NEVERJETNE REZULTATE SMO DOSEGLI V PLANIRANJU . .. nooBBi . . . ODLIČNE VODNJI IN V PROIZ-IZVOZU . . . Razgovor z markom Rainerjem, podjetja dom v Ljubljani . . . ZARES NEVERJETNO, ZAKAJ SMO V DEFICITU .. . Karikatura: ANDREJ NOVAK direktorjem stanovanjskega Govori se, da smo ga z ustanovitvijo stanovanjskih podjetij polomili, ker je zaradi okrnjenih pravic hišnih svetov upadel interes stanovalcev za dobro vzdrževanje hiš, po drugi strani pa da gre veliko in preveč sredstev za administrativni aparat na novo ustanovljenih stanovanjskih podjetij. Marko Rainer deloma te govorice pobija, nakazuje pa hkrati kočljivejše probleme. »Družbeno upravljanje hiš v. bistvu ni okrnjeno,« je dejal Dv. Rainer, »zagotovljeno pa je gospodarnejše izkoriščanje hiš-nih sredstev. Vsem hišam ostaja redno vzdrževanje od 10 do 24 % sredstev (velja za Ljubljano), le denar hranimo mi, kar ha najbrž ni slabo. Iz izkušenj namreč vemo, da so hišni sveti v novejših hišah plačevali tudi Popravila ali celo stanovanjsko opremo, ki bi jo morali plačati sarnj stanovalci. Več računov je bilo falziciranih: hišni denar je bil porabljen za nekaj čisto drugega, kot je izkazoval račun.« Stanovanjska podjetja so torej nekakšni kontrolorji družbenega upravljanja hiš. Nekam čudno to zveni... Stanovanjska podjetja so zakonito zadolžena za dobro vzdrževanje stanovanjskega' fonda, in zato so primorana bedeti nad porabo vseh razpoložljivih sredstev. Če so zahtevki hišnih sve- J!■■»>■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■■■ H « s g g 1 g | e R 5 g 6 S 5 5 8 g E g 6 5 5 g g e i 6 S g POTREBE ŠE NISO OBVEZNOSTI * S s I E s g 5 8 s S i 8 g S s 8 * 8 I 8 8 I ! s i *», Vsaj za večino občin velja ugotovitev, da so že pripravile ali pa prav v tem času dokončujejo osnutke srednjeročnih programov razvoja do teta 1970. In po poletnih počitnicah, torej čez dober mesec, največ dva, lahko pričakujemo, da se bo razvila živahna javna razprava o osnovnih smernicah, ki jih nakazujejo ti programi. In čeprav je zavoljo tega, ker se ta javna razprava še ni začela, preuranjena vsaka ocena o kvaliteti opravljene naloge, pa vendar lahko v prenekateri občini že zdaj ugotavljamo, da so sestavljavci programov pozabili na marsikateri vidik, odločilen v planiranju. A tokrat naj bo govora o enem samem. ' Za tole gre: Področje družbenih služb, obrti, komunale in nekaterih drugih dejavnosti, ki neposredno vplivajo na gibanje družbenega standarda v prihodnjem■ obdobju osnutki progra-rnov razmeroma podrobno načrtujejo. "Vsekakor ne pomenijo več samo zbir želja občanov ali zbir vseh potreb v Posamezni komuni, kajti marsikje je možno zaslediti selekcijo želja in trezno presojo možnosti. Torej tudi bistven premik k realnosti teh planov. Vendar pa nekatera dejstva še vedno prete omaja,ti to realnost planov — vsaj na področju nadaljnjega investiranja v družbeni standard občanov — in jih sčasoma spremeniti samo v nekakšen neuraden dokument želja. Povsem očitno je namreč, da vseh predvidenih investicij v družbeni standard občanov ne bo mogoče zagotoviti samo iz proračunskih sredstev komune, ker so pač Potrebe občutno večje. Zato bo očitno potrebno spremeniti nekatere dosedanje odnose v zajemanju družbene akumulacije in uveljaviti nekatere preporazdelitve v delitvi ustvarjenega dohodka. Toda v največ primerih je prav ta instrumentarij v osnutkih srednjeročnega programa prava neznanka. Potrebe so v osnutkih programov sicer zbrane, oštevil-cena je tudi vrednost potrebnih investicij, prav malo ali nič pa ti programi ne povedo, kako in po kakšni poti zagotoviti ta sredstva. To pa pomeni, da proizvajalci v delovnih organizacijah, ko se bodo odločali o tem, kako bodo J* Prihodnje povečali kapacitete varstvenih ustanov, izobraževalnih institucij, družbene prehrane ... pravzaprav ne bodo vedeli ničesar o tem, kakšne so njihove material-ne obveznosti, ki jih s temi plani sprejemajo. Ne. bodo V^ogli vedeti, kolikšen del svojega ustvarjenega dohodka bodo morali nameniti za zadostitev teh potreb. In tako se kaj lahko primeri, da se ta družbeni dogovor Ptoizvajalcev, kar pa bi moraVa postati javna razprava o osnutkih srednjeročnih programov razvoja, sprevrže le v lormalno potrjevanje projektov. Prau ta formalizem pa je doslej omajal realnost že pre-nekaterega od naših planov. Zakaj eno so potrebe, nekaj Povsem drugega pa so obveznosti. A na tej relaciji ne bi jnelo biti nobene neznanke, če seveda res hočemo, da om° našim potrebam tudi zadostili. BOJAN SAMARIN Četrtek, 28. julija 1988 Št 29, leto XXII Premalo denarja za nove hiše tov utemeljeni, smo jih dolžni upoštevati. Ne moremo pa, na primer, dopuščati, da bi blagajniki hišnih svetov dobivali mesečno pa 500 do 1000 dinarjev honorarja na posamezno stanovanje, skupno so na našem območju prejemali 1 milijon starih dinarjev, če stanovanjsko podjetje lahko ta posel ceneje opravi. Imate mogoče dokaze za to? Seveda. Inkasant stanarine nas bo stal samo 60 do 70 din na stanovanje. Resda inkasanti ne bodo za ta denar opravljali vseh blagajniških poslov, toda če upoštevate, da gre za režijske stroške našega podjetja vsega 5 % stanarine, potem ni umesten očttčk, da razsipujemo denar. Poprej so hišni sveti odvajali 3 odstotke stanovanjskim skupnostim, od katerih niso imeli nobene koristi, mi pa jih bomo v marsičem razbremenili Hišni sveti se bojijo, da boste preveč po svoji glavi gospodarili s hišnim denarjem. Naš delovni program je sprejela skupščina stanovalcev, torej predstavniki hišnih svetov, ki je dala letos prednost predvsem popravilu streh, žlebov in sanacijskih naprav kot električni podomet, zatiranje hišne gobe ipd., in sicer ne v 413 hišah, kakor so zahtevali hišni sveti, ampak v 683 hišah, kakor je zahtevalo naše podjetje. Investicijsko vzdrževalna dela nas bodo stala letos 776 milijonov dinarjev, kar ni malo. Res pa je, da si nove hiše ne bodo mogle privoščiti novih električnih štedilnikov, žaluzij in podobnega, kar si morda stanovalci želijo in bf si nemara tudi omislili, če bi samostojno razpolagali z nekdanjim obilnim delom stanarine. SREDSTVA ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO SO PREVEČ RAZDROBLJENA Se strinjate s tem, da imamo v Ljubljani kar štiri stanovanjska podjetja in kakih 50 stano-(Nadaljevanje na 4. strani) RIBIČEV VSAK DAN FOTO SLUŽBA DE KAJ STA STORILI TURISTIČNI PODJETJI KOMPAS IN SAP LJUBLJANA ZA LETNI ODDIH DOMAČIH GOSTOV Še vedno aktualno vprašanje Vse do letos je bilo ta* ko, da se komercialna gostinsko-tur istično-prometna podjetja organizirano niso preveč zavzeto ukvarjala z domačim turizmom. Skrb za to so prepuščala delov* nim organizacijam, počitniškim skupnostim in seveda tudi privatni iniciativi. Letos pa moremo prvič opaziti bolj organiziran nastop teh podjetij tudi na področju domačega turizma. Eden od vzrokov je nedvomno ukinitev voznih olajšav za potovanje na dopust, kar je čez noč zapretilo tovrstnim delovnim organizacijam, da svojih zmogljivosti ne bodo mogle izkoriščati niti v mejah rentabilnosti, kaj šele da bi bile za tedne vnaprej razprodane vse vozovnice na turističnih linijah in zasedena prav vsa razpoložljiva ležišča. O tem smo se pogovarjali a tovarišema Danilom Radovičem, referentom v počitniškem servisu podjetja KOMPAS, in Cirilom Gašperšičem, šefom oddelka za domači turizem pri podjetju SAP Ljubljana. PRIPRAVITE KOVČKE — OSTALO PREPUSTITE NAM Težko bi bilo primerjati oblike in »prijeme« pri delu obeh (Nadaljevanje na 5. strani) 44+444444444444444444444444444444444444444444444444444444 $<•>,- © STR. 2 SAMOKRITIČNO, KONKRETNO IN DOSLEDNO! ® STR. 3 SAMOUPRAVLJANJE NI FEVD SKUPIN STR. 4 DOPISNIKI POROČAJO STR. 5 POČITNICE ZA 600 DINARJEV DNEVNO STR. 7 MLADI