Poštnina plačana v gotovlnl ixhaja v pondeljek in petek popoldne. Stane mesečno Din 7" — , r.a inozemstvo Din 20—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova &obn Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, dcsno. Rokopisi se ne vmčajo Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 4. Ceije, pondeljek 11. januarja 1932. Leto XIV. Osnovanje organizacije Jugoslovenske radi- kalne kmetske demokracije v Celju CELJE, 11. januarja. V nedeljo 10. januarja 1932. se je csnoval v Celju pripravljalni odbor za uslanovitev nove vsedržavne stranke Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije. Program nove stranke je bil objav- ljen v listih in je javnosti znan. V glavnem temelji na ideji, da je na- rod Srbov, Hrvatov in Slovencev na- cijonalna enota, edina po krvi, jezi- ku in čustvih, po kontinuiteti ozem- lja, na katerein živi neločeno, in po splošnih življenskih interesih narod- nega obstoja na doslednem takem pojmovanju narodnega edinstva in narodne skupnosti, v eni. jugosloven- ski narcdni državi z izključitvijo vseh zgodovinskih, plemenskih, vei- skih in pokrajinskih razlik. To edin- stvo naroda in države naj se izrazi v vseh politician, družabnih, kultur- nih in gospodarskih vprašanjih, po- bijajoč vsako delo separatizma in de- magoštva in podpirajoč javno dru- žabno mcralo. Vsi nacijonalno in državno čuteči krogi v mestu bodo z veseljem po- zdravili, da ravno naše mesto, ki je bilo včasih torišče tako ljutih stran- karskih bojev, prednjači pri ujedi- njenju vseh jugoslovensko čutečih elementov in združitvi vseh delovnih energij. Pokret se bo iz Celja razširil tudi takoj po deželi, kjer se bo ustvarila v vsaki občini krajevna organizaci- ja. Istočasno se bo osnovala tudi sreska in pozneje okrožna organiza- cija. Začasno je osnovan v Celju pri- pravljalni odbor, ki bo zbiral člane in izvršil organizatorična dela, na- kar se bo vrsil pozneje strankin zbor v mestu in v posameznih podeželskih občinah. Pripravljalni odbor za Celje je se- stavljen tako-le: Predsednik dr. Ernest Kalan, ad- vokat; podpredsednik mag. pbarm. Andro Posavec, lekarnar; tajnika: Anton Zorko, višji pisar- niški predstojnik okrožnega sodišča in Albin Marčič, arhivar upravnega sodišča v Celju; blagajnik Janko Vranjek, trans- portni kontrolor drž. žel.; odborniki: Fran Burger, notar; Franjo Dolžan, kleparski mojster in pcsestnik; dr. Alojz Goričan, advokat in žu- pan; dr. Juro Hrašovec, advokat; Anton Lečnik, juvelir in posestnik; Martin Mastnak, profesor; Fran Mravljak, profesor; Ivan Prekoršek, upravitelj javne bolnice in narodui poslanec; Ivan Ravnikar, veletrgovec in po- . sestnik; | Rudolf Stermecki, veletrgovec in j pcsestnik; Franjo Voglar, šolski upravitelj; dr. Dragotin Vredko, advokat. Vsakdo, ki se strinja s programom in načeli nove stranke, je brez ozira ua prejšnjo strankarsko pripadnost vabljen, da vstopi v novo stranko. Dckler ni določen strankin lokal, iiaj se člani prijavljajo pri predsed- niku dr. Kalanu v svrho podpisa pri- stopne izjave. Globoko smo prepričani, da bo no- va pclitična tvorba, ki pomeni ujedi- njenje mnogih javnih delavcev, ki so pred 6. januarjem 1929. bill razdelje- ni na razne strankarske tvorbe, po- menila za gospcdarsko, kulturno in družabno življenje v našem mestu velik napredek in začetek mnogih lepih uspehov. Prva seja senata Nj. Vel. kralj je 9. t. m. podpisal ukaz, s katerim je imenovanih v smislu ustavnih in zakonskih določb 28 članov novoizvoljcnega senata. Pri senatnih volitvah je bilo izvolje- nih 40 scnatorjev, kralj pa ima pra- vico imenovati onako število sena- torjev. Iz dravske banovine sta imenova- na za senatorja bivši pooblašCeni mi- nister v Pragi in pokrajinski names t- nik za Slovenijo g. Ivan Hribar in upokojeni profesor g. dr. Valentin Rožič v Ljubljani. Novo izvoljeni in imenovani sena- torji so prispeli v Beograd v nedeljo in v pondeljek zjutraj. V pondeljek, dne 11. t. m. ob 9. dopoldne se je v dvorani v palači prometncga ministrstva pričela prva j seja jugoslovenskega senata, na ka- teri so senatorji izročili svoja poobla- stila. Seji je prisostvovala tudi eelo- kupna vlada. Na seji senata, ki se bo vršila v torck 12. t. in. dopoldne, bo izvoljen vcrifikacijski odbor, da verificira mandate. Delo verifikacijskega odbo- la, ki bo imel 11 članov, bo kratko, ker ni bila vložena nobena pritožba proti volitvam scnatorjev. Mandati senatorjev bodo mcnda že v petek 15. t. m. popoldne verificirani, nakar bodo senatorji zapriseženi in bodo izvolili svoje predsedstvo. Cetrti predhorini sestanek Narodne skupšči- n'e bo v petek 15. t. m. ob 10. dopol- dne. Na dnevnem redu so volitve predsedstva Narodne skupščine. V pondeljek 18. t. m. se bo najbrž vršila skupna seja Narodne skupšCi- ne in senata, na kateri bo svečano otvorjeno redno zasedanje celotnega Narodnega predstavništva s kralj e- vim govoroni, ki ga bo prečital Nj. Vel. kralj osebno all pa predsednik vlade. Skupni