imel b> dramsko prireditev v nedeljo 17. oktobra. Mogoče bi jo la-|ko»ccrl "Save NOVEMBER CHICAGO, ILL. — V nedeljo 2S. novembra spevoigra soc. pevskega zbora "Sava" v dvorani ČSPS. DECEMBER CHICAGO, ILL., — Dne 31. decembra Silvestrova zabava kluba it 1 JSZ v dvorani SNPJ. 1938. CHICAGO, v nedeljo 13. fobr* arja dramska predstava. CHICAGO, v nedeljo 10. aprila hko ponovil na tej prireditvi s se večjim uspehom. Tajnica Konference je Kri- H Milwaukee Leader Največji ■mrriSki !»oHnIi<«tj?ni dnpvnik. — Naročnina: $«.00 na leto. $.1.00 ra >.ol let«, $1.50 ia tri mesece. ; Naslov: «540 W. Juneau Avn. MILVVAUKKE, VVIS. taMiuiiiiuMiiHmiiiuimuminrnmrnrr-"-": iz ftatrioticnih motivov. j?ov vpliv v socialističnem gi- kreniti akcijo proti krvavemu j banju velik ter je proietariat klanju. / povsod družil, kjer se je pojavil. Nnjl>olj goreč bojevnik pa jo bil-za mir. Sovražil je vojn > in dokazoval, da vojna ni pogrebna. Zato je bil strah reak- RESTAVR/ CIJA iN KAVARNA 2609 So. Lawnd. J« Ave. Chicago, 111. Tnl. Crawford 138^ Pristna in okusna domača jedila Cena imsrn«. Postrežba točna CHICAGO. v nedeljo 1. maja prvomajsko slavja. (Tajnike klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoče vse stoja prireditve za uvrstitev v to kolone in da nam pošljejo popravke, ako •• podatki o priredbah napačno Babe-lefeni.) PRISTOPAJTB K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT! 99 NAROČITE SI DNEVNIK *i»rosvi:ta ■ • Stana an celo lato $8.00. pol lata /3.00 Ustanavljajte nova druMva. Deset članov(ic) j« treba ta novo dru&tvo. Naslov sa lift 1" za tajnlfttvo Ja- 2657 S. Lavrndale Ave, CHICAGO, ILL. ZA LIT N K TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH 3E VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. IVAN VI K: Vdeželi slastnih pyrogov in vročih blynov Odlomi*k iz si>omiuov na masrlnictt r Rusiji Vso zimo, ko sem bil z dru- in sočutje ji« bilo v tistem gimi vojnimi vjStniki v večji da". "Revčki' kmečki vasi, — ali kakor Rusi j "/.akaj vse to? pravijo vasi. v kateri je cerkev ! ljudi V" in župnija, v selu Sudogdi, v Vladimirski gubernlji, — je ikripal sneg kakor ikripljejo od vaškeua čevljarja novi č n-Iji, ko jih obuje prvič kmečki deklič. odhajajoč v cerkev k masi. Zrak je bil čist, prozoren kakor kristal. Nebo sinje-modro-azurno. a sonce je bilo na modrikastem, visokem nebu kakor nekakšna električna iarnica, ki je svetila, a ni greli. Termometer je kazal vedno 15, 18 in celo 22 stopinj Reau-niirja, vendar se ta mraz prav nič ni čutil. Bil je suh mraz, ki ne grize v obraz kakor ljubljanski, čeprav samo nekaj pod ničlo, in prepojen z vlago res občutljiv. Prijetno ie v takem suhem zraku hoditi po va-ikih cestah in mestnih ulicah, čeprav je 2? stopinj pod ničlo. Zavit v kožuh, četudi v čisto navadnega, ovčjega, neobdelanega, v.-H?Ka kosmatega in v va-lenkah, se ti zdi, da si v topli pernici, a ne na mrazu 22 stopinj. V obraz te sicer poljublja ta mraz z izbrušeno ostrino, da lica rde in da se ti zdi. da polje po žilah kri z nekakšno mladostjo in porednostjo. Posebno če srečaš kmečko dekle v takem kožuhu, razcvete-no v obraz kakor vrtnica in smejočo se, da ne veš, ali so zobje v njenih ustih tudi iz te- Za trenotek začela: Združena kampanja v 23. vvardi Cleveland, O. — Skupni odbor socialistov, komunistov in progresivceV naznanja javnosti veselo vest, da so zapreke, ki so pri nas ovirale enotnost delavcev v' prošlosti, odstranjene; zedinili smo se na celi črti, da bomo v 23. vvardi pod-da, pirali v volilni kampanji gm >t-ie pristavila, no in agitirali samo za enega Zakaj mučiti ; kandidata v mestno zbornico, I iti to je LOUIS ZORKO, ki ga nato je zopet je nominirala soc. stranka. On j je znan vsem, ki so več ali manj aktivni v delavskih organizacijah vseh vrst. Naprednemu clevelandskemu delavstvu ga vsled tega sploh ni treba predstavljati, ker ga dobro pozna in ceni. Volilna platforma, na kateri kandidira Zorko, vsebuje med drugim določbe v prid brezposelnih delavcev pod VVPA, da- NACIJSKI PILOT ZBIT NA TLA ga belega, kristalnega snega, j zabav in bu jnih veselic "Veste, Ivan Francevič, ves teden se vozimo pri nas na saneh, dirkamo takorekoč. ali višek veselja in zabave in dirkanja pa je na samo maselnico. No. po vašemu . . ." Za trenotek je študirala in me gledala. Pomagat sefn ji: "Na sam pustni torek." "Torek", je ponovila in