SO SE UPRLI STR. 10 IZPRAŠAJMO VEST: KDO KOGA VARA ♦♦♦444444444444444444444444444444444444444444444444444444C'.444444V KOOPERACIJSKI ODNOSI MED PODJETJEM JOSIP KRAS IZ ZAGREBA IN KOBARIŠKO PLANIKO SO OBEMA PARTNERJEMA ZAGOTOVILI DOBRE GOSPODARSKE REZULTATE * f Kolektiv ni zamolčal težav Od proizvodnje popularnega tolminskega sira je ostalo kaj malo. To smo se lahko tudi sami prepričali, saj v tovarni mlečnih izdelkov v Planiki iz Kobarida o njem skoraj ni več sledu. »Veste, s sirom je že tako, eno leto je po njem veliko povpraševanje, naslednje leto pa ne,« je jel pojasnjevati obratovodja Andrej Koren. »Sir je zelo zahteven proizvod za skladiščenje. Tako se nam je pred tremi leti zgodilo, da smo ga imeli na zalogi več kot sto ton. In da bi videli, koliko se nam ga je posušilo, ko ga nismo mogli prodati. To pomeni, da smo delali le za kalo ,.. Kajpak so takšno poslovanje najbolj občutili zaposleni v nizkih osebnih dohodkih, kaj še, da bi kaj prigospodarili za sklade, in bi si proizvodnjo izpopolnili ali jo mehanizirali. Skoraj vsi so kobariški proizvodnji mlečnih izdelkov prerokovali labodji spev. PA NI BILO TAKO! Vsi zaposleni so se zavedali, da bo izhod iz zagate težaven. »Kaj pa če bi proizvodnjo specializirali?« so se že pred tremi leti spraševali. Toda kako? Nikogar niso imeli, ki bi jim pomagal. A vseeno niso odnehali. Pred štirimi leti je prišel v kobariško Planiko nov direktor. In z njegovim prihodom se je marsikaj spremenilo. Toda ne tako, da bi uveljavil politiko močne roke. Prav direktor, kot so nam pripovedovali, je ob podpori samoupravnih organov na stežaj odprl vrata strokovnjakom, ki so potem skupaj iskali možnosti, kako bi proizvodnjo specializirali in vzposta- vili kooperacijo s kako večjo tovarno pri nas. Prizadevanja niso bila zaman. Pa prisluhnimo, kaj c tem pravi o tem direktor kobariške Planike Jože Bratec: »Pred tremi leti smo navezali poslovne stike 'z zagrebško tovarno čokolade, bombonov in keksov Josip Kraš. Ta tovarna letno potrebuje osem do deset, milijonov litrov mleka, ki bi ga m.i lahko predelali v mleko v prahu. To smo že takrat vedeli, da bomo zmogli. Ko pa smo se z Zagrebčani dokončno dogovorili, da jim bomo samo mi dobavljali mleko v prahu, smo proizvodnjo sira takoj opustili in jo začeli preusmerjati na proizvodnjo mleka v prahu.« In res, stroje, s katerimi so proizvajali sir, so v Kobaridu že skoraj vse prodali. Na njihovem prostoru stojijo danes sodobni stroji za proizvodnjo mleka v prahu, kondenziranega mleka in planinskega masla, ki ga bodo že letos dobavili Josipu Krašu toliko, kolikor ga v Zagrebu potrebujejo za svojo proizvodnjo. To pomeni, da bodo kobariški proizvajalci mlečnih izdelkov proizvedli mleka v prahu iz vseh 10 milijonov litrov mleka. ZAKAJ SO ZAGREBČANI ZA KOBARIŠKO MLEKO? Naš sodelavec Milan Govekar se je oglasil tudi v zagreb-(Nadaijevanje na 6. strani) 7 dni v sindihaiih Viktor Kos predsednik tovarniškega odbora sindikata Induplati Jarše če bi se dogovorila za pomenek na temo: sindikat in skrb za člane kolektiva — kaj bi posebej poudarili? V tovarni smo dobro vedeli, da proizvajamo take vrste izdelke, ki niso ravno nujno potrebni za življenje naših kupcev, ki pa vseeno pomenijo naš kruh. Sindikat je bil tisti, ki je dal največ pobud tako samoupravnim organom kot strokovnemu kolegiju v tovarni, pobud o možnostih odkrivanja raznih rezerv in nujnosti izpopolnjevanja opremljenosti posameznih delovnih mest, da bi po tej poti zmanjševali proizvodne stroške. Zvečine so bili vsi naši predlogi sprejeti. V prvih dveh mesecih letošnjega leta, ko je bil za nas najbolj kritičen čas in ko smo imeli na zalogi več kot za pol milijarde dinarjev izdelkov, je spet sindikat bil tisti, ki se je uprl nekaterim zamislim in predlogom, da naj bi odpustili 150 do 200 delavcev. Zahtevali smo, da tem ljudem odgovorne službe v podjetju začasno, dokler se razmere ne bi normalizirale, poiščejo drugo delo. Drži, da nihče ni nepogrešljiv, ampak ti ljudje so naši in izkušeni delavci. In še: kakšno škodo bi utrpelo podjetje, če bi čez čas začeli sprejemati povsem nove delavce, ki bi se morali šele priučiti svojemu delu? Krizo smo prebrodili — čeprav za ceno tega, da smo nekaj časa poslovali na meji rentabilnosti. Zdaj imamo spet dovolj dela, prodaja pa teče skoraj normalno,,, Jože Fabjan član izvršnega odbora sindikalne organizacije PTT podjetja Novo mesto Malce standardno, a še vedno aktualno vprašanje: kako ste si na dolenjskih poštah izoblikovali merila nagrajevanja? Na vseh dolenjskih poštah imamo že sedaj precej del normiranih. Toda norme, ki smo si jih postavili pred desetimi in več leti, so danes že zastarele. Na vseh naših poštah se je namreč spremenil način dela, predvsem smo uvedli tehnološke postopke, ki sploh še niso normirani. Mednje sodi na primer delo šoferjev, mehanikov in drugih poklicev. Normiranje teh del pa • je razumljivo povezano z nagrajevanjem zaposlenih. Kajti prav na osnovi norm, ki jih sproti izpopolnjujemo, bomo lahko izoblikovali še boljša merila nagrajevanja. 2e sedaj pa imamo &5 odstotkov osebnega dohodka slehernega zaposlenega na dolenjskih poštah zasnovanega na rezultatih dela. Preostalih 15 odstotkov pa predstavljajo najrazličnejši dodatki, kot na primer za strokovnost, stalnost, težko terensko delo in podobno. Vidite, prav zavoljo tega, ker je večina dohodka odvisna od rezultatov dela slehernega člana, je izpopolnjevanje meril nagrajevanja oziroma normiranje posameznih del še kako pomembno. Franc Vrhovec predsednik IO sindikalne podružnice Industrije pohištva Stol, Duplica Minilo je leto, odkar smo uzakonili gospodarsko reformo. Kako jo je občutil vaš •kolektiv in kaj' je storil sindikat, da bi našli pot iz težav? Tako kot v drugih delovnih organizacijah je tudi pri nas na sindikat prešla skrb za urejanje različnih problemov v zvezt z letnim oddihom, nadomestili za K-15 in družbeno prehrano. Vendar tokrat o tem ne bi govoril. Poudaril bi rad neko drugo obliko skrbi za človeka, namreč to, da nanje ne pozabljamo, kadar se znajdejo v stiskah, kadar teže obolijo in podobno. Ze leta nazaj pa je pri nas v navadi, da vsaj ob večjih državnih in drugih praznikih, obvezno pa tudi ob prazniku podjetja — 17. septembru, ko je obletnica izvolitve prvega delavskega sveta, obiskujemo tiste naše bolnike, ki so na posteljo privezani več kot mesec dni. Obisk članov izvršnega odbora sindikata spremlja tudi novinar tovarniškega časopisa, ki potem z besedo in sliko seznani tudi ostale člane kolektiva, kako poteka zdravljenje in kakšno je počutje obolelega sodelavca. Tako našim težjim bolnikom — v celem letu je kakih 10 takih primerov — dokazujemo, da nismo pozabili nanje. Obolele sodelavce ob obiskih tudi obdarimo, kar tudi ugodno vpliva na njihovo splošno, še posebej pa psihično počutje. Poleg tega pa na domovih obiskujemo socialno ogrožene člane kolektiva in se tako na kraju samem prepričamo o njihovih težavah. Janez Blaznik predsednik IO sindikalne Javor, obrat Prestranek Ali je res, da rešuje podjetje stanovanjske probleme malce enostransko? Pravijo, da je za strokovni kader dobro poskrbljeno, za preostale drugače... Prizadevamo si, da rešujemo stanovanjske probleme kar se da pravično. Res pa je, da je trenutno strokovni kader glede Stanovanj na boljšem kot drugi zaposleni v podjetju. V Prestranku smo zgradili dvanajstanovanjski blok, kjer danes stanujejo v glavnem tehniki in mojstri. Delavci, ki so zaposleni v obratu Prestranek, bivajo po večini v okoliških krajih... Seveda je za marsikoga stanovanje še danes najtežji problem. Zato je podjetje sklenilo, da bo svoja sredstva za stanovanja nalagalo pri banki, ta pa bo individualnim prosilcem