seji bo prisostvovala colokupna vlada in vsi člani obeli zbornic. Na prestolni govor bo Na- rodno predstavništvo odgovorilo s po- sebno adreso, debata o prestolnem govoru pa se bo vršila v obeh zbor- nicah ločeno. Poslanec Iv. Prekoriek med volilci Na praznik (j. t. in. dopoldne je imel narodni poslanec g. Ivan Pre- koršek i/.redno dobro obiskan shod v Cizljevi gostilni v Št. Juriju ob juž. žel. Nad 300 oseb jc napolnilo gostilniške, stranske prostore in ve- žo do zadnjega kotička. Shodu je predscdoval trški župan gosp. Josip Cretnik. Narodni poslanec g. Prekoršek je v daljšein, zanimiveni govoru poro- čal o gospodarskem in politiCnem življenju v naši državi, o težavah, ki tlačijo zlasti podeželje, ter o delu in načrtih Narodne skupščine za izbolj- šanje razmer. Govornik je žel za svo- ja izvajanja bučno odobravanje. O laznih gospodarskih vprašanjih in potrcbah so govorili trški župan g. Čretnik, okoliški župan g. Klajnšek in še nekateri drugi. Zborovalci so narodnemu poslancu g. Prekoršku soglasno izrekii zaupnico in sprejeli tudi resolucijo glede rešitve nekate- rih najnujnejših gospodarskih za- ilcv. Zborovanje, ki je nudilo lepo sliko stvarnosti in zrelosti udeležencev, je pokazalo, da uživa poslanec g. Pre- koršek tudi v voglajnski dolini po- polno zaupanje volilcev. DOMACE VEITI d Izpremembe v Zbornici za TOI v Ljubljani. Minister za trgovino in industrijo jo inienoval v trgovski od- sek Zborniee za TOI v Ljubljani na mesto umrlega namestnika g. Matije Roma za namestnika g. Josipa Ver- diča, veletrgovca v Ljubljani. V in- dustrijskem odseku sta razrešena g. inž. Oskar Dračar kot član in g. inž. Anton Klinar kot namestnik ter ime- novana za člana industrijskega od- seka g. Rihard Skubec, general ni rav- natclj Trboveljske premogokopne družbe, in za namestnika gosp. inž. Oskar Dračai', ravnatelj tvornice »Zlatorog« v Mariboru. d Iz Zveze kulturnih društev v Ma- riboru. 1. Javljamo vsem članicam- društvom» da je do nadaljnega poslo- vanje Zvezine pisarne (Maribor, Can- karjeva ul. 1) sledeče urejeno: Pisar- na bo odprta vsak dan, izvzemši ne- delje in praznike, ob popoldnevih od pol 15. do 18. in lahko zastopniki druStev v tern času dobe tarn infor- maeije, igre itd. Kolikor bi v pisarni /aposlena oseba teh zadev ne mogla sama rešiti, si jib. bo zaboležila in bodo rešene pismenim potom. Pa tu- di dopoldne so lahko oddajo razne želje, prošnje, vprašanja itd., vendar pa že spisane in v zaprti kuverti (z naslovom ZKD) v uredništvu »Večer- nika1« in bodo vsi tarn oddani dopisi rešcni še isti popoldan ali zvečer. Morebitne spremembe tega poslovne- ga reda bo'do objavljene v listih. 2. Zveza je nedavno otvorila svojo novo potovalno knjižnico v Črensovcih '(srez Dolnja Lendava). 3. V zvezi s sokolsko organizacijo priredi ZKD dne 23. in 24. t m. v Mariboru tečaj o lutkovnem gledališču. Društva so prcjela pozive. da prijavijo udeležen- ce. Radi tehnične izvedbc tečaja pro- | simo druStva še tern potom, da to PICC: Nedeljski popoldan v Pragi PRAGA, koncem leta 1931. Na Hradčanib Opoldne po obedu še nisem imel nikakšnega določnega programa za popoldan. Sicer pa tudi vreme samo ni obetalo posebno prijetnega popol- dneva. Skozi gosto meglo, ki je še vedno zakrivala vrhove praških »ne- botičnikov«, je le počasi in mrko1 si- jalo sol nee, ki nikakor ni nioglo do- volj omiliti ostrega piša severa, ki je bill ob Vltavi. Pa me je po kosilu pol eg drugih povabil prijatelj na Hradčane, — s pripombo, da nas bo vodil znani praški novinar in publicist urednik kulturnega pregleda »Narodnih Li- stow g. J. K. Strakaty. Kdo bi se bil branil prijetne slovanske družbe, ki se je obetala. Nekaj minut Cez 14. smo bill do- go vorj eni, da so zboremo na sever- nein delu mesta na Vinohradih pred cerkvijo sv. Ljudmile. S prijatoljem sva nekoliko mudila. Cakala je naju že družba petih jugoslovenskih aka- demikov z g. urednikom Strakaty- jem na čelu. Prijazno nas je pozdravil in z bratsko gostoljubnostjo sprejel ter nain obljubil, da nam bo rade- volje na razpolago pri ogledu mesta in tudi kot tolmač kolikor še ne bo- mo razumeli češkega jezika. Dokaj prileton možakar je g. Strakaty, s častitljivo brado, dobričina pristne- ga slovanskega tipa, kakor pač zna in more biti novinar; za zlatimi okroglimi očali, ki so slo'nele bolj na sredini nosa, pa so mirno počivale sive oči, polne izraza dobrohotnosti in prijetnega gostoljubja. Izpred cerkve sv. Ljudmile na Vi- nohradih nas je vodil gosp. urednik preko Vaclav skill namesti — sredi- šča novega dela mesta, ki je tudi naj- bolj bogat in kjer se običajno zbira le najodličnojša praška elita k pro- monadi, ko zagore na vseh delih sto- tere luči v okras in reklamo. Preko Mustka (MostiCka), ki leži že v sta- rem delu mesta in tvori prehod med novim in starim delom, smo prišli v tipiCno staro mesto Prage z ozkimi, močno stisnjenimi ulicami, ki vodijo skozi številne prehode. V tern delu I je bilo zaznati