ne- |jt, v korist delavcev v privat- koliko začudenja je bilo v tem nih podvzetjih, v protekcijo glasu. "Torek? Tudi pri vas je Unij in delavcev v stavkah, zni- ra maselnico, zadnji dan ma- žanje voznine na pouličnih ka- selnice torek, kakor pri nas?" rah na 5c, mestno lastništvo "Tudi", sem rekel in na iist-jCestne železnice, elektrarne in niče mi je silil smeh. "Pustni plinarrte. zgradbo stanovanj, torek niu pravimo." |ki jih, bi lastovala občina in od-Zdaj se je Marija Mihajlov-1 dajafa v najem |h> gradbeni na nasmejala: ceni; dalje, da naj mesto samo "Pustni", je ponovila. "Kaj pod vodstvom inženirjev izvr- ie to pustni? Pusto j, kaj? Ali šuje razna javna dela, name- je v Kvropi pri vas maselnica prav pu^taja", sem rekel. "Po unijski lestvici: delavce se naj našem se namreč karnevalu, najema brez zapostavljanja maselnici pravi Pust. V glasu kogarkoli, je res, kakor po vašem "pust »i Delavci, skrajni čas je, da pust, , pa ni pustoj pusti, nehate glasovati za kandidate Zakaj se pravi tako ne-vem. V kapitalističnih strank in prav debelem in učenem "leksiko- tako za samopo«tavljene kan-nu , ki vse nevednim razlaga, didate, in oddaste svoje glagole zapisano: Ve kandidatom, ki jih je nomi- -><' cas« ko st> največ nirall> organizirano delavstvo, me podobna pijači, ki ji ...Pri vas. v Kvropi, kakor pravimo pri nas "pikolo"), bolem slišala, doba . . no . . ." •» korist fašistov v Španiji, in zdaj pa je last nemške parobrodn družbe. To je piratstvo, prot kakršnemu bi šle države v prošlosti v boj. Zdaj puste, da s< svobodno razvija. (Nadaljevanje s 1. strani.) lo, da se je kuga nepoštenja in ropanja širila na dolgo in široko. Propast lige narodov V Evropi se je ta kuga širila bolj na politično torišče. Dežele,'ki so se zaobljubile varovati svefovni mir in braniti napadene dežele združeno v ligi narodov, niso v uri prve težke preizkušnje storile ničesar izdat- mokracija. Roje se " 'nega. Japonski so pustile vpad /.ma" f— z drugimi bt Kaj j

y '(irnrirt' PU> hanoff, OOc. n Btass Cherk, by 1'pton n- clair, $! .00. 0( bs, His Authorized Life and Letters, by David Karamo, 75c. 1 Debs and the War. 25«. ] Drugless Health, by JoHCph II. (Jreer, M. I)., 75c.' H Dyna mite, by Louis Adamič The i*tory of članu violcncc in Amcrica, $2.00. End of the VVorld. by. Dr. M. VViHulm Boolsrhe, 60c. Evolution of Propertjr, 50e. Grandsons, l>y Louis Adamič, $2.50. 1 Goose-Step, by Upton Sinclair, $1.50. ] Goslings, by Upton Sinclair, $1.50. ] Hundred Per Cent, by Upton Sinclair, $1.00. !"! Jun»»le, bv Upt<»n Sinclair, $1.50. J Jimmie Hig*ins, by Upt«»n Sinclair, $1.50. H Kari Marx, (Riojjraphical Me-m«»irs), VVilhelm Licbknccht, «0c. ] King Coal, by Upton Sinclair, 1.25. 1 Sendcr C i t y ] Law «f Kiogenesia, |>y J. HoW- aitl Moolc, COc, ] Life and Death, by Dr. K. Ttticliiuann, t>0c. f Laugliing in the Jungle, by Lo u i Adamič, $2.50. Monr y Changers, by 1'pton Saiclair, $1.25. ] Mammonart, t>y rptun Sinclair, $2.00. n Mountain City, by Upton S n-clair, $2.00. ] Oil, l»y 1'pton Sinclair. $2.00. "J Physician in the llou»r, by J. H. (i rt* c r, M. D., $1.50. 1 Republic of Plato, $1.50. H Roberts Rules of Ord«-r, $1.50. ] Roman Holiday, by 1'pton Sinclair, $2.00. n Science and Revolution. l»y Krncst Uttcrnuoin, 60c. "] Se* Science, by Joseph H. Grccr, M. I)., 75c. J Thr Social Revolution, by Kali Kaut>ky, 00c. Strurglc Between Science and Superstition, by A. M. Lcwis, HOc. n English-Slovene Reader, . by Dr. F. J. Kern, $1.50. ] They Call Me Carpenter, by Upton Sinclair, 75c. ] The Cry for Justice, by Upton Sinclair, $1.50. . ] The Profits of Religion, by Upton Sinclair, 50c. "J Thc Wet • Parade, by Upton Sinclair, $2.00. ] Yerncy's Justice. by Ivan Cankar, translatcd l>y Louis Adamič, 5(k\ 1 The Trinity of Plunder, 25c. J The Cradle of Life, by I/OUis Adamič, $2.50. j The Social Evil, 25C. St. or R. R. State Send in your order TODAY •eprav vršijo ti kongresi . . . pogodbami so ene narode "vvekakor miroljubno poslan-1 "osvobodili", druge pa razbili >tvo, le žal da njih mnogoletna na nove narodnostne manjšine, n trudapolna prizadevanja še kajti Evropo se delili kot impe-vedno nimajo beležiti vidnih rialisti in ne kot graditelji dru-uspehovv Nasprotno, zdi se. kot žbe pravičnosti. Imperialisti bi bil njih klic glas vpijočega v puščavi." C) stanju Slovencev na Koroškem piše "Koroški Slovenec" '.elo obširno, v članku o londonskem kongresu pa ugotavlja: "Tudi položaj naše sloven- ne morejo biti pravični. Ako bi zastopnik i. narodnostnih manjšin to razumeli, bi delovali za preuredbo Evrope v socialistično družbo narodov, kajti le v nji bodo vzroki za zatiranja odpravljeni. zrušili v brezmočno telo. borba proti reakciji silovito te žka in združena z žrtvami za delavstvo na vseh koncih in kVajih. Piknik "Sosedov M Se več propasti morale Italija pod fašizmom je za vrgla načelo m edina rod ne so__ odgovornosti in le provocira^. D , . , . , .. da sebi koristi, neglede na po- Problem, ki v kapitali-sledice. Nemčija je zavrgla pod Hitlerjem ne samo vse prejšnje svoje pogodbe z drugimi deželami, nego strgala a ske manjšine na Koroškem ni- Klub V Newburghu pri-1 kakor ni v skladu z načeli v ., redi se en piknik da sem se moral nasmejati. "Veste kaj. Ivan Francevič?! ...Na maslenico ^se^p°peliete z nami na saneh, da? Vozili se bomo s trojko, da?" Naglas njenega vabila in »meh v očeh je bil tak, da sem pristal, četudi bi morda dru-?aee ne bil razpoložen. Chicago, III. — Društvo So-edjc št. 449 SNPJ v Ciceru, * 111., bo priredilo svoj glavni Ze zjutraj v torek, na sam letni piknik v nedeljo 29. av-zadnji dan maselnice je prišel gusta na prijaznem Kobalo-k meni brat Marije Mihajlov- vem vrtu v Clarendon Hillsu. ne te' F j od o r Mihajlovič. Ivan Francevič, zdravstvuj- , je rekel. "Dogovorno z Tlani Sosedov najuliudnejše vabimo vse članstvo SNPJ iz vsega okrožja, ter drutfe roja- Ruska maselnica traja ves (j(,t(49 teden. V marcu mesecu je sneg Marusjo, Marijo Mihajlovno, j ke in rojakinje, da se blairovo-pridite opoldan na blyni. Pri- lijo udeležiti našega piknika v kolikor mogoče velikem števila -i • i- -i Počakal je, da sem odgovo- In. Poleg vseh navadnih reči, taU k ^ tnP J-e V0C «"». Vridvm. nato pa nada- ki se servirajo na piknikih, bo- iaKo kakor v decembru in |a- ,• , .. . ,. . v 'Iieval: mo imeli tudi pečenega prasi- "No, dobro... Zapregli bo- čka, katerega bodo naši naj- mo trojko, ('vrsti, iskri konji boljši pečlarji spekli za došle bodo zapreženi. Vi, Marusja, goste. nuarju. Sonce že ni več samo mrzla žarnica, temveč je v nji ie nekoliko zakurjeno, da se čuti tudi na licih, ko se ga žarki dotaknejo. In tedaj mi je nekega dne Marija Mihajlovna rekla: "Maslenica je, Ivan Francevič. Veste, kar ste obljubili?" Ni čakala odgovora temveč Je s svojo rusko ščebetavostjo pristavila: "Zapregli bomo trojko. Vi. brat Kolja in jaz. Rrat Fjodor pa bo kočijaž. On se na to najbolje razume." "Kje pa se bomo vozili?" "Kaj še niste videli maselnice? Trojke, dvovprežne in eno-vPrežne sani? Kako dirjajo na ^aselnico vsak dan po cesti in le vse veselo in zabavno? . . . Kako dolgo pa ste že v Rusiji?" 'Jri leta." "0, Ivan Francevič," se je začudila in odprla široko oči. "t * »n naše maselnice še niste videli?" Kolja in jaz bomo dirkali po vasi. Prekosili bomo vse, zakaj Vstopnina na piknik bo pro sta za vse. Kobalov vrt je zelo naši konji so najboljši. Mnogo prjjt.tno senčno zavetje za po-dirkačev bo in videli boste, ka- ]etno i7jete> Tam rHSte bujna ko bo veselo. Sani bodo drčah- vinska trta, različna sadna drevesa, ter številne sorte rože kakor blisk. Vraaa ... to bodo' drčale. — Torej, Ivan Francevič, točno k obedu, na blvni." Popravil je kosmato kapo in odšel. (Dalje prihodnjič.) LISTiMCA in i Nekateri dopisi so za t;> številko dospeli v pondeljek, ko je bil list že napolnjen, zato smo jih morali skrajšati. Prejeli smo prošli pondeljek tudi še par oglaševalnih dopisov za konferefico v Ubrar.vju, toda "Nisem", sem zmajal z ra- J'h neka-i 'Uspelo že mami. "V taboriščih vojnih prej in so bili v tiskarni že podjetnikov ni maselnice." stavljeni, ostalih nismo pora-'I>a, da", je naglo pritrdila J bili. in cvetje. V senci so mize s klopmi za komodnost posetni-kov, moderno zgrajeni ])rosto-ri za balincanje, ter nova dvorana za ples. Kalov vrt se nahaja na križišču 55. ceste in Clarendon llills poti, ter je iz Chicaga kakih 20 milj v južnozapadno stran. Pridite z avtom; ali pa vlakom do Clarendon Hills |>o-"taje, nakar greste peš pol milje južno od kolodvora na piknik. Na svideneje v nedeljo! F. S. Tauchar. tudi tiste, ki jih je sklenil Hitler sam. Pogodbe ji niso zdaj niti krpa papirja in v mednarodnih odnošajih ne pozna nobene časti, ampak samo