nudila stanovanjska posojila. Sodimo, da bomo tako v treh ali štirih letih rešili tudi stanovanjske probleme naših delavcev, saj se bo v dveh letih nabralo blizu 80 milijonov starih dinarjev. podružnice Inž. ODMEV 4. PLENUMA CK ZKJ V DELOVNIH KOLEKTIVIH IN SINDIKALNIH ORGANIZACIJAH SAMOKRITIČNO, KONKRETNO IN DOSLEDNO! Na osnovi prvih poročil, ki jih je prejel Republiški svet ZSS od delovnih kolektivov in sindikalnih organizacij, je mogoče ugotoviti, da je 4. plenum CK ZKJ tudi med delovnimi ljudmi v Sloveniji izredno močno odjeknil. Delovni kolektivi izražajo svojo podporo sklepom plenuma CK ZKJ. Plenum ocenjujejo proizvajalci tako ugodno zlasti zato, ker se je odločil za vključitev celotne javnosti v svoje delo in ker je odločno obračunal z glavnimi nosilci nazadnjaških političnih koncepcij ne glede na njihove dosedanje funkcije. V razpravah o sklepih plenuma pa izražajo pripravljenost pomagati pri razreševanju perečih družbenih problemov, ob tem pa zahtevajo tudi odločno in dosledno razreševanje teh problemov tako v delovnih organizacijah kot na ravni politično teritorialnih skupnosti, posebno v republiki in v zvezi. V razpravah, kako uresničiti sklepe 4. plenuma CK ZKJ, pa ljudje izražajo hkrati s podporo sklepom plenuma tudi nezadovoljstvo zaradi r\ačina obravnavanja teh sklepov. Tako kritizirajo precej močne težnje posameznikov, naj bi 4. plenum v glavnem le pojasnjevali, češ da »pri nas«, v delovni organizaciji, komuni in republiki ni perečih vprašanj in da. zato niti ni treba konkretno analizirati posameznih pojavov in problemov ter ukrepati. Po oceni številnih delovnih kolektivov, ki so obravnavali na odprtih sestankih osnovnih organizacij ZK gradivo 4. plenuma, pa bi moral duh plenuma prežeti celotno naše družbeno življenje, to pa je mnogo pomembnejše kot ozko urejanje pristojnosti službe državne ’ varnosti, kar naj bi bilo po mnenju nekaterih glavno vprašanje, ki ga je zdaj treba urediti. ALI SMO RES VSI ZA SKLEPE PLENUMA? Plenum so zelo ugodno ocenile tudi sindikalne organizacije. Kot negativen odmev na vsebino in sklepe 4. plenuma CK ZKJ ocenjujejo sindikalne organizacije pričakovanje v nekaterih delovnih organizacijah, ki se v času reforme bojujejo z gospodarskimi težavami, da bodo sklepi 4. plenuma te težave odpravili že sami po sebi in čez noč, in dejstvo, da so se v nekaterih delovnih kolektivih, občinah in v republiki izrekli za sklepe plenuma tudi ljudje, ki so bili doslej nosilci birokratskih teženj v praktičnem delovanju, čeprav so še vsakič doslej, ko se je bilo treba izreči za sa-moupravljalsko pot naše družbe, utemeljevali takšno pot v javnih nastopih kot edino možno. Sindikalne organizacije ocenjujejo zato razprave o 4. plenumu, ki so jih doslej organizirale v delovnih kolektivih, šele kot prvo fazo svojega političnega dela, saj se bo šele z nadaljnjim bojem mnenj in stališč, predvsem pa z analiziranjem prihodnje dejavnosti nosilcev birokratskih, teženj pokazalo, kdo je za resnično samoupravljanje in kdo ni. Sindikalne organizacije poročajo, da so dobile družbene sile in posamezniki v delovnih organizacijah, ki so se že doslej Zavzemali za razvijanje samoupravnih odnosov, s 4. plenumom dolgo pričakovano priznanje za svoje delo, pa tudi orožje, da svoja stališča do konca uvelja-" vij o. ZNAMENJA POGLOBLJENEGA DELA Vse več znamenj govori, da so začele sindikalne organizacije v Sloveniji po 4. plenumu kakovostno spreminjati zastavljene koncepte svojega dela. Tako je predsedstvo ObSS Celje na posebni seji obravnavalo organizacijske in kadrovske probleme v • sindikalnem svetu in sindikalnih podružnicah, predsedstvo ObSS Koper je na posebni seji podrobno razčlenilo metode političnega dela koprskih sindikatov, sindikalna podružnica Litostroj se je odločila, da poslej ne bodo imeli več plačanega sindikalnega funkcionarja, ki je bil poslednji plačani funkcionar med sindikalnimi podružnicami v Sloveniji, izvršna odbora sindikalnih organizacij v tovarnah Belinka in Tonosa sta politično ocenila sklepe in ukrepe samoupravnih organov, koliko so le-ti sklepi odrazi zahtev in želja neposrednih proizvajalcev. Iz večjih delovnih kolektivov prihajajo poročila, da se odločajo za ustanavljanje sindikalnih organizacij in njihovih izvršnih odborov v delovnih enotah itd. Vsi ti izrazi odmeva na 4. plenum CK ZKJ kažejo, da se je-začelo življenje v sindikalnih organizacijah Slovenije po 4. plenumu še bolj demokratizirati. Tako sindikalne podružnice v zadnjem času: P zahtevajo v zvezi z obravnavanjem sklepov 4. plenuma večjo javnost in demokratičnost razprav pri izdelavi internih samoupravnih predpisov; H politično so začele ocenjevati pojave, ko posamezniki, obremenjeni z birokratskim načinom vodenja gospodarske organizacije, s pretnjami in pritiskom izsiljujejo od samoupravnih organov odločitve, ki jim osebrio ustrezajo (primeri pogojnih ostavk); H odpravljati so začele marsikje tudi vzroke, da so lahko vodstva odpuščala z dela kritike njihovih ukrepov; !H sindikalne podružnice tudi organizirajo razprave v tistih delovnih kolektivih, katerih vodstva menijo, da je 4. plenum že sam po sebi odpravil vrsto go- spodarskih težav, v teh razpravah pa opozarjajo sindikalno članstvo na dejstvo, da je treba s težavami izrazito gospodarskega značaja še naprej objektivno računati, vse dokler ne bomo v praksi uresničili reforme; H občinski sindikalni sveti, republiški odbori sindikatov in komisije republiškega sveta ZSS pa so po 4. plenumu začeli intenzivno politično analizirati vrsto aktualnih vprašanj, kot so: samoupravljanje in delitev po delu, uresničevanje reforme, kadrovska politika sindikatov, družbeno upravljanje, ki ga v nekaterih občinah uveljavljajo z nedemokratičnimi postopki in proti volji delovnih kolektivov, odnos vodstev delovnih organizacij do organiziranja delovnih enot, vprašanja družbenega standarda, aktivnega odmora in športne dejavnosti delovnih ljudi, politika štipendiranja, reelekcija strokovnih kadrov itd. Kakor kaže odmev na 4. plenum, se delovni ljudje in sindikalne organizacije v celoti zavedajo njegovega pomena za demokratizacijo našega življenja. To pa tudi pomeni, da v spopadu z nosilci birokratskih teženj ne morejo podleči, kakor tudi, da se pred ovirami, ki preprečujejo razvoj samoupravljanja, ne bodo zaustavili. V. B. IZ DELOVNIH IZKUŠENJ PRAVNE POSVETOVALNICE Narobe izkušnje ffllElEllllllllllllM Zdrava pamet veleva, da bi trgovec moral ustreči kupcu, če ga le more zadovoljiti. Tako ravnajo povsod po svetu. Seveda nikjer ne gre brez bolj ali manj potrebnih formalnosti, vendar so pristojni organi zelo ekspeditivni pri svojem delu. Če drugega ne, vedo vsaj to, da kupca ne smejo pustiti čakati, kajti lahko bi se premislil in poiskal dobavitelja drugod. Pri nas pa se le izjemoma poslužujemo te poti. Nasprotno: podjetja, ki že izvažajo ali šele poskušajo osvojiti nova tržišča, bi skoraj zaslužila medaljo za vztrajnost s katero se zoperstavljajo birokraciji v različnih »pristojnih organih«. Potrdil in dovoljenj ni nikoli dovolj, izdajajo pa jih počasi, da lahko preverijo, če so v skladu z že izdanimi potrdili, izvoznimi dovoljenji, blagovnimi in drugimi listami. To se dogaja celo v primerih, ko z izdelki iz domačih surovin skušamo prodreti na povsem nova tržišča in kjer bi lahko sklenili ugodne posle. Celjska tovarna Aero se je na primer pogajala za izvoz trakov za pisalne stroje na Kubo v vrednosti 150.000 dolarjev. Kubanci so čakali več kot tri mesece, da bi Aero dobil vsa potrebna izvozna dovoljenja. Ko so si Kubanci že premislili in izbrali drugega dobavitelja, si je Aero le priboril tolikanj želena izvozna dovoljenja. Namesto komentarja samo nekaj misli iz dopisa predstavništva našega podjetja lnterexport v Havani, ko je celjski tovarni pojasnilo, zakaj je posel za letos dokončno propadel: »Na cedilu ste ostali zavoljo formalno administrativnih vzrokov. Ljudje, ki so v naši državi zadolženi za to tržišče, zelo počasi reagirajo in se zbudijo šele takrat, ko je že prepozno!