Se stare skulpture prcjšnjih stoletij. Šele pri Karlovem mostu smo zapustili te tako karak- I teristične ulice, skozi katere smo ho- dili vso od Vaclavskih namesti, ko i smo krenili preko Mustka proti Hradčanom. Na desnem bregu Vlta- ve stoji tik ob mostu stara cerkev sv. Frančiška, poleg ali bolje rečeno pred njo pa soha Karla IV., po ka- terem se tudi most imenuje. Ta most jo sicer že znatno starejšega izvora in se je poprej imenoval »Juditin most,« toda ko je bil pozneje poru- šen, je zgradil novega Karel IV. Domneva se, da je najbrže stavba na levcm bregu Vltave tik ob mostu še ostanek prvotnega Juditinega mostu, ker že ta stavba na zunaj močno iz- priCujc stare j ši izvor, dasiravno je zvczana in prizidana k novejšemu delu, ki ga je postavil Karel IV. Hradčani saini ležiji na vzpetini na levi straili Vltave. V enakomer- ncm zaporedju so razstavljene po Karlovem mostu sohe najra.zli.cnej- sih vrst, ki pa ne segajo v dobo Kar- la IV., ampak so bile tarn nameščene pozneje. Hradfani sami tvorijo ne- preglcdno vrsto zložljivih stavb, ki se bočijo na obkrajni vzpetini in od- koder se Siri krasen razgled po vseh praških delih mesta. Po svoji zgodo- | vini torej sega. Karlov most v 14. sto- ! letje. Ob prehodu Karlovega mostu ! na levi sti*ani Vltave smo prispeli na Malostranske namc^ti, kjer smo ob spomeniku Ernesta Denisa kreni- li po Nerudovi ulici naravnost na HradCane. Na tern mestu se polago- ma pričenja vzpetina, ki se enako- merno dviga vseskozi po Nerudovi "ulici, dokler riišmo nekoliko višje od spominske plošče in hiše, kjer je ži- vel in deloval znani češki publicist, novinar in pisatelj Jan Neruda, kre- nili na desno po vzpetini in tako do- segli najvišji del Hradčanov s staro- slavno gotsko cerkvijo sv. Vida in tipično staro romansko cerkvijo sv. Jurija. Hoteli smo si ogledati okolico oz. ostale dele mesta, ki so iz te točke najzanimivejSi, ker se širi pogled preko vsegra praškega dela, toda ne- ugodno vreme in gosta megla, ki je ležala nd Prago, nam je ovirala lep razgled, da tega nismo mogli dovolj izkoristiti. Poleg tega je priCelo po mal em rositi. V nadomestilo smo ho- teli izkoristiti ogled drugih zanimi- vosti Hradčanov samih, njih zgodo- vinske vrednote in starinske znamc- nitosti. G. urednik Strakaty nam je izpo- sloval, da nam je bil vstop v sobane znatno znižan. Preko širokega in ob- širnega dvorišča smo zavili na leva do starega mostovža, kjer smo pri vstopu dobili vodnika in tolmača Strail ^. »Nova Doba« 11. I. 1932. Stev. 4. nemucloma store. — Predsedstvo ZKD. d Kožni sejem v Ljubljani. Lov- cem se nudi najugodnejša prilika, da kolikdr mogoče ugodno vnovČijo svoj letošnji zimski lovski pridelek, ako se poslužijo za vnovčenje kož lovsko-prodajnc organizacije »Divja koža« v Ljubljani. Dražba, po vrst- nem redu 13., se bo vršila v ponde- ljek 25. t. m. Za to dražbo vlada po- sebno s strani inozemskih kupcev veliko zanimanje in bo za blago do- volj zanimanja. Uspeh je torej moč- no odvisen od lovcev samih. Cim več blaga bo na razpolago in čim boljša bd povprečna kakovost kož, tem lep- ši bo uspeh dražbe. Oklenite se »Div- je kože« in pošljite vse pridobljene kože nemudoina le njej v prodajo. V današnjih težkih Casih posameznik še celo ne opravi ničesar, le v slogi in medsebojni podpori je moč in za- gotovilo čim boijšega gmotnega uspeh a. d Smrtna kosa. V soboto 9. t. m. je umrl na Sladki gori pri Šmarju po- sestnik Majer. Ta dan je bil zaklal prašiča. Ko je razsekaval prašiča, se je Majer nenadoma zgrudil na tla in izdihnil zadet od kapi. N. p. v m.! d živdno bolnim in otožnim nudi mila »Franc Jožefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spa- nje. Po izkušnjah znamenitih zdrav- Tiikov za živčne bolezni je uporabo »Franc Jožefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega moz- ga najtoplejo priporoöati. »Franc Jo- žefcva« grenčica se dobi v vseh le- karnah, drogerijah in specerijskih tvgovinah. d Dunajska vremenska napoved za toirek 12. januarja: Še nikakih bistvenih izpremenib, le splošno moč- nejše pooblačenje. Celje in okolica c Občni zbor Sokolskega društva v Celju bo v četrtek 14. t. m. ob 8. zve- Čer v mali dvorani Narodnega doma V' Celju. Članstvo naj se polnoštevil- no udeleži občnega zbara. (,-fC 0 novodobni naravni prehrani bo predaval drevi ab.ösmih na Ljudr skem vseučilišču (v risalnici meščan- bko šole) višji nadzornik g. M. Hu- mek iz Ljubljane. Na to, zaniinivo predavanje našega znanega veščaka y tej stroki opozarjamo vse kroge, zlasti pa našo gospodinje. c Predavanie o smučarstvu. V to- rek 12. fc.m. točno ob pol 9. zvečer (iiMie 22. t..m. kakor je Mlo objavlje- no v zadnji številki) so bo vršilo' v risalnici meščanske šole zanimivo predav&nje o smučarstvu. Predaval bo g. Ante Gnidovec iz Ljubljane in bo pokazal nad 10Ü krasnih skioptič- nih, i slik dz. smučarskega življenja. Predavanje se bo vršilo pod okrüjem Savinjske podružnice SPD v Celju. posameznih dclov zgodovinskih pred- metov. Po kratkih stopnicah smo prišli v dolgo, precej mračno dvora- no s staiimi stenami. Tik ob vhodu na desni strani smo imeli priliko vi- deti znano Mcštrovičevo soho »Moj- zesa«, ki je bila prenešena v Prago ob 80-letnici prezidenta g. T. G. Ma- saryka kot darilo. To sobo je 1. 