aro-ganco. Ako bi katera država počela v devetnajstem stoletju z Židi to, kar počne z njimi Nemčija v dvajsetem stoletju, bi vstal proti nji ves svet in jo s svojo moralno silo primoral k pameti. Danes se ji nič ne zgodi. Moralen padec svetovne javnosti je popoln, piše M >vv-rer, ki je svetovno priznan časnikar. Male dežele so v neprestanem strahu in trepetajo pred svojimi velikimi sosedami, ker so uvidele, da je liga moralno bankrotirana in druge sile sploh ni, da bi jih branila. Nauk iz Španije Kako v opasnosti so šibke stični družbi ne more biti rešen (Nadaljevanje s 1. strani.) druge, celo v Italiji, kjer se je manjšinskih kongresov. Svobodnega razvoja slovenske kulturne samobitnosti ni, kajti od- Cleveland. O. — Ker smo blagajno kluba št. 28 JSZ iz- stranili so osnovni pogoj za j črpali za razne obveznosti in njeno rast s tem, da so izrinili j prispevke v korist delavskega dovenski materni jezik iz ljudske šole, te najvažnejše kulturne njive vsakega naroda. Zastoj našega slovenskega kmeta na njegovi tisočletni grudi so ?kušali zaščititi na ta način, da nekaj časa pokopalo z Nemci!™ pošiljali na njegovo mesto enako surovo kakor s primer-1 tujce, pona jveč inozemce. Ka-skimi Slovenci. ko živo se tu pogrešajo načela Sovjetska Unija je dala na- manjšinskih kongresov, kjer so gibanja, smo kajpada dolžni, da jo zopet ojačamo. V ta namen smo se odločili prirediti letos še en piknik. Vršil se bo v nedeljo 29. avgusta na znanih Zornovih prostorih, Bradley Rd., v Rrooklvnu. Prvi truck odpelje izpred Slov. delavske dvorane na Prince Ave. ob 1. pop. lTstavi se tudi pri Joseph Sodrugi in vsi drugi delavci, vabljeni ste, da se udeležite tega zleta. S tem nam boste dali gmotno podporo, spodbudo za nadaljno delo, in ob enem se boste prijetno zabavali v veseli družbi. Torej v rodom v svojih mejah jezikov- Nemci najmočnejše zastopa- Zadn;ku na Prince in 9M. cesti. no svobodo, da se kulturni ni-razvijajo vsaki v svojem jezi- zaključuje: ku, toda vsi so vladani dikta- "Usoda manjšine je žalost-torsko iz centrale v Moskvi, na, najbolj žalostna tam, kjer kakor Rusi, vsled tega je res .io krotijo narodni prenapetne-svoboden kulturen razvoj one- ži ali pa odpadniki. Kljub te-mogočen. mu imajo narodne manjšine Na kongresu narodnostnih mirno vest, sa j se borijo za j nedeljo 29. avgusta pop. vsi na manjšin v Londonu so bili za- pravičnost, ki je podlaga dr- Zornovo farmo! stopani tudi koroški Slovenci, j žave in mirnega sožitja med j Vabi odbor kluba št. 28 JSZ. Njihovo glasilo "Koroški Slo- narodi ter pogoj vsake resni-venec" pojasnuje, da se je vr- i ene kulture. In še je pravica, šilo to zborovanje v Londonu čeprav sirota, božja dekla! zato, "ker je to mesto danes Zato naša slovenska manjšina središče največjega imperija, z drugimi vred ne bo odnehala nasvetu. Njemu so podložni trkati na vrata pravice, v za-nadstomilijonski nartuli in vsa vesti, da s tem najboljše služi ta mnogoštevilna ijiuMva Ve- svoji domovini, njenemu po-like Britanije živijo neovirano |slanstvu in krščanski kulturi!" Londonski Proletarec je list, ki je vreden dn jfa citate. dežele, uvidevajo še najbolj iz svoje lastno kulturno življenje, Londonski kongres so po-civilne vojne v Španiji. Pričeli njih jezik, šege in narodnostne j zdravili zastopniki angleške so jo fašisti proti vladi, ki za- posebnosti je Anglež vedno vi- vlade in londonske občine. Sestopa veliko večino ljudstva.1 soko spoštoval. Tej moralni sili leli so mu uspeh, kar je v po-Toda dve fašistični veh dli sta se pridružuje materialna moč; zdravilih govorih pač obicaj.| bili pripravljeni financirati in Londona, zakaj angleški de- j Zastopniki narodnostnih manj: | z armado podpreti rebelno gi- nar, angleško brodovje in oro- |«in ™ govorili o zatiranju, ape-1 ban je, kar sta storile. Povzr>lžje in z njim zvezan politični Hrali na pravičnost vlad in sve-1 čile sta vojno, ki traja že nad I vpliv igra \ vseli evropskih za- t<»vne javnosti, in to je veh rg-1 leto dni in ogromno gorja vse-|devah odloču jočo vlogo. S sv zultat tega zbora Ako se iz i mu ljudstvu. Nad milijon ljudi i jim letošnjim kongresom v Un-jnjega kaj učimo, je to, da p >d je bilo ubitih", par milijonov ra- donu so., hotele mau išine pod- kapitalizmom njenih, a krvava igra traja da-! črtati pravnopolitični pomen in imperial i z- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAIV AND SURGEON OFFICE HOUR.S: At 3724 W. 26th Slr^t 2:00—4:00; 7:00—«:,'I0 I)aily Tel. Crawford 2212 At 1858 VV. Cermak Rd 4:30—f, 00 p. m. I)aily Tel. Canal 1 I 00 Wrdn«»?da> snd Sundsy b* • ppoinrments only Reaidenc« Tel.l Crawford S440 If io iniwer — CaU Au.tin 870C Ali vi kdaj porabite priliko med znanci in prijatelji, da bi jih pridobili za naročnike "Proletarcu"? mom ter njegovim prive-*kom 11; ii « ■ ■■■■■■■ i |V.' kor "M ii sho 1 in i' 1 n" 11 i ti o r no- Anglijc^adi njenih vzglednih šovinizmom ne more biti ^H!