« -mG liiiiiiraiiiii niiiiiiiiiiii« iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. PRI ObSS SEŽANA Sežanski sindikati ugotavljajo, da je njihova pravna posvetovalnica postala učinkovita institucija pravne zaščite proizvajalca. To ugotovitev pa je moč podkrepiti tudi z nekaterimi podatki. V minulem letu se je zateklo po zaščito na sežansko pravno posvetovalnico 212 proizvajalcev, posvetovalnica pa je izdelala tudi 54 tožb, pritožb in ugovorov. Samo v prvem polletju letos pa je sežanska pravna posvetovalnica obravnavala že 68 primerov. ZANIMIVA STRUKTURA SPOROV Bolj kot podatki o tem, koliko je bilo primerov, v katerih je posredovala pravna posvetovalnica pri občinskem sindikalnem svetu v Sežani, pa je zanimiva struktura primerov, v katerih so se delavci zatekali po pravno pomoč in zaščito na posvetovalnico. Od vseh, v letošnjem prvem polletju obravnavanih primerov je bilo največ delovnih sporov, kar 37 primerov. V civilno pravnih zadevah pa je posvetovalnica posredovala osemnajstkrat, v socialno zdravstvenih zadevah pa le trinajstkrat. V delovnih sporih pa so na prvem mestu spori zaradi odpovedi — 16 primerov — slede nezakonite premestitve in stanovanjske zadevo s po šestimi primeri. Zavoljo tega tudi ni naključje, da so si v pravni posveto- valnici zastavili vprašanje, zakaj pravzaprav delovni spori predstavljajo osrednje tematsko področje pravne zaščite delavcev. Analiza teh primerov pa je hkrati dala tudi odgovor na zastavljeno vprašanje. Med vzroki je nedvomno najbolj odločilen ta, da velika večina delavcev, ki so se zatekli po pomoč na pravno posvetovalnico, sploh ni spoznal niti najbolj splošnih in najbolj temeljnih doiočb samoupravnih aktov njihove delovne organizacije.- Niso jih poznali, čeprav so glasovali o njih in čeprav bi morali biti seznanjeni s svojimi pravicami, dolžnostmi in pristojnostmi. Ob tej ugotovitvi pa se kajpak zastavlja neko novo vprašanje, namreč, zakaj niso delavci seznanjeni s predpisi samoupravnih aktov7 Morda niso zainteresirani, da bi jih poznali — seveda samo* dotlej, da ne pride d^XN>X>N^XXVXVXX>N>XX>XWX>XX l*ravim posvHov.il.mn l»E ~ —*■--------- —------ — -- -------- l‘ačunaCe na pose^ni vlogi izjavijo, da niso dolžni odpirati žiro odrem poc^agi tega odloka je izdal zvezni sekretar za finance in 0rpY° Pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun, Št. i/1‘i?ianu uporabe sredstev s tega računa (Uradni list SFRJ, račuri h - 'ra odredba določa, da je občan dolžan odpreti žiro dob; od rZ 3e v posameznem koledarskem letu na tem, da del0Vnr e.nega ali več državnih organov oziroma od ene ali več s preiv..in drugih organizacij dohodek, ki sam zase ali skupaj ^bčam n,iirni dohodki v tem letu presega znesek 100.000 S-din. „ J’ ki dobivajo dohodke od dopolnilnega ali honorarnega in druge Organizacije neposredno izplačevati dohodke leiaT Presegajo ta znesek, morajo odpreti žiro račune pri ko- kivaiig*1 b,anki' ki 3e pristojna za občino, v kateri imajo stalno hepof;/. Vendar pa 4. točka omenjene odredbe določa, da se °d honn n° lahko izplačujejo občanom dohodki, ki jih dobivajo (pokrrin;rarn.e§a dela poleg dohodkov iz socialnega zavarovanja U- c V a’ invalidnina). ,$i tielav/v3?^ ikonskih določil je torej razvidno, da morajo h ki bodo prejeli čez 100.000 S-din osebnih dohodkov iz dopolnilnega dela, razen tistih, ki prejemajo pokojnino oziroma invalidnino, odpreti žiro račune in da jim lahko samo na žiro račune izplačujete dohodke. MITJA STUPAN © 74. VPRAŠANJE: Prejela sem sklep o prenehanju dela zaradi zmanjšanja obsega poslovanja, čeprav so v delovni organizaciji, v drugem oddelku še druga delovna mesta, na katera bi bila lahko premeščena po svojih strokovnih in delovnih sposobnostih. Na moj ugovor zoper prenehanje dela mi je delavski svet odgovoril, da po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih v primeru skrčenja obsega poslovanja delovna skupnost ni dolžna razporediti delavca na drugo ustrezno delovno mesto, ker je to dolžna storiti le v primeru ukinitve delovnega mesta. Prosim vas, da mi odgovorite, ali je stališče moje delovne organizacije pravilno ali ni? V. J. — CELJE Temeljni zakon o delovnih razmerjih v II. odstavku 99. člena določa, da sme delovna skupnost skleniti, da delavcu preneha delo v delovni organizaciji zaradi odprave delovnega mesta, če nima možnosti, da bi delavca razporedila na drugo ustrezno delovno mesto v delovni organizaciji, ali če delavec odkloni, da bi se usposobil za delo na drugem delovnem mestu, katero mu je ponudila v skladu z določbami splošnih aktov delovne organizacije o strokovnem usposabljanju delavcev. Te obveze, da bi delavca razporedila delovna organizacija na drugo ustrezno delovno mesto v primeru skrčenja obsega poslovanja sicer zakon izrecno ne določa, je pa ta obveza delovne organizacije razvidna tako iz načela stalnosti delavca v delovnih razmerjih, kot tudi iz primerjave z določili temeljnega zakona o delovnih razmerjih o prenehanju dela zaradi ukinitve delovnega mesta in zaradi nezadovoljevanja zahtevam delovnega mesta. Tako v primeru ukinitve delovnega mesta, kot v primeru nezadovoljevanja zahtevam delovnega mesta je zakon predpisal obvezo delovne organizacije,, da lahko sprejme sklep o prenehanju dela le, če nima za delavca, katerega delovno mesto je ukinjeno, drugega ustreznega delovnega mesta, ali če nima možnosti, da bi delavca razporedila na delovno mesto, za katero po svoji delovni sposobnosti zadovoljuje zahteve, kadar je objektivno ugotovila, da delavčeve delovne sposobnosti ne zadovoljujejo zahtevam delovnega mesta, ki ga zaseda. Povsem nelogično bi bilo, če te obveze do razporeditve na drugo delovno mesto delovna organizacija ne bi imela, kadar je skrčen obseg njenega poslovanja, vendar so delovna mesta, kamor bi lahko delovna skupnost razporedila delavca, ki na svojem delovnem mestu nima več dela. Vprašanje je namreč, ali ne gre v takem primeru za ukinitev delovnega mesta in ne za zmanjšanje obsega poslovanja, če so prosta še druga delovna mesta v drugem oddelku, ker se bo z zasedbo teh delovnih mest poslovanje razširilo v tem oddelku, celotna delovna organizacija pa tako ni zmanjšala trajno svojega obsega poslovanja, temveč ga je celo mogoče razširila. Posledica zmanjšanja dela v enem oddelku je ukinitev teh delovnih mest v tem oddelku, v primeru ukinitve delovnih mest pa lahko delovna organizacija sklene, da delavcu preneha delo pri njej le, če nima možnosti, da bi ga razporedila na drugo ustrezno delovno mesto. A. POLJANŠEK / Is naše družbe dopisniki poročajo NA TEMO: PEREČI PROBLEMI HTZ SLUŽBE V TOMOSU Možnosti vključevanja mladine v uk ® Jože Šuligoj: Tolmin Že lani, še bolj pa letos se je pokazalo, da je v tolminski občini najteže najti zaposlitev za mladino, ki je končala obvezno šolanje. Zato morda ni naključje, ali pa je celo v vzročni zvezi ugotovitev občinskega sodišča v Tolminu, da je število mladoletnih prestopnikov močno poraslo v zadnjem času. Letos je končalo obvezno šolanje 379 otrok in od teh jih je približno ena tretjina omagala že pred zaključkom osmega razreda. Približno 100 jih bo nadaljevalo šolanje v gimnaziji in nekaj na drugih srednjih šolah. Kaj pa preostali? Možnosti za zaposlitev ali sprejem v uk je malo. Če podjetje potrebuje novega delavca, kar se sicer bolj redko primeri, se najraje odloči za takega, ki je že polnoleten, še prej če