1835. porušil požar ter je bila potem le za- silno renovirana. V njej so namestili nekatere zgodovinske predmete. Na lovo je precej manjša soba z majh- nim vhodom in odrom, ki je služil v dobi fevdalnega gospodstva za zbo- rovanje visoke plemiške gospode in vitezov, poleg tega pa so ohranjene še celo klopi, na katerih je »Žlahtna gospoda« sedela, ko je zborovala. Na levi strani ob steni je še danes vidno mesto in oni oder, kjer so imeli pro- stor pri soudeležbi zborovanja tudi fevdalni gospodi podložni kmetje. Na steni nad vhodom in levo od nje vise slike Ferdinanda Lotarinškega, Ma- rije Terezije in Jožefa II. v velikem formatu. Po ogledu tega in ostalih drugih malonkosti, pa sicer- tudi zanimivih delov, nas je vodila pot prekö dvori- šča do Španelskcga sala. Slucajno nismo našli vodnika in tolmača do- ma. Počakali smo. (K6nec prih.) Predavatelj je žel v Ljubljani za svo- je predavanje obilo priznanja. Tam je bil obisk pri prvem predavanju tako volik, da se je moralo pretlava- nje ponoviti. Tudi v Celju ne sme izostati noben sportnik in prijatelj prirode. Vsi naj prihitc poslušat g. Gnidovca in si ogledat prelepe pla- ninske skioptiene posnetke! c Zaključck smučarskega tečaja na Mozirski planini. Z uspehom je bil v ncdcljo 10. t. m. zakljueen do- bro obiskani smučarski tečaj za za- čctnike in za že izvežbane smučarje na Mozirski planini pod vodstvom g. D.iehla. Do četrtka so imeli udele- ženci sijajcn sneg in krasno vreme. Zadnjih par dni je bilo nekoliko ob- la^no, a južno vreme, ki je zavladalo v dolini, pri Mozirski koCi ni pokaza- lo skoro nobenega učinka. Kazpolo- ženje je bilo ves čas na višku in te- caj jo potekal v najlepšem redu. Na praznik. Treh kraljev na vse zgodaj sc je javilo v tečaj 9 kmetskih fan- tov iz Šmihela, dokaz, kako raste za- nimanje za beli sport mod našim na- rodom. Bili so z radostjo sprejeti. Ob prvi pilliki se bo začel pri Celjski ko- či. nov /sniučarski tečaj, na kar že danns opozarjamo. c Obrtniški ples. Obrtno društvo v Celju, bo prircdilo v pondeljek 1. fe- bruarja zvečer svoj X1II. obrtniški ples v vseh gornjih prostorih Narod- nega doma. Sodeloval bo salonski jazz-orkester Celjskega godbenega društva. Cisti donos prireditve je na- menjen obi-tno-nadaljevalni šoli, rev- nim obrtnikoin, njiJi vdovam in svoj- ccm. c Obrtnim krogom v opozorilo! Zadnje case se .večkrat dogaja, da se jiekateri gg. mojstii branijo skrbeti za . rediio .plačevanje ukovine svojih vajencev, ki obiskujejo obrtno nada- ljcvalno šolo, češ da so vsako plače- vanje po učni pogodbi prevzeli va- jenčevi starši, varuh itd. Z ozirom na take pripoinbe naj mi dotični go- spodje mojstri ne zamerijo, ako si dovolim vljudno pripoinniti.i da je po § 14. od velikega župana maribor- ske oblasti z dne 2. novembra 1927, 0. br.- 2.14G/2 odobrenega »Pravilni- ka za obrtno •nadaljevalno šolo v Ce- iju« za pravočasno poravnavo šolni- ne odgovoren edino le učni mojster in to brez ozira, če bi bila učna po- godba tudi drugače sestavljena. In to je menda Uidi naravno in razum- ljiva. Šolskemu odboru jo najbližji vajenčcv učni gospodar, in če se ta brani skrbcti za mesečno odplačeva- nje vajcnčeve ukovine, si vsekakor nakopljc nepotrebnih stroškov pri izterjavanju šolnine potom politične oblasti. —; Upravitelj šole. c Odlikovanje. Strokovni učitelj g. Pec Šegiila v Celju je odlikovan z re- dom Jugoslovenske krone V. stopnje. c Guslarski večer znanega guslar- ja Milovana. Barjaktaroviča, ki se je vršil v petek .8. t. m. zvečer. v mali dvorani, Celjskega doma, je bil sicer xlabo obiskan, a je moral no lepo uspel. Guslar Barjaktarovič je vče- raj odpotoval iz Celja in bo v četr- (ek 14. t. m. ob 20. priredil guslarski večer v hotelu »Kroni« v Murski So- boti. c Povodenj. Zadnje južno in dežev- Ho vreme, ki mu je 9. t. m. zopet sle- dil sneg, je povzročilo, da je Savinja a pritoki v Celju in okolici ponekod prcstopila bregove. V soboto 9. t m. dopoldne je voda preplavila Glazijo, del »Otoka«, cesto v Liscah, del Dol- gega polja in del Zavodne pri »Skal- ni kletr«. Vodomer pri brvi za grofi- jo je kazal že 2.GO m, k sreči pa je pričela voda popoldne upadati in se je ponoči vrnila v struge. V nedeljo in pondeljek smo dobili lepo toplo, uprav pomladansko vreme. c Smrtna kosa. V Cretu pri Celju je v soboto 9. t. m. zjutraj umrl v 66. letu starosti nadučitelj v p. in hišni posestnik g. Jakob Stante. Pogreb se je vršil v nedeljo 10. t. m. ob 16. na mestno pokopališče. V javni bolnici v Celju je v pondeljek 11. t. m. umrl 22-letni rudai1 Karl Reberšak iz Hu- de jame pri LaSkcm. V Gaberju (Toi- yarniska ul. 14) je v soboto 9. t. m. umrl 48-letni