|iappT|i|a|p q enu četa odnehati. Potapljata špan-1 odnosov do podložnih narodov kovne svobode za podjarmi,e- t DAHt I inUlU 0c DUI1 Ske lac^je, kjerkoli jih zaloti in jo obenem opozoriti na ve- na l.iuclstva. Pokojni predsed-ij njuno vojno brodovje, in kra-ldno bolj skelečo evroi>sko ra- nik VV ilson ie imel v svojih to- ■ deta tudi druge, ki so osum- no, na nerešt no manjšinsko! čkah določbo za samoodloce- i I jene, da vozlio potrebščine v vprašan je." vanje narodov o svoj. usodi, fe pristanišča španske republike.! Isti list piše n razpravah in | zmagov.ti zavezniki soto na- . Neko švedsko tovorno ladjo so govorih na zadnjem london-; eelo sprejeli. Nemci zaplenili, jo izpraznili v skem kongresu zelo kritično, (pravilnejše. ■ a z mirovnimi g 'osvajevalnimi") i ■ Tel 147S POGREBNI ZAVOD 424 Rroad Street JOHNSTOVVN, PA. A Yugoalav \Veekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF Yugo8)av Federation S. P. PROLETAREC fcOUCATlON, ORGANIZATION CO-OPERATIVE commonwealth NO. 1563. Pukli»h«J w#«klJ at 2301 S. L*wndaU At*. CHICAGO, ILL., August 25, 1937. VOL. XXXII. Al SOI TH Ullt AUI Workers at Republic Steel plant determined to get union contract * •9 i VVhat part are vvomen taking in tht« South Chicago steel strike? First, We opcned our kitehen. VVe looked around and found u suitable plače located several blocks from the pit k-et lines. It vvas kno\vn as "Sam'> Plače" being h plače of bu^ines« some time aj.ro. M v sister vvas appointed to Imate a plače and after a th >r-ough seareh located this spot vvhich was certa nly made to order for our purpose—furnished with a very 1 ar vre stove with tvvo oven* and so vvith ihe addition of a few kitehen utensils we started our soup kitehen. Our next problem was the food supply. We organized the vvomen and vvent around to thi« merchants in the neighborhood end ing up vv th over one hundred pounds of bread, coffee, sugar. miMc, and sausage* to start vvith. The first da.v vve op nod the kitehen. I cooked over tvvo hun-derd gallons of coffee. This vva- just a start for food must • be serve 1 every three hours to feed our pick -t*, so out vve vvent, talking to different groups «*f vvomen. The response vva-slovv, for some vvomen never took part in any strike an are vvith us. They are ali aetive vvorkers. VVe have the Roseland vvomen rake charge of th«* kitehen on Tucs-day. They br ng the food and do the eooking on Tuesdayof each vveek. VVcdnesday is Jcvvi-h da.v of the 1. VV. O. The-e vvomen bring over fift.v dollars vvorth of food each time they c/Sme. Kvery'hing is served on the mtnu from the best butter to the best .It vvish eooking. Fridav is taken care iof by the Slavi h and Russ a n group*. From six oVlock in the evening till I midnight on Ft idays, the women from A c me Steel take over the kitehen so aga n vve have food and i tho best of eooking. These different groups of vvomen also take their Lplace tin the p cket lines each day. The vvomen also played an aetive part in adniinistering first aid after the Memorial Day Massacre. Some of them had their ovvn husband< and <>ns »»ut there on the pieket line,' »lili they carr ied on. No longer lo vvomen stay at home vvhen they are needed to make their husbantr.s bur-tlen lighter at times like the present vvhen vvorkers are shot because they ask for their human right to a better livelihood. A t the present time we are feed-ing over three hundred men da;ly at South Ch cago, Our pieket lines are grovving stronger and stronger as vve gt) into tht- eleventh vveek of the strike. - '!