je že odslužil vojaščino. Vajencev pa se zlasti branijo privatni obrtniki z že znano utemeljitvijo, da so nagrade zanje previsoke in da vajenca po več mesecev na leto sploh ng vidijo, ker je v šoli, na dopustu ali na predvojaški vzgoji. & Inlcn Horvat: Murska Sokola Predvidoma bi bilo v naslednjih petih letih v Murski Soboti na voljo tisoč novih delovnih mest, kar pa je veliko premalo spričo predvidenega porasta aktivnih prebivalcev na približno 5 tisoč. Že zdaj je videti, da bodo morali občani zato iskati zaposlitev tudi v bodoče izven občine in v inozemstvu. Med zaposlenimi je približno 700 sezonskih delavcev, ki jim je sezonsko delo edini vir dohodka in bi jih bilo potrebno stalno zaposliti. Zato se v Murski Soboti vsi sprašujemo, kje iskati rešitev? V uvedbi večizmenskega dela v industriji, nekaj delovnih mest se obeta v. nadaljnjem razvoju turizma, trgovine in gostinstva. Nedvomno bi pa morali več pozornosti posvetiti razvoju obrti in uslužnostnih dejavnosti, na kar opozarjajo tudi podatki, da je v tej panogi gospodarstva zaposlenih le 5 % aktivnih prebivalcev občine. V uk in nadaljnje šolanje želi letos 1464 učencev. Vključevanje v uk in šolanje pa je rešeno le za 915 učencev, medtem ko je 549 učencev še vedno brez učnih mest. S Franjo Hovnik: Ptej Na področju ptujske občine konča letno 1600 učencev osnovno šolo, od tega uspešno komaj dobra polovica. Učenci, ki uspešno dokončajo osnovno šolo, po navadi nadaljujejo šolanje ' na šolah druge stopnje, medtem ko so drugi iščejo zaposlitev v industriji. Vedno teže pa je za učna mesta. Se predlani je bilo v Ptuju razpisanih 250 učnih mest, lani 174, letos pa že samo 142. Največ učnih mest so razpisala ptujska trgovska podjetja, in sicer 58. Druga podjetja pa žal ne kažejo zanimanja za vajence, ampak raje priučujejo svoje delavce za določena delovna mesta. V obrtništvu je še slabše. V prejšnjih letih so obrtniki razpisali 20 % vseh učnih mest v občini, lani pa 17, letos pa samo 4 učna mesta. @ Milem Filme: Ilirska Bistrica Pri' Zavodu za zaposlovanje je prijavljenih 116 mladih ljudi. Letos je uspešno končalo 8-letno šolanje 275 mladih, medtem ko jih je 122 zaključilo v 7., 6. ali pa celo v 5. razredu osnovne šole! Tako bo letos v komuni blizu 400 mladincev in mladink, ki bi se radi zaposlili ali pa nadaljevali šolanje. Prostih učnih mest pa' je. komaj 35 in 31 štipendij za srednje šole, ki so jih razpisale delovne organizacije. Industrija v komuni je precej šibka in zastarela. Modernizacija industrije in s tem večja proizvodnja pa sta v glavnem odvisni od sporbnih kadrov, ki jih v komuni primanjkuje, predvsem zaradi doslej enostranske politike kadrovanja štipendiranja. Z letošnjim letom pa veje tudi na tem področju nov veter. Prihodnja tema: Kje letujejo otroci proizvajalcev? MILIJONI, KI JIH NIHČE NE JEMLJE RESNO WF Približno za polovico nezgod pri delu imata v koprski občini »zasluge« Tovarna motornih vozil Tomos in Luka Koper. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je število nezgod v Luki zmanjšalo v primerjavi z minulim letom, v Tomosu pa je število nezgod celo naraslo. Tako sta imela Luka in Tomos v prvi tretjini letošnjega leta kar 7,13 °/o zaposlenih v bolniškem staležu. Odstotek je tako visok in obenem toliko nad povprečjem v koprski občini, da upravičeno vzbuja začudenje ... NEKAJ NI V REDU... »Prepričan sem, da so pripomogli k tako visokemu bolniškemu staležu v Tomosu tudi subjektivni vzroki, po drugi plati pa je povsem jasno, da tu nekaj ni v redu,« meni Pavle Pečar, predsednik občinskega sindikalnega sveta Koper. Da je v Luki toliko nezgod, še nekako razumeš, čeprav močno presegajo povprečje v občini. Treba pa je ob tem poudariti, da so posvetili v Luki temu problemu precej pozornosti in da je zato tudi iz meseca v mesec manj nesreč. V Tomosu pa... No, po mojem mišljenju je številka 7,13 % za bolniški stalež vsekakor odločno previsoka. Prepričan sem, da v podjetju z zaščito pri delu nekaj ni v redu ...« MNOGI SIMULIRAJO ... Tudi v Tomosu so si dokaj na jasnem, da imajo nenormalno visoko število ljudi v bolniškem staležu. Vprašanje pa je, če jih ta problem toliko tare, da bi bili pripravljeni tudi ukrepati. Vse kaže, da si zaradi tega v podjetju ne delajo sivih las. Sicer pa, poglejmo, kaj pravi o tem Karlo Pirc, varnostni tehnik. v Tomosu: »Podjetje ima sodobne prostore, tudi proizvodnja je nadvse sodobna. Zakaj toliko nesreč ...? Naj povem, da gre v bistvu za manjše nezgode. Pogosto pa sploh ni govora o poškodbi ali bolezni. Mnogi delavci v podjetju namreč močno zlorabljajo našo zdravstveno službo. Še nedavno je dobil naš delavec deset dni bolniškega dopusta, že naslednjega dne pa ga je našel naš kontrolor pri spravljanju sena. Na žalost ta primer ni osamljen ...« »Zakaj s tem v zvezi ne ukrepate in ne skušate prepre- čiti neupravičenega izostajanja od dela,« sem bil radoveden. »V bistvu ne moremo napraviti ničesar. Temeljni zakon o varstvu pri delu ne govori o kaznih; v tem primeru smo torej brez moči...,« pravi Karlo Pirc. Čeprav je proizvodnja v Tomosu polavtomatična, ima varnostna služba precejšnje probleme z delavci, ki nočejo uporabljati zaščitnih sredstev. Zato so nesreče v livarni ali na primer pri mehanski obdelavi zelo številne. Težjih nezgod ni. Najpogosteje pride do vbodov in urezov, kar pa po navadi »zadostuje« za nekaj dni bolniškega sta-leža. In kaj je krivo tem manjšim nezgodam? Nepazljivost...? Morda premalo zaščiteni stroji...? Na vprašanje tu ne moremo odgovoriti, saj za odgovor ne vedo niti tisti, ki bi jih morala zaradi vsega tega močno boleti glava. ZDRAVNIKI NE ŽIVIJO S TOVARNO... Pravih strokovnjakov za HTZ službo nimamo kdo ve koliko v naših delovnih organizacijah. Vendar bi pričakovali, da jih bodo imeli vsaj v številčno najmočnejših kolektivih. V Tomosu zatrjujejo, da je njihova varnostna služba strokovna. Vsaj mislijo tako, medtem ko si marsikdo v Kopru tega ne bi upal trditi... Pa pustimo ugibanja. Poglejmo, čemu pripisuje Karlo Pirc, vodja varnostne službe v Tomosu, nadpovprečno visok bolniški stalež v svoji delovni organizaciji. »Kot sem že povedal, naši ljudje zelo radi izkoriščajo RAZGOVOR Z MARKOM RAINERJEM, DIREKTORJEM STANOVANJSKEGA PODJETJA DOM V LJUBLJANI Premalo denarja za nove hiše Iz razgovora na temo: zapleti v stanovanjski izgradnji (Nadaljevanje s 1. strani) vanjskih enot? Kljub vašim dokazom, da boste smotrneje gospodarili s hišnim denarjem in da režijski stroški niso visoki, nas utegne ta administracija veliko stati. Osebno sem prepričan, da ne bo ostalo pri tem, ker to ni ne smotrno ne gospodarsko. Ne gre le za prevelike režijske stroške, ampak predvsem za preveliko P DELAVSK OTNOST im Glasilo RepuDUSKegs za Slovenijo Izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. Ust le ustanovljen 20 novembra 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni urednlK MILAN POGAČNIK Naslov uredništva In uprave. Ljubljana, Dalmatinova ul. 4 poštni predal 313/VI, telefon uredništva 31 66 72, 31 24 02 In 31 oo 33, uprave 31 00 33. Račun pri Narodni banki v Ljubljani St. NB 501-1-365 - Posamezna številka stane N. 50 par — 50 starih din - Naročnina je četrtletna N. 6,50 din - 650 starih din - polletna N. 13 din — 1300 starih din In letna N. 26 lin - 2600 starih din — Ro-roptsov ne vračamo — Poštnino plačana v gotovini — Tisk In klišeji CZ P »Ljudska pravica. t ,1ubl1ann drobljenje razpoložljivih sredstev. 