orožnik v p. g. Alojz Breznik. Bodi jim ohranjen blag spo- min, preostalim naše iskreno sožalje! c Davčne prijave za odmero pri- hcdnine za leto 1932. Davčna uprava v Celju opozarja, vsa podjetja, trgov- ske, i.ndustrijske in obrtne obrate ter vse osebe, ki se bavijo s samostojni- mi poklici, da morajo v času od 5. ja- nuarja do 5. februarja t 1. vloziti pri- javo dohodka, ki so ga v svojem obra- tovanju dosegle v letu 1931. c Prijave za znižanje dopolnilnega davka zemljarine. Davena uprava v Celju opozarja davčnc zavezance zemljarine, ki imajo v smislu zakona o izpremcmbah in dopolnitvah zako- na o neposrednih davkih z dne 21. junija 1929. pravico do znižanja do- polnilnega davka zemljarine, da mo- rajo vložiti svoje prijave do 31. janu- arja 1932. Prijave, ki bi bile predlo- žene po tem roku ali pa v naslednjih 15 dneh, ne da bi se zakasnitev roka opravičila s tehtnim) razlogi, se za znižanje dopolnilnega davka ne bo- do upoštevale. (- Sokolska podpora gladujočim. Sokolska župa Celje je nakazala Sa!- vczu za gladujoče 1528 Din, ki so jih prispevala nasleduja društva: Celje 355 Din, Dobova 100 Din, Gomilsko 85 Din, Hrastnik 50 Din, Ponikva 223 Din, Rogaška Slatina 200 Din, Süvnica 55 Din, Vojnik 1U0 Din, ude- leženke župnega prednj. tečaja 240 Din, skupaj 1528 Din. c Aretacija. V pondeljek 11. t. m. zjutraj je bil v Celju aretiran 45-letni Ivan Oblak zaradi beračenja, nasil- stva in tatvinc. Izročili so ga okrož- nemu sodišču. c Izgube. Trgovski potnik g. Vik- tor Moor v Celju je pred par dnevi izgubil aktovko s šofersko legitima- cijo in drugimi dokumenti. Gledališče MESTNO GLEDALISÖE V CELJÜ Repertoar: Sreda 13. januarja ob 20.: »Mariša«. Uprizoritev članov Drama.tičnega društva v Celju. * Uprizoritev »Mariše« v Celju. Po d.olgem času mrtvila se je vendar en- krat posreCilo sestaviti v Celju an- sambel, ki se predstavi v sredö 13. t. m;zveCer v Mestnem gledališču z uprizoritvijo »Mariše«, ljudske dra- me v petih dejanjih, ki sta jo spisala I»-ala Alois in Vilim Mrštik. To je cno najboljših dramskih del češke literature, ki je stalno na repertoar- ju vseh velikih čeških gledališč. Pri- kazuje nam v mojstrsko slikanih prizorih, z ostro, realistično karak- tei'izacijo posameznih kmečkih tipov, kos življenja v kmečki vasi. Trplje- nje ml ade Mariše, ki so jo starši ^pro- dali oholcmu mlinarju Vavri, je sli- kano v tako močnih prizorih, da jih gledalec-ne pozabi tako kmalu. Okvir vsega dejanja tvori živa slika živ- ljenja na vasi, z,odhajanjem rekru- tov v vojake, s petjem, godbo in raz- veseljevanjem kmečke mladine, v duši mlade žene pa se odigrava tra- gedija, ki jo pritira do zločina. — Scenerija vseh petih dejanj bo po- polnoma nova, originalne, pestre ße- ške narodne kostume je za to predi- stavo posodilo mariborsko Narodno gledali&če, petje je naštudiral gosp. Pec Šegula. lgro režira g. mag. phar. Fedor GradiSnik, ki igra obenem glavno moäko ulogo, mlinarja Vav- rö. Naslovno ulogo igra ga. Sadarje- va, ostale uloge pa so v rokah gospe Rajhove in Verbnikove, gdC. Jeleno- ve, KrajnCevc, Vučkove in Äelezni- karjevih ter gg. dr. Kajha, dr. Vrhov- ca, Veluščka, Verderberja, Boleta, Hribarja, Mikuža, Sparhakla in dr. Kakor je videti, nastopa poleg starih celjskih igralcev cela vrsta novih in bo predstava že z ozirom na to zelo zanimiva. Od obiska je odvisno, če se bo moglo s predstavami nadalje- vati. Zato smo prepričani, da bo gle- dališCe v sredo polno. Dneuno sveže pražena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražarju. Karol Loibner9 Celja Kralja Petra o. 17. - Pri „Zionou" Delikatese, specerija, semcna. in idravifg Vam nudi kava Ha«;, od rasdrafijive snovi kofeina osvobojena, neprekosljiva zrnaia kava. Kava Haj; vedno sveza: Kart Loibne*»,Ceije Kraflja Petra c. 17 Glasovi iz občinstva Zelezniški podvoz pri celjskem kolodvoru Nestetö člahkov in notic je bilo'ze napisanih in dolga vrsta razprav se je že vršila glede končne ureditve vprašanja železniškega podvoza v Klavniški ulici pri hotelu »Pošti« y Celju. Ta podvoz je tako tosen in v tako škandaloznem stanju, da bi se ga sramovala najbolj zapuščena po- deželska vas. Cestišče samo je tako ozko-, da se le s težavo moreta izog- niti dve vozili, pa morata pri tem voznika pošteno paziti, da ne pride do karambola. Poleg cestišča pa vo- di pcšcem namenjen kamnit pločnik, ki zadostuje za prehod komaj eni osebi in še to le suheinu človeku, cločim se mora nekoliko korpulent- nejši pasant -pri prekodu > s «uknjo drgiiiti ob stalno mokro, do vrha oblateno, zidano steno. Cestišče je stalno preplavljeno z blatom in gnoj- nico, to pa tudi ob suhem poletnem vremenu. O stanju ceste v podvozu v času.od jeseni do pomladi pa ni da bi govoi'ili. Ker je osebni in vozovni pro-met na tej cesti ogromen, si lah- ko piedstavljamo, v kakšni nevar- no-sti so pešci, čc se srečavajo sredi prchoda in istočasno privozita na; S[>roti dva vozila. Ce se pasantu poi- srcči priti na