«• VV f are determined not to give in until we get a union contract. Mary Grubith. I OIlkVlTIIIT in Mlirairv JSF Rranches, Fraternal lodges and other organizations affiliated vvith our Educational Bureau from VVestern Penn-sylvania have been invited to send .delegates to the Conference in Library, Pa., Sunday Aug. 29, in the Slovene Home bcginning at 10 o'clock in tbe morning. This Conference vvill bring together some of our mott aetive comrades vvho vvhile out in the field vvorking for;0tir cause and our publication, PROLETAREC, come in contact vvith ali kinds of conditions and ali types of elements and vvho are in a position to offer construct-ive eritizism and make sugges-tions for the good of our cause. To ali our members in VVestern Pennsylvania and especial-ly YOUTII, make it your duty to attend if not as delegates attend as speetators. Get in touch vvith the movement vvhich our parents bave been carrying on fer tbe past thirty-five years in this country. You can gain a great deal by at-tending a Conference of this sort. Our Doings Here and There By Joseph Drasler H On page 5 of thjs issue you vv.ll find c ur li t of books. tf >'ou find th, will be pienieing out at Kom'* farm tin Hradley Road in Hrooklyn, First truck leave* from the Slovene VVo»ker'« Home on Prince Avenue at 1 oVlock. Aui;u«i 29. Picnic sponsored by the Miiging society "Bled" tn L»brary, Pa., on the day of -t>he JSF Conference, October IG, Branch No. 11 H, in ( annon »burg, Pa., is sponsoring a pn n <• ftir the benefit of Proletarec. The greates? menace in the vvorld tlxluy is not poison gas, but {K> i so ned I' a^ ........... ^ Searchlight se i?j,..iiHIII nu: iiorsi: i.\ ■ IA SV\i\'S 1 II1 \A MMIV Vi: A II A new book by the author of The Native9s Return JULY denly cut Julv off 17. i !»:{>;. from the September 8 is being announce I as the publication date of Louis A la-rnic's The House in Antiqua, hjs first book of non-fiction since The Native'« Return — and, both in interest an 1 literary quality, fully comparable vvith that h ghly popular earlier volume. The Houie in Antiqua does not lend itself to brief deseription. Like The Naitve'« Return, it is an unusual, rich, inevitable vvork. It sprang t»ut of a chance, unitjue and beauti-ful expericnce that came to Mr. Adamič during a vacation trip to (iuate-mala last vvinter. Jn the city of Antigua, ruined >by earthquake in 177.'li and then largely abandoned, he lived in a house that is being reco^nize I as one of the loveliest dvvellings on the American continent. The house vvas built in 16.'14 by a cultured, wealthy, and am^biti>u; S|)anLsh colonist; then inhabited by a procession of vastly interesting | people till it vvas vvrecked by earth-cjuake. It lay a ru n for near!y 160 years, or until 1930, vvhen an extra-ordinary young American couple-— Dorothy Popenoe, the archaeologist, anre it. The restoration vvas t inUhed on December 2H. 19.'{45, the very day vvhen Mr, Adamič happened to wa!k into the spae ous patio . . . and the rest is a »tory t>f a rare adventure in beauty an«l human excellence. The House of Antigua, illustrated vvith 33 full-page photographs of the house and its vicinity, vvill probably be called Mr. Adamič'* best -vvork so far. Like The Native'» Return. it at once a travel book, a history, an autobiography and a ct»llection of biographies (of people vvho lived in the house), and a vividly readable essay tin a number of basie human problems. ntvfts, international unansvvered, radio the cuitain, revolt-in the garrisoiis of Spain su 1-vvorld; No l ii 11• to Madrid ilemtd. Ik-h.in«! an army revolt Spanish Mar »c- AMERICAN NAZI AND THE UNIONS co, Madr d, Sevilla, Malaa. gessa, Burgos. The cuimn it vva.s clearly a reaetionary revolution against the Pet»ple's Ciovern-j menL One week later, Franco* reU el leader, set up hi< provisional government in Burgos. Led by Mola, t!ie i revoltetl trtiops march*-.I on Madrid, llalttsl in the (luadarramu nioun-i tains, atol held. AUGUST -r- That Franco'* forces of reaet on vvere receiving the sup-I"port t)f Nazi (»ermany and Fascist 11 a 1 y became tlaily more evident. France, desiring to aul the Spanish People'* government. vva- vvarnud b.v Kngland's Tory cabinet that if general vvar vvas thereby pro.voked, she could not count on Britam'.s ai I. Prt m er Blum of Fran.