8000 delovnih organizacij razpolaga z denarjem, ki ga je prej imelo v rokah 65 stanovanjskih skladov. Mnoga podjetja, ki imajo sedaj lastne stanovanjske enote, sama spravijo skupaj sredstev komaj za eno garsonjero na leto, komunalne banke, ki naj bi kreditirale oziroma sofinancirale gradnjo, pa imajo še ogromno sredstev vezanih v gradnjah nekdanjih stanovanjskih skladov, anuitete, ki jih dobivajo, gredo prav tako večinoma za gradnjo stanovanj, ki so jih pogodbeno prevzeli nekdanji skladi... Komunalne banke lahko posodijo druga sredstva za gradnjo stanovanj. Lahko, seveda, toda s 6 do 7 odstotno obrestno mero. To pa je za investitorje nesprejemljivo. Pri milijonskih kreditih bi znašale obresti težke stotisoče. Rečeno je bilo, naj občine plačajo 4 do 5 % obresti iz svojih proračunov, toda — kje naj te vzamejo denar? Preden bodo stanovanjska podjetja akterji stanovanjske izgradnje, pa bodo minila leta, ne samo meseci... OD DELAVCEV ZAHTEVAMO PREVEC Je mar problematično, čemu naj bi jih uporabili, če so na- menska sredstva, za katera se ve celo, koliko so jih prispevali upokojenci iz posameznih komun? To samo mimogrede. Kako pa gledate na to, da naj bi delavec odplačeval po 20.000 starih dinarjev kredita za stanovanje, kakor zahteva celjska Komunalna banka. In verjetno ne samo celjska. Na kongresu SZDL sem že povedal, da bi morali pri sofinanciranju stanovanjske gradnje misliti ne samo na ekonomsko, ampak tudi na socialno plat. Povsod po svetu daje socialno šibkim družbena skupnost zastonj stanovanja, pri nas je pa ravno nasprotno. Družbena »smetana«, če lahko tako rečem, jih je dobila od skupnosti brezplačno, delavci naj bi pa prispevali svoj delež... Po eni strani bi se jim živi jenski standard zvišal, po drugi pa zaradi sofinanciranja stanovanja precej zmanjšal. Zlasti nekaterim. To bo veljajo seveda samo za delavce, kajti visokim strokovnjakom jih bodo podjetja še vedno dajala zastonj, da jih s to ugodnostjo pritegnejo in po možnosti tudi obdržijo. »Malega človeka« bi morali pri nas bolj zaščititi, ekonomske vijake pa priviti tam, kjer bi se to veliko bolj splačalo — v gospodarstvu. .Veliko tovarn dotiramo. Kakšen odmev pa so imele te vaše misli? Za zdaj še ne takšnega, kakor bi si želel. Začudeni pogledi, to je vse. Vem pa, da bi morali s sedanjo prakso prelomiti. Po mojem je zgrešeno, da je skrb za razširjeno reprodukcijo v celoti prenesena na delovne organizacije. Ne le zato, ker. imamo veliko majhnih podjetij, ki sama nimajo dovolj denarja, da bi vsem delavcem preskrbela stanovanja, prav tako ne Komunalne banke, da bi jim nudile ugodne kredite, ampak še iz nekega drugega, zame enako ali celo bolj kočljivega razloga: delavec, ki je stanovanjsko vezan na podjetje, mora paziti, da se vodstvu ne zameri. Delavsko samoupravljanje se utegne zaradi tega razvijati drugače, kakor želimo, čeprav zlasti zadnje čase razne anomalije pripisujemo ravno izigravanju delavskega in družbenega samoupravljanja. Zato še z večjim prepričanjem zagovarjam večjo centralizacijo sredstev za stanovanjsko gradnjo in takšno ekonomizacijo stanovanjske izgradnje, ki bo izključevala socialno diskriminacijo in njene daljnosežne posledice tudi v telesni in duševni zmogljivosti naših proizvajalcev — v naši produktivnosti dela. MARIOLA KOBAL zdravstveno službo. To še nekako razumem. Nedopustno pa se mi zdi, da naseda raznim prebrisancem naša ambulanta. 2e za malenkostno poškodbo dajejo zdravniki bolniški stalež. Prepričan sem, da bi lahko večina tistih, ki dobi danes pri nas »bolniško«, normalno nadaljevala delo. V to sem globoko prepričan, saj so najpogostejše poškodbe zares malenkostne. Naši zdravniki ne živijo s tovarno. Sicer pa, prej ali slej bomo morali dobiti pravega obratnega zdravnika...« KJE TIČI ZAJEC ... Dr. Mile Jenko, zdravnik v ambulanti Tomosa, pravi, da je zdravstvena služba v podjetju solidna in dobro organizirana. Po njegovem so vzroki za tako visok bolniški stalež kje drugje... Kje, tega mi v Tomosu ni znal nihče natančno povedati. Zato bi bil logičen zaključek vsega tega^jda prav v tem grmu tiči zajec. Čudno je le, da samoupravni organ-i v podjetju ne vzamejo resno blizu 3000 izgubljenih delovnih dni na leto. Natančno namreč vedo, da jih stane vsak tak dan najmanj 17 tisočakov, seveda brez zdravniških posegov, zdravil in drugih morebitnih izdatkov. A. ULAGA Poznate sodobno basen o noju? Sindikati v Celju so skozi vse počitniške mesece organizirali brezplačno dnevno letovanje za šolske otroke. Da pa bi mladini ob prehrani, razvedrilu in oddihu zagotovili tudi strokovni nadzor, so se za pomoč obrnili na prosvetne delavce. Preračunali so, da bi za vse počitnice zadostovalo, če bi vsak od prosvetnih delavcev žrtvoval le pet svojih prostih dni. Toliko je namreč v Celju prosvetnih delavcev. In ker se pač prosvetni dopusti ne odmerjajo tako ozkosrčno kot v gospodarstvu, so v sindikatih še računali,.. da teh pet dni le ne bo preveliko breme. Računali so in se — zmotili. Nihče od celjskih prosvetnih delavcev se na apel sploh ni zganil, kaj šele, da bi se kdo odločil žrtvovati pet dni svojih dvomesečnih počitnic. To pa je tudi konec te sodobne basni o noju, ki je zarinil glavo v pesek, da ne bi ničesar ne videl ne slišal. Morale pa kajpak ta basen nima. S. B. Siva prihodnost? Delovnim kolektivom v brežiški občini ostaja iz leta v leto manj denarja za sklade. Samo še 14 °/o dohodka vlagajo vanje, drugo pa »zajejo«. Preden obsodimo njihov prevelik apetit, pa kaže povedati, da zaslužki ne rastejo skladno z življenjskimi stroški, niti z zaslužki v drugih komunah. Apetit potemtakem ni prevelik, pač pa je marsikaj drugega narobe. Občinska skupščina je na nedavni seji ugotovila, da so stroji v brežiški občini samo 30 do 40 */o izkoriščeni. Slaba izkoriščenost strojev (večina podjetij je vsaj lani delala samo v eni izmeni), pa je najbrž v vzročni zvezi s kvalifikacijsko strukturo zaposlenih: v proizvodnji je 23 °lo nekvalificiranih in 28 "/o polkvalificiranih delavcev, medtem ko ima 49 delavcev v upravah teh podjetij samo nižjo ali nepopolno nižjo šolsko izobrazbo. Kopnenje skladov in premajhna strokovnost nasploh v gospodarstvu utegneta imeti hude, celo — najhujše posledice. Delovne organizacije bodo v prihodnje morale same prispevati 70 % sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Če zajejo ves dohodek — krivulja zadnjih let nakazuje takšen konec — s čim bodo obnavljale stroje, s čim modernizirale proizvodnjo, da jih ne spodrinejo konkurenčna podjetja že na domačem trgu? Podjetja, ki nimajo sredstev za lastno obnovo ne kupcev za svoje izdelke, so obsojena na likvidacijo. In potem? Zdi se, da gospodarske organizacije premalo mislijo na prihodnost. V poldrugem letu so v brežiški občini odprli približno 200 novih obrtnih podjetij, za uk pa so la podjetja razpisala le 17 mest. Zanimivi ali še zanimivejši bi bili podatki iz industrije: dolgoročna skrb za večjo strokovnost delavcev, za pravilnejšo strokovno zasedbo delavnih mest, politika kadrovanja, če o njej sploh lahko govorijo v vseh delovnih kolektivih. Pomislek se vzbuja ob kritični pripombi, izrečeni na skupščinskem zasedanju, češ da »tako odgovorne naloge, kot je sestava srednjeročnega plana gospodarskega in družbenega razvoja, ne smejo prepustiti samo dvema ali trem uslužbencem občinske skupščine in da se morajo pri tem angažirati vsi — gospodarstvo in družbene službe .. .