ozki, komaj pol metra široki pločnik, mora biti sreSen in zadovoljen, da odnese zdravo kožo in pride iz podvoza oblaten le od glave do.peta. O nevarnosti za otroke, ki jih je vedno dovolj na tej cesti, ni treba poscbej govoriti. Res nujna in življensko važna za- htova vsega prebivalstva je, da naj železniška uprava čim prej skliče na lieu mesta komisijski ogled, pri ka- torem se bo mogla točno ugotoyiti He zamudite si ogledati ogromno zalogo raznih odej Trgoushep riomo Stermechi Ruž z molinom 120 Din, ruž s flanelo 130 Din, kambrik z mo- linom 125 Din, k!ot z molinom 128 Din, klot s klotom 132 Din, rožast klot s klotutn 140 Din, nadalje tiger in flanel odeje, za- store, preproge in posteljne gar- niture po čudovito nizkih cenah vedno na zalogi! Štev. 4. »Nova Doha« 11. I. 1932. Stran 3. neodložljivn potreba razširjenja pod- voza. Ta poclvoz je bi) zgrajen v ča- sih, ko naše ceste še niso bile tako frekventirane, kakor so (lanes, in .sploh še nismo poznali raznovrstnih motornib vozil. Pri tern naj podčrta- mo dejstvo, da je ta cesta, ki vodi v Rogaško IS latino, v sezoni tujskega prometa tako močno frekventirana, da podvoz v današnjem obsegu ni- kakor več ne more ustrczati obstoje- čemu prometu. Ce železniška upra- va, ki bo morala železni most nad podvozom itak kmalu obnoviti, ker je že odslužil svojo prcdpisano dobo, lie bo takoj rešila vprašanja razšir- jenja podvoza, bo treba podvoz v in- lore.su javnc varnosti brez odloga za- prcti. Dodati še moramo, da so edi- no na ta dovoz v mesto navezani zad- iiji del tovornega kolodvora z veli- kim tovornim prometom, mestna klavnica in velik del industrije v Gabcrju in Zavodni. Svoječasno je stvar urgiralo pri že- lezniški direkciji celjsko Olepševal- no in tujskoprometno društvo, nato tudi ccljsko mestno načelstvo, tpda brez uspeha. Železniška direkcija jö v svojem odgovoru navedla, da ne bi ugovarjala komisijskemu ogledu in razširjenju podvoza, toda to bi se moralo zgoditi le na stroške intere- sentov, dočim bi železniška uprava ne mogla ničesar prispevati. Upamo, da ta apel prizadetega prebivalstva ne bo ostal glas vpijočega v puščavi in da bo našel pri železniški upravi pravilno in upravičeno razumevanje. Sicer pa prihaja v poštev tudi izjava oziroma načrt strokovnjaka g. inž. Horvata, s katerim so bo treba resno baviti. Prizadeti. Zrtve nesrečiiega padca V četrtek 7. t. m. jo padla 51-letna bolna dninarica Antonija Venkova iz Megojriice pri Grižah, ko je hote- la vstati iz postelje, vsled oslabelosti tako nesrečno na tla, da si je zlomila hrbtenico. V petek 8. t. m. si je 9-letni posest- nikov sin Stefan Poharc od Sv. Flo>- rijana pri padcu zlomil koželjnico na levi roki. 37-letni delavec Jožef Rosenstein z Rečice ob Savinji je v soboto 9. t. m. padel pri delu in si zlomil clesno pi- ščal. 11-letna delavčeva hčerka Matilda Brnikova z Rečice ob Paki si je v ne- deljo 10. t. m. pri padcu nalomila le- vo hrbtenico. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celj- cki bolnici. Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupiiarnovarnem zavodu, ki že abstoja 64 let Ceiiska mestna hranilnica V CELJO, KREKOVTRG (w lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, densrju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naiožbam cerkvenega in obtln- skega denarja posveža posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jila na zemljišča po najnižji obrestni merl. Vse prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vscm premoženjem in vso davčno močjo Dopisi Konjice Vinska razstava in vinski sejem v Konjicah. Kakor smo že poročali, se bo vršil 21. januarja ter 1. in 2. fo(- bi uarja v poslopju Okrajne hranilni- cc v Konjicah vinski sejem z vinsko razstavo za konjiški srez. Na razpo- lago bodo interesentom najboljši vzorci vinskih pridelkov iz konjiške- ga sreza. V konjiškem srezu imamo nekaj odličnih vinogradnikov, ki bo- do v dneh vinske razstave medseboj- no tekmovali. Pripravljalni odbor ima polne roke dela s pripravami. Prihajajo tudi že prijave raznih do- mačih tvrdk, ki bodo razstavile kle- tarsko orodje. Zanimanje za to pri- reditev je veliko in je pričakovati, da bodo imeli vinogradniki od te prire- ditve tudi gmotno korist. Iz sokolskega življenja. Občni zbor Sokolskega društva Konjice se bo vräil v soboto 16. t. m. ob 20. v dvo- rani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Na predvečer se vr- ši ob 18. v društveni sobi sestanek članstva zaradi sestave liste za novo društveno upravo. Clanstvo se pozi- va, da se sestanka, zlasti pa občnega zbora polnoštevilno udeleži. — Ceški tcčaj za sokolsko članstvo, ki se na- merava udelcžiti letošnjega vseso- kolskega zleta y začetku julija v Pragi, sc bo pričel pod vodstvom br. podstarešine Prorazila v sredo 13. t. m. ob pol 20. v društveni sejni sobi. Udeleženci naj prineso s seboj polo papirja in svinčnik za beležke. Silvestrovo smo obhajali na prije- ten naCin v Narodnem domu, kjer jo priredilo Sokolsko društvo običaj- ni družabni večer z večjim številom šaljivih nastopov, sodeloval je sokol- ski tamburaški zbor, o polnoči pa je iniel br. stai'esina dr. Mejak prisrčen nagovor na številno zbrano članstvo. že zopet uboj. Za ubojem v Hudi- nji pri Vitanju koncem decembra 1931. je sledil začetkom januarja vcčji pretep fantov v Prihovi, kjer je na mestu tepeža obležal mladenič lllastec ubit. Storilca so zaprli in je pričakovati tudi v tej zadevi v krat- kem razprave v Celju. Sirovosti je v zadnjem času precej v našem srezu in. bo treba najti sredstva, da bo že konec tch prctepov in. ubojev na de- žcli, ki nam prinašajo samo slab glas. »Kakšna pa je godba v tej kavar- rii?