-e then ap-pealed to the nations for a "han Is off" policy. Contrtry tt> international lavv and ciistom, Torv-ruletl Bri- tain leading neutrals deprivetl the le-Span -h government of its ri^ht* to buy ar ni s and ammunition abroad, along vv t h the re be 1 >. The rebel*, larguly using Moors from iMaroceo, pushed north into Badajoz, herding Sara-J 2,000 government »upporters into the lifted,. buli ring, machine gunning theifn to death in cold blood. They moved in the north against Jtun, — Navali urnt i a. Vladi id called aH able- bodied meh to arms. SEPTEMBER -The o-called Non Intervention Committee met in landon on the 9th. Hero c resistance of b d. San Sebastian fell. To-the South vva^ entered, thc in the aM«-ient Alea/ai r> Ii un fa letlo in Fa>ci*ts lie ved. OCTOBER—Franco, with foreign plane*, loose 1 terrific bombardment tin Government lines southvvest of Madrid. Reln*! forces, always receiving implements t>f vvar from (»ermany and Italy vvhile the "Non-Intt rven-tion" Cominittee talked, drevv dovvn from the imrthvv. st nearer the capi-tol. Tank* crushed the defense of NOVEMBER — Spanish (iovern-mt nt moved to Valertcia, leaving a Counc 1 of Defense in charge of Madrid. Reinforcements from Catalonia, including the International Column, arrived in Madrid. Helieving Franco vv a- tni the point of vietor.v, (Iermany and ltaly opetily recogn zed the reb-el government as the legal govern- , ment of Spain. * DECEMBER— Rebel assault oni Madrid at a standstill throughout the j month, the defense stiffening, the j vveathcr ba I. Outside, denUK-ratic j and totalitarian nations' -press and publie quarre!ing abt>ut foreign aid .................. on either sitle. FEBRUARY—Malaga fell to reb- * eLs after bitter days of siege, vvith JANUARY—Bilbao authorities— hundreds driven into the sea an l (»overnment held German steamer plan»'s bombing refugee* along coast-Palos in por.t, antl the eruiser Kov- 1 al roads. Franco'* first order vvas for nigsberg shelled Spanish ship Soton. | the butehering o f ali prisoners: A grave situation exis* in the Socialist l*arty aua'n. A s tuation vvith vvhich the ran k and file is not avvare. It i.s a situation vvhich i* de perately in need of alterations and one vvhich is antl vv.ll continue to cause the genuilie S been tr.nsion 'be tween tvvo grouj»s vvithin the part.v. VVe had a change t«* see it vvork at the last meeting of tin- Cook Courity Central Committee meeting. After the meeting vve tried to s Ze Up th'-situation and a circular letter frtun Nevv Vork City, vvhere large numbers of Trotsk.vit«4* vvt re ex|xdled, brought more light on tke whole mess. # The Cook County Central Cnm-mittte meeting vvas practieally spoil ed and the delegate* bt-havt-d ro-r-vou>ly. There vva tension. Trti t -k.vites have vvorketl t n• • i r small group into prominent re poriMble post and novv are using the party niachinery to promote T»otskyism. Our a t v«-member* have finally avvoke to that fact and a battle eiisues when-ever a mtire natural balance i- d<--sired. The Troiskyites group can i * on it* vvork de pite ruiings t«i the j contrary. They care not if the Socialist Part.v goes to piece- aml their J continuou* arguing spoils the ineet-! ing*. And, if reports current are cor-•rtet. they have succeeded quite vvell , in demoraliz.ng the menibt r>hip and I destroying part.v organizations in cer ; tain seetion s of the country. So vve ask ourselves is this vvhat ha p pe lis after the other extreme vvas eradicat-ed from the Party? Is thi.' vvhat vve vvorked ft»r vvith the M.litants to make the Socialist Party more cla.s-cons<*it»us and more understand»ngly ran k and file conscious? ♦ Novv we're going to have another job on our hands to clear out thi* undesiralde group. Instead of building the various units and devoting our time to the development of the Party we've got to go to vvdrk" and first eradicate the vvorst evil vvith vvhich the Party ha* been affected j for a Itmg time. At the Central Com-nu-eting I vva- vvilling to let others do the vvrangling. At first, I savv in it a strife for leadership. It wasn't until a NVw Vtirk City k^r reaciied me that I learned th« tru« meaning of the vvhole thinjf. I •juite so ready to take side« th« meeting, nor vva I vvilling to to the vvrangling, But now w>'H to step in and help clear for Soči ali Party jvork ini to it until wt- do the job right ha\ e road stic k It'* going to be tvvo w« t«kx 1 the Supreme Board of the S\PJ Co„. ven t d u Chicago during vvhiHi tin* vve vvere gue.-u of Doetor and Mrs John /av ertnik at their nunner home in Bari ington, 111. Ortlinarilk the drive t-o BarriugtOn i* a pl^H-^at one but it began to rain and »tona vvhile vve vvere on te way so that wt had one swell tiine of getting tktic. , VVhen vve finally arrived, and we h«4 to en i the reseue s»,uatl for a couple of the lost grolipi, vv t» pent the eve-ning in replenishing our reduted < iierg.v4 aud v i t w t d tlv niovie« taken during and at fin- yeai SNPJ CH>n. vention. The Doetor bas a firit? summer home. The rooni.v are sjwr oui and eontain.s modern cjinvenicnces "eveTT" a neat little. bar, It is situated on a lak<- ovvned by the Hiltmor« i Country Cltib. Het auso «>f rain we : d dn't have a chance to inspect thc exterior but the interior is a pleasant I summt r plače for the Doetor and hi fami!y. * Spain* .Civil war i ue has bevti jiushttl i niti the' back-ground by Ji-l>aris undeclared attack against Qin» but the S panLsh conflict is stili ifoitij on. Japans ^e : in China are pre-meditated to inerea e jts povver, Und, supplie* ati I footing on the A«iatK mainlaml. It is no secret that the re«! intentions are t<> eventually plow into Russia. An*l the excu*es Japan-, e>e statesmen make are so unbel ev-able. .so childish, unfounded and vitli-j «»ut any background. Statesmen of one great povver lie. They lie to themselves, their people and to the vvhole vvorld including other vvorld ftatev men. And vvhat dties the wt7rTd do? Preci*ely • nothing but luoks on rhile the poor are being devastated. Closer and tlo-er comes the great traped.v, the great eatastrophe and Jajan, vvith assurances from HiUe's (ier-many an I Mu-solini'* Italy iriUbring it trn. VVhat a erime! Uritaiti banric I volunteers. * By Louise B. Jursey We are duly informed that there novv exi*t* a* many as twenty-one Nazi C^ajcnp* in America vvith some 100,000 members enrolled. This is a very much exaggerated number, e\-aggerated in order to bluff the publie, lead ng them to believe that the Nazi organization in this country is something povverful anH"lin that way getting nevv members to join. Camp Nordland in Andover, N. J., is the largest in the country. Com-plaints against the operation of the camp along vvith other camps for C.erman-Americans in the United »*ates are at present before the justice department in VVashington. Aetivities at the camps consist of military formation antl drills, fancy speech making against American De mocracy, practicing the Nazi salute and vvaving the Nazi flag. The Nazi Camp vvhich operates at Graf ton, VVisconsin, about twenty-four miles ntirth of Milvvaukee *hould not be allowe prevent arms going to either s de. Franco suffered a severe defeat in a great effort to complete I ring around Madrid, using 7,000 Ita-, lian troops in a drive from Guadal t-| jara. Defeat vva> a rout, Italians "disgraeed," Mussolini enraged. * APRIL—Franco tuin to the north, opening great advance on H Ibao. Atrocit/us German bombing of viilage of Guernica practicall.v vvipetl t»ut the tovvn antl its inhabitants. * MAY —Sea incidents began. H. M. ! S. Hunter h.t rebel flbating mine off Almeria, eight men killed. Italian vvarship bombed off Malaga vvith *i\ men killed. German vvarship Deutsch-land, off Iviza, bombed a< her gun-ners vvere about to fire on tvvo (i(»\ -einment planeš 20 (ierman* k lletl, 70 vvounded. JUNE—German vvarship bonvbard-jtd Almeria, killing and vvoundinir many civilians. Germany and Italy vvithdrivv from "Non-Intervention" Ctimnuttee. demand ng assuranm of' safety, but returned to it without i them. General Mola killed in an air i t rash. Bilbao fell. Germany allegt-d torpedo attack on eruiser. Leipzig by I unsighted submarine; withdrew frora control scheme, follovved by Italjr. * JULY—'The "Nen-Intcrvontion farve goes »»n. France and Gr?at Britain having offered to patrol entire border- of Spain, Germany ai>J 11 a 1 y having rejeetea it, the two democratic povvers i->ued vvarning that ntm-intervt ntitin could not continue if conlrol vvere abandoned. Itahan« and German s bat! K I to give Franco belligerent rights before »Hscussn? control .rejeeted. Britain accepted task of-suggesiing nevv plan, but th« mudtlle continue*. Madrid launched a strong attack. vvith great »rsin* pushing back F'-;iin o's forces v ^ de-truetion of plane-. Rebels rally. retluce a deep saliiTit but I/).valisU retain an advance of 00 s