« Poleg pasivnosti delovnih organizacij pa ta pripomba daje slutiti, da tudi upravni aparat občinske skupščine in sama občinska skupščina doslej nista resneje razmišljala o prihodnosti. Apel, naj bi redno spremljali vplive gospodarske reforme na gospodarstvo in na življenjski standard pove, da doslej tega niso počeli. Ne gre samo za domnevo! Nihče namreč ni pobil očitka, češ da občinska skupščina zahteva od gospodarskih organizacij, da sproti proučujejo gospodarske rezultate, na sedežu občine pa teh podatkov niso analizirali in zato niti tega ne vedo, ali ie sedanja gospodarska politika podjetij pravilna ali ne.. ■ Tistih nekaj podatkov, ki smo jih uvodoma povedali, da slutiti, da se v brežiški občini večina ne zaveda resnosti položaja in tesne odvisnosti gospodarstva in življenjskega standarda od strokovnosti delavcev, zlasti od zasedbe vodilnih mest v proizvodnji in v strokovnih službah. Prihodnost teh kolektivov bo siva, če družbeno-politične organizacije in občinska skupščina ne bodo poskrbele Z® takšno gospodarsko in kadrovsko politiko, ki bo občanom zagotovila lepše perspektive. Za osnovo in izhodišče programiranja . pa so seveda nujno potrebni zbirni podatki in temeljite analize in zopet analize! -MA i ! i i *** Iz naše dmžhe Se vedno aktualno vprašanje (Nadaljevanje s 1. strani) Podjetij, "kajti v tem sta si KOMPAS in SAP precej različ-na. Vendar pa bi vseeno lahko skupni imenovalec najbolje izrazili tako-le: pripravite kovčke in denar, kar pa ni zapisano v prospektih — ostalo pa prepu-nam! In še: zasebne turistične postelje, oziroma pogod-beno^ rezervirana ležišča v počitniških domovih in drugod so razposejana predvsem po manj-sih. in še ne preveč razvpitih turističnih krajih v Istri in Dalmaciji; torej v krajih, kjer žepu za večjo turistično afirmacijo tudi diktira sorazmerno nizke cene penzionov. Sicer pa sta predstavnika Podjetij KOMPAS in SAP tole Povedala: Danilo RADOVIČ: »Letos razpolagamo z 280 posteljami v psicah, Nerezinah na otoku Lošinju, v Saliju na Dugem otoku, Kukljici na otoku Ugljanu, v ra§u in Novalji na otoku Pagu. v zadnjih dveh letoviščih so zasedena prav vsa ležišča, drugod Pa je še prostih kakih 25 % ka- pacitet. Eden izmed vzrokov, zakaj niso zmogljivosti bolje zasedene, je nemara tudi v tem, da smo z našo akcijo ,Kompaiso-ve poceni počitnice1, začeli sorazmerno pozno, šele v aprilu. No, kljub temu smo dobili kakih 1000 prijav, kar pomeni, da si lahko obetamo vsaj povprečno zadovoljiv uspeh. Povedati moram, da smo se z oglasi in drugimi oblikami propagande obrnili predvsem na potencialne dopustnike osebno, torej individualno in ne na delovne kolektive. Vsi naši aranžmaji predvidevajo bodisi 7 ali pa 14-dnev-no letovanje v enem izmed naštetih krajev. Cena v glavni sezoni pa je med 25 in 31.000 starimi' dinarji za enotedensko letovanje ter 45 do 49.000 starih dinarjev za 14 dni. V ceni je vračunan poln penzion, turistična ter kopališčna taksa, prevoz z avtobusom in ladjo', kjer to pride v poštev. Otroci do 7 let starosti brez svoje postelje imajo 50 % popusta na ceno, otroci s svojo posteljo pa 30 °/g popusta. Kdo so naši dopustniki? Zastopani so prav vsi sloji in precej enakomerno. Če pa upoštevam teritorialno načelo, je zelo veliko Ljubljančanov, precej Korošcev in Štajercev, medtem ko je z Dolenjske zelo malo prijav. Tudi ti podatki so namreč zelo zanimivi za našo bodočo poslovno politiko. Dosedanje prijave in interes med ljudmi pa opozarjajo, da bomo morali v prihodnje najbrž poskrbeti za povečanje zmogljivosti.« CIRIL GAŠPERŠIČ: »Pri nas smo se odločili zlasti za take kraje, ki jih Slovenci od nekdaj radi obiskujejo in do katerih imamo tudi naše sezonske ali pa stalne avtobusne zveze. Razpolagamo s 500 posteljami, bodisi v zasebnih sobah ali pa v lastnih domovih — tri imamo v Volpariji pri Umagu in enega v Piranu. Prav zaradi tega, ker imamo tudi svoje domove in s tem stalen kader zaposlenih, lahko del naših zmogljivosti izkoriščamo tudi v pred-zion razenim šolskim ekskurzi-no prenočišče in enodnevni pen- Kako so poskrbeli za oddih v jeseniški Železarni LETOS PRVIČ V BIOGRADU Železarna Jesenice ima dva počitniška domova, dom oddiha Železar v Crikvenici — Dramalj in počitniški tabor v Biogradu na moru. Slednjega so dogradili šele lani in je to sezono prvič sprejel goste. Ker pa leži Biograd na moru na srednjem Jadranu, kjer so Ugodnejše vremenske razmere in toplejše podnebje, se je letovanje železarjev pričelo že s 25. majem. V prvi izmeni so bili na letovanju predvsem člani kolekti-Va> ki jih je tja poslala zdravstvena služba podjetja, ki s svoi-Brni rednimi preventivnimi pre-Sledi spremlja zdravstveno starte delavcev, predvsem tistih, ki delajo na težjih delovnih me-in zdravju škodljivih delov-hih pogojih. V naslednji izmeni j dobila precej mest invalidska d upokojenska organizacija, ki lahko tako omogočila svojim elanom ceneno letovanje, kajti t-erie v predsezoni so nekoliko ^žje kot v sezoni, k. Počitniški dom Železarne v pogradu ima 30 ljubkih zidanih dvostanovanjskih hišic, od lcate-v1 ima vsaka štiri ležišča in sanitarije. Hišice so udobne in JJkusno opremljene, kar pa je t*ajveč vredno, so hladne, saj toje v senci velikih borovcev, tad hišicami so speljane s tezi-i6- Dom ima sodobno urejeno hhinjo s plinskimi in električ-ihii štedilniki, bojlerji in Majinim; napravami, nato skladi-^6’ pralnico, likalnico. V tej jeri^b* ie tudi velika in zračna ■J minica z dvema terasama, eno ^Oprto, drugo pokrito. V knjižni je televizijski sprejemnik, eierent za rekreacijo izposoja šah in različne druge -JUzabne igre. V sredini med hi-cami pa so železar ji uredili toh°šk° igrišče z gugalnicami, b°ganom in peskovnikom, za tj*1?1 ?a balinišče, prostor za skk ’n oc*bojko. Tako je pre-st h ^eno Za razvedrilo tudi ti-, *h, ki niso kdo ve kako vneti „ Dalci. Plaža je od počitniške-hut °ma oddaljena kakih 5 mi-■ t- To so znane Soline in idealno tudi najmlajši. Za udobje in dobro razpoloženje tistih, ki so prišli na oddih, je tako zares dobro preskrbljeno, morda bi kazalo le še poskrbeti za večerne zabave gostov, morda s primemo glasbo, kajti prostor je urejen za take prireditve. Tako pa mladina odhaja na plesišča v mesto in druge tabore, starejši pa na dobro kapljico v znane »podru-me«. Letovanje železarjev regresira Železarna iz svojih skladov. Tako člani kolektiva plačajo 1250 starih dinarjev za dnevno oskrbo in prenočišče. Svojci pa, ki so zaposleni v drugih ustanovah, plačajo za celotno dnevno oskrbo 2100 starih dinarjev. Vsekakor tudi ugodno. Vožnjo tja in nazaj organizira Železarna za vsako izmeno. Udobni avtobusi Ljubljana-Transporta pripeljejo izmeno, šoferji si nekoliko odpočijejo in še istega dne vračajo s prejšnjo izmeno. Vsaka izmena traja 12 dni. V tem času vodstvo počitniškega doma organizira tudi izlete k slapovom Krke, na Kornate in v bližnjo okolico, Zadovoljstvo, s katerim člani kolektiva odhajajo iz počitniškega doma, in pohvale, Iti jih slišimo iz njihovega pripovedovanja, so zagotovilo, da letovanje veliko pripomore k njihovemu zdravju in dobremu počutju. V vsaki izmeni so bila doslej vsa ležišča zasedena, eno izmeči hišic pa je Železarna odstopila SGP Sava v zameno za weekend hišico na Ribčevem Lazu v Bohinju. Poleg te hišice ima Železarna zagotovljenih tudi nekaj prostih ležišč v počitniškem domu na Mežaklji, ki pa so namenjena tistim članom kolektiva, ki jim morje iz zdravstvenih razlogov ni dostopno. MILANA IVANOVIČ Sion raznim šolskim ekskurzijam, skupinam izletnikov in podobno. Prav na račun izkupička v predsezoni zdaj lahko za isto ceno —■ 2600 starih din dnevno — nudimo obilnejše obroke hrane. Naši gostje pa so predvsem iz vrst delovnih kolektivov, s katerimi smo sklenili pogodbe o organiziranem oddihu za njihove člane. Med drugim smo pogodbo sklenili z mariborsko bolnišnico, idrijskim rudnikom živega srebra in kombinatom BREST iz Cerknice.