« — »Izvrstna. VČeraj sem bil tam eno uro s svojo ženo in razumel ni- scm niti besedice.« Kino Mestni kino Celje. Pondeljek 11., torek 12. in sreda 13. januarja: »Pred- preiskava«. Zvočni velefilm po isto- imenskem gledališkem komadu Mak- sa Alsberga in Erika Pommerja. V glavnih ulogah elita berlinskih igi-al- cev Albert Bassermann, Gustav Fröhlich, Hans Brausewetter, Oskar Slma, Julius Falkenstein in Jakob Tiedtke. Izredno napeta vsebina. Sodnik-oCe sodi lastnega sina zaradi umora. Ta film so predvajali v vseh večjih mestih kot enega najboljših zvočnih filmov sezone. Predstave v pondeljek, torek in sredo ob pol 9. zvečer. Koinponista Franca Lehdrja je ne- koč spreniljal neki častilec domov. Ko sta prišla do hiše, kjer je stano- val Lebar, je rekel spremljevalec Lehärju: »Nekoč bo tukaj spominska plošča pričala, da je v tej hiši stano- yal svotoyno znan moistei'...... &. — »Imam'ze spominsko .ploščo,1« je öd- vrnil Leb.är in pokaizal tablico na ste- ni: »Beraceuje, krošnjarjenje in n\u- ^iciraflje je v tej hiši strogo prepp- vedano.s< CONANDOYLE: Boj v megli (Baskervillski pes) 18 Roman Poslovenil Boris Rihteršič Na njegovem obrazu, ki je bil tako izrazit, sem bral, kako ga je zgrabil prvi poglcd na pokrajinö, kjer so gospodovali njegovi predniki in pustili za seboj tako globoke sledove. Zraven mene je sedel mož z ame- riškim naglasom, oblečen v elegantno pdletno obleko, V kotičku tako vsakdanjega železniškega dddelka. In vendar, ko sem mu pogledal v obraz, sem čutil bolj kakor kdaj poprej, da je pravi poganjek onega htarega rodu čistokrvnih, ognja polnih gospodov. Ponos, hrabrost in moč so govorili iz njegovih ko- šatih obrvi, nemirnih nosnic, velikih orehovib rja- vih oci. Ce nas je morda na tem močvirju, ki je zbu- jalo strah, čakala nevarna, skoraj nerešljiva uganka, sem vendar čutil, da imam tovariSa, za katerega je vredno lti v nevarnost, za katerega sem vedel, da jo bo delil s hrabrim srcein. Vlak je obstal na majhni postaji in izstopili smo. Onstran nizkega, belo pobarvanega lesenega plota je ^čakal lovski voz z dvema konjema. NaS prihod je bil brez dvoma velik dogodek, kajti načelnik postaje in nosač sta skosiila k nama, da poskrbita za prt- Ijago. Kraj, kamor smo prišli, je bila majhna vasica, toda presenečen sem bil, ko sem opazil, da stojita pri izhodu dva vojaka v temnih uniformah; nasla- njala sta se na svoje kratke puške in nas ostro pre- merila, ko smo stopili mimo njiju; voznik, čokat mo- žiček s trdim obrazom. je pozdravil sira Henry ja Baskervilla in nekaj minut natö smo že drveli po siroki beli cesti. Travniki z valujočo travo so bežali obakraj ceste mimo nas, stare hiše z lesenimi sle- meni so gledale izza gostega listja, toda tam zadaj nad mirno, v solncu se lesketajočo pokrajino se je dvigal in se temno odražal z večerncga neba dolg, pust trak moövirja, ki so ga le tu pa tam presekale grde konice skal. . Lovski voz je zavil na stransko pot. Peljali smo se v hrib po cestah, kjer so že sto'letja tisoči vozov izvozili globoke jarke, med visokimi, z debelim ma- hom pokritimi nasipi, kjer sta bohotno rasla prapröt in robidovje. Čedalje počasneje smo se vozili v hrib, čez ozck kamenit most, pod katerim je padal šumeč in peneL se nagel hudournik mimo trivih skal. Dolina, po kateri se je vila pot v hrib, je bila gosto zasajena s hrastovim in borovim grmovjem. Pri vsakem ovinku je Baskerville veselo vzkliknil, se navdušeno oziral in se neštetokrat obračal na doktorja z vpra- šanji. V njegovih očeh je bilo vse lepo, zame pa je na pokrajini lcžalo nekaj liielanholičnega, kar je še po- sebno poudarila jesen. Žolto listje je pokrivalo pota in v vrtincih padalo z dreves na nas. Ropot koles j© /.amrl na debeli preprogi mrtvega listja; žalosten sprejem, ki ga je mati priroda pripravila vračajo- Cemu se sinu Baskervillu. »Halo!« je nenadoma vzkliknil doktör Mortimer. »Kaj je to?"« Tik prcd nami je vstala strma, s praprotjo po- rasla čer, eden izmed mejnikov močvirja. Na vrhu je kakor kip jczdeca na podstavku stal mrk in resen vojak na konju, s pripravljeno puško v rokah. Stra- žil je pot, po kateri smo se peljali. »Kaj to pomeni, Perkins?« je vprašal doktor Mortimer. Naš voznik se je na kozlu na pol otornil in od- govoril: »Neki kaznjenec je pobegnil iz Princetowna. Že lii diii je tega in pazniki so zastražili vse poti in postaje, toda do'slej ga še niso videli. Kmetom v oko- lici ni prav prijetno pri duši, toliko vem.« »No, saj bo dobil pet funtov, kdor ga naznani.« »Je že res, gospod, toda kaj je upanje na pet fun- tov, če se mu na drugi strani lahko primeri, da mu ubežnik prereže vrat? Vedeti morate, da ta mož nf navadcn kaznjenec. Eden izmed tistih je, ki so ni- česar ne boje.« »Kdo pa je?« »Seiden, morilec iz Notting-Hilla.« Zelo dobro sem se spominjal njegovega slučaja, kajti Holmes se je zanimal zanj zai'adi prav posebne krutosti, ki jo je po'kazal zločinec. Smrtno obsodbo so mu izpremenili v dosmrtno ječo, ker so mislili, da ni čiisto pri pravi pameti. Tako nečloveški je bii njegov zločin. Naš lovski voz je pripeljal na vrh planote, in pred nami se je pokazala široka ravnina močvirja s kupi kamenja in robatimi klečmi. Mrzel veter je vlekel z njega in nas mrazil do kosti. Nekje na tej brezupni prazni ravnini živi ta morilec, kakor divja zver se skriva v votlinah s srcem, polnim grenkega besä do človeškcga rodu, ki ga je izobčil. Še tega jo. manjkalo. Kakor da ni bil dovolj pošastni občutok, ki so ga zbujali v nas pogled na prostrano močvirjo, ledeni veter in večerno nebo, ki je že temnelo. Še celo Baskerville je umolknil in se tesneje zavil v površnik. Rodovitna zemlja je ležala zdaj za nami in pad nami. Ko smo se ozrli nazaj, so izpremenili poševni žarki zahajajoCega solnca potoke v zlate trakove in ožarili na novo preorane l-javordeCe njive in širokc pasove gozda. Pot pred nami je šla po čedalje bol.* pustih in divjih rdečka,stih in zelenkastih strminab. posejanih z ogromnimi kamenitimi klečmi. časih ji- mimo nas švignilo poslopje kineta z močvirja: ka- menito zidovje in kamenite strehe, trde Crte, ki jili ni moglo omiliti nobcno zelenje. Nenadoma smo za- gledali pod sabo dolino, kakor kadunjo, ki je bila. obrasla z zaostalimi, od viharja raztrganimi ii> hrasti in borovci. Dva visoka vitka stolpa sta se dv» gala iznad drevja, Voznik je iztegnil MC in dejal: »Baskervillski dvorec!1« Stran 4. »Nova Doba« 11. I. 1932. Stev. 4. OBUTEV ZA VSAKQ POTREBO IN PRILIKO, Kl NE ZULI NE NOGE NE 2EPA. ZN1ŽALI SMÜ CENE MOŠK1 ÜBUTV1 IN OPREMILl PRODAJALNICE Z NOVIMI VRSTAM1 IN MODELL tei*ui*i^ PR1DITE IN PREFRICAJTE SE! 169.- Vrsta 1937-22 Polčevlji za vsakrianjo nošo iz črncga a.11 rjavega boksa z jako trpežnim gumijastitn pnrfplatom. Dobro Vam bodo hodili za vsak štrapac. 229.- Vrsta 9637-26 Polšiljaati moški polčevJji za izprehode in lzlete. Okusna perforacija daje čevljem elegantno zuna- njost. Iraajo močne iisnjate podplate in pete. 229.- Vrsta 9837-21 Elegantni moški cevlji šiljaste oblike, Lakaste čcvlje potrebujete za pies in zabavo, a tz ftrnega ali rjavega hoksa za promenado s-mo Din 109-— 229.- Vrsta 6627-08 Udobni športni polčevlji iz finega telečjega boksa. Podplat in peta iz bele izvaljane gume. Lepo sC prilegajo športnim oblekam. 229.- Vrsta 7637-46 Šiljasta oblika s tipiöno äiroko peto daje tern čevljem veliko elegance Imarao jih črne ali maha- gonove barve. Izdelujemo jih v raznih äirinah. 249.- Vrsta 3667-21 Udobni inoski Cevlji Stroke oblike iz najfine.išega ooksa, podloženi z uanjem in s prišitim jezikom. Xer ne propuSflnJo rrwkrote, se boste v njih poču- tili vfdrin uriobno. 169.- Evo Vam aeobhodno potrebnih öovljcv za delo V njih lahko hodite po blatu in ob vsnkcnj vre* menu, pa Vam bodo nnge vedno ruIjp. 199.- Vrsta 9977-27 Cevljl iz fiuega telečjega boksa s trpežnim usnja- tim podplatom. Polšiljasta oblika dale čevljem izrazito elegantno zunanjost. Primerni za vsak dan in praznik. 249.- Vrsla 62bt- ruarjetn za pisarno, kontor ali slično. — Naslov v upravi liNia. Stan varcje s 4 sobami in pritiklinami se takoj odda. Na- taiičneje v veletrgovini Alojz Mastnak, Celje. I? novi hisi se oddata 2 prazni so'>i Natančnejse itifor- macije v upravi lista. Prazno sobo v novi liiši oddam s 1. februarjem. Naslov v upravi lisia. Učenec priden 'n pošten se sprejme taUoi v papirni trgovini. Vpraša se v upravi lista. Oglašujfe Franjo Dolžan Z,C*J* m—m_^m——mm———^^^m^mm Stew. 4 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajoia dela in popravila. — Cene ztnerne. —1MB—— Postrežba točna in soiidna ! T< lefon At. 245 Bogata izbira razglednic - «rep papir, svilen in barvan papir — Blaznlkova In družinske pratlKe vs© -v velilti izibii?! s>o nizki ceni \s velett>govini s papipjem ixx knjigami Goričar & LesHovšeK — Celje Wksk^W%^m%m\f% Naznanjam cenj. občinstvu, da sem se pneselil z ¦¦•¦^11«1*1111*" Liubljanske ceste St. 10 na D.ckoi tpg St I. Josip Sev*r-9 elektrotehnično podietie CELJE, DečkO« trg it I. nstaiacije za eleUtrično razsvetljavo kakor tudi za pogon. — — Zaloga vsega v stroko Ispadajočega materijala. Delo solidno, cene zmeme ! Urejuje Rado Peinik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četlna. -- Oba v Celju.