« • KAMEN NA KAMEN Zastopnik podjetja KOMPAS je že povedal, da bodo morali misliti na povečanje zmogljivosti, kajti praksa kaže. da ljudje hodijo na dopuste zvečine v juliju in avgustu, ko je čas šolskih počitnic. Kako, kdaj in kje to doseči, to je še stvar analiz poslovnih rezultatov letošnjega (poskusnega) poslovnega leta y tej vrsti domačega turizma. SAP Ljubljana ima podobne načrte, ki se sicer zde morda nekoliko bolj tvegani, vendar tudi bolj dolgoročni. V Volpariji, Piranu in morda tudi v Kranjski gori nameravajo urediti rekreacijska središča, kjer bi skozi vse leto poslovali bifeji odprtega tipa, prenočišča pa tudi imajo na razpolago. To bi jim hkrati omogočilo, da skozi vse leto zaposlujejo svoj kader, v te kraje pa bi lahko usmerjali tudi razne izletniške skupine. Tako bi bili njihovi objekti zasedeni vsaj pet mesecev v letu, kar bi jim omogočilo rentabilno poslovanje. Prvi znak, da bi se predvidevanja mogla uresničiti: vse njihove zmogljivosti v Istri so polno zasedene že od 4. maja naprej. Takšna prizadevanja, kakor sta jih zdaj pokazala KOMPAS in SAP Ljubljana, nedvomno lahko samo pozdravimo, ker so končno v prid našemu delovnemu človeku, še posebej pa tudi v podporo našim splošnim prizadevanjem, da bi Jugoslavijo čim hitreje spremenili v turistično deželo, zanimivo za slehernega gosta, za ljudi s tanjšimi in debelejšimi listnicami. Podjetnost in domiselnost pri delu, pa čeprav v okviru poslovnih interesov komercialnih turističnih podjetij, namreč tudi domačemu gostu vseeno obetata več in dovolj prostora pod našim soncem in ob našem morju, ki'bi ga nekateri v celoti in za devize radi odstopili pretežno gostom iz inozemstva. M. GOVEKAR ko z miv-plitvino, kjer ahk« brez skrbi brcajo v vodi ....... NA PLAZI V FIESI FOTO SLUŽBA DE ZA LETNI ODDIH JE V PODJETJU JAVOR V PIVKI DOBRO POSKRBLJENO POČITNICE ZA 600 DINARJEV ____DNEVNO V avgustu »razprodan« počitniški dom v Piranu MOTIV IZ POCINAŠKEGA DOMA JESENIŠKIH ŽELEZNIČARJEV V BIOGRADU NA MORU Letošnje poletje, čeprav nekoliko muhasto, pomeni za proizvajalce delovnega kolektiva Javor svojevrstno prelomnico. Za razliko od minulih let, ko za regresiranje letnega oddiha še ni bilo sredstev, bo letos prejel sleherni član kolektiva pred odhodom na dopust regres za deset dni oddiha in nadomestilo za K 15 v višini 14.200 starih dinarjev. Koordinacijski odbor sindikata v Javorju je že aprila razpravljal o nadomestilu za ukinjene »sindikalne objave«. Sprejel je predlog, da sredstva, ki so namenjena za regres, ostanejo na razpolago delovnemu kolektivu za rekreacijo. Po prvem predlogu naj bi sredstva razdelili takole: sleherni član kolektiva naj bi prejel enak znesek, njegovi nezaposleni družinski člani pa nekoliko /manj. Delitev naj bi bila na podlagi točkovanja, in sicer: zaposleni člani delovne organizacije naj bi prejeli 10 točk, nezaposlena žena 5, otroci pa po 3 točke. Toda zaradi številnih pomislekov delavski svet ni sprejel tega predloga in se je raje odločil za linearno delitev. Regres za člane kolektiva, ki letujejo izven počitniškega doma podjetja, znaša danes 1200 starih dinarjev dnevno, vendar Pogovori z upravljavci 0 Pogovori z upravljavci lll!lllll!lllllllll!ll!llll!llllllll!lllll!lllll!lll!l!llllllllllllllllllllllllllllll|||||!lll|||||||||||[|i||||||lll|||![||l!|[|||||[||||!!l|||||(||||!l||||||||||||||||[||||||||||||[||||||||||||||||||||| NAJRAJE V JULIJCE Zdaj 7co so dopusti, je ne-tere - V p?? fltere ljudi res težko dobiti. iiiin st - Podjetju v Novem mene Se.m Povprašal najmanj za £f. °nc°. a vsi so bili na do-sm u' šestič se mi je »na-srnehnila« sreča. Razgovor je bil kajpak dopustniški, toda resen. Z Marijo. Dolenšek, tajnico izvršnega odbora sindil zamenjali. Zavoljo tega smo morali dopuste razporediti skozi vse leto, praktično od januarja do decembra.« »To je pravzaprav najbolj j ugodno za podjetje. Toda, ali niso nekateri uslužbenci le prikrajšani, ko morajo na dopust že v marcu ali celo januarju? Kako ste to uredili?« »Nekateri naši uslužbenci so res prikrajšani. Toda dogovorili smo se, da pridemo vsi, vsaj vsako drugo leto, na vrsto za dopust v poletnem času. To je za zdaj še najboljša rešitev in jo zaposleni tudi razumejo. Res je, da tu in tam kdo negoduje, toda uprava podjetja skuša v takih primerih najti kar najbolj ustrezno rešitev. Po drugi strani pa si res ne moremo privoščiti, da bi poleti to ali ono pošto za nekaj časa zaprli...« »In kako ste se dogovorili o regresih za oddih?« »Sredstev od K-15 nismo razdelili, marveč smo. se na ' delavskem svetu dogovorili, da bo vsak zaposleni, ki bo preživel sedem dni dopusta v naših počitniških domovih, dobil po 2000 starih dinarjev ' dnevno. To pomeni, če bomo vsi letovali v naših počitniških domovih, kjer je dnevna oskrba 2300 do 3000 starih dinarjev, bomo vsi deležni regresa. Toda kot vem, bo letos odšla na dopust v počitniške domove komaj polovica članov kolektiva ...« »Kako pa tisti, ki si bodo dopust organizirali po svoje, ali ne bodo dobili regresa?« »Dobili bodo le približno po 10.000 starih dinarjev, vsaj tako smo izračunali.« »Ali se vam ne zdi to krivično?« “Po svoje že, toda hočemo doseči, da bi naši delavci res odšli na letovanje na morje ali v hribe. Zdaj pa jih še mnogo ostane doma in med dopustom opravljajo še težja dela To pa ni v našem interesu. Povedati pa moram., da bomo pravilnik o delitvi regresa in sredstev od K-15 za prihodnje leto še izpopolnili, ker sedanji ni najboljši.« »So letni dopusti edina ob- lll!!lllllll!lllllllllllll!!llllllllt]|!llllllllllll!!lllll!!lllllllllll!!!lll!!lllllll!ll|l| lika rekreacije članov kolektiva?« »V zadnjem času gojimo tudi dnevno in tedensko rekreacijo. Pri naši sindikalni organizaciji uspešno delujejo kegljaška, odbojkarska in namiznoteniška sekcija. Skoraj ni nedelje, da se ne bi skupina predvsem mlajših članov kolektiva odpravila na izlet v hribe.,. Najraje zahajamo v Julijce, ki so manj nevarni za nas, še ne najbolj izkušene planince...« Čeprav se je ura minulo soboto nagibala komaj k poldnevu, je Marija postajala nervozna in ji ni bilo več za razgovor. »Popoldne gremo na izlet v Kranjsko goro, kjer ostanemo čez nedeljo. Res, komaj čakamo, da pride- sobota, ko se spet odpravimo v hribe ...« Marija je še potožila, da so prometne zveze iz Novega mesta, z Gorenjsko dokaj neugodne. Toda za mlade planince iz novomeškega PTT podjetja tudi to ni posebna ovira, da ne bi iz nedelje v nedeljo z veseljem obiskovali Julijcev. M. ZlVKOVIČ i[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM ........................................................ največ za deset dni. Mnogo ugodnejši so pogoji letovanja za tiste, ki so se odločili za oddih v počitniškem domu kolektiva. Dejanska ekonomska cena dnevne oskrbe znaša v Piranu 2200 starih dinarjev na dan. Člani kolektiva in nepreskrbljeni ožji svojci pa plačujejo dnevno komaj po 600 starih dinarjev. Za otroke do 5 let velja dnevna oskrba 200 starih dinarjev, za tiste do 12 let pa 300 starih dinarjev na dan. Zaradi velikega povpraševanja po letovanju v počitniškem domu v Piranu, lahko koristijo člani kolektiva in njihovi svojci to ugodnost le deset dni, za vsak »podaljšek« pa morajo poravnati ekonomsko ceno. Pot do teh odločitev ni bila enostavna. »Veliko smo presedeli na sestankih, da smo se dokončno zedinili, kako in kaj,« nam je povedal Anton Čančula, predsednik koordinacijskega odbora sindikata v podjetju Javor. »Ne samo zaradi regresiranja letnega oddiha ali na primer nadomestila za K-15. Na novo smo morali letos razdeliti tudi dopustniške dni med člane kolektiva. Upoštevali smo pogoje na delovnem mestu, odgovornost dela, obremenitev, delovni staž in podobno ter na podlagi vsega tega na novo prikrojili dolžino dopustov. V povprečju ima- v mo letos za približno 10 % več prostih dni kot lani. Seveda, nekateri imajo po , novem malo manj dopusta, drugi malo več. Delno so bili prizadeti zaposleni v administraciji, mislim pa, da smo vso stvar razmeroma dobro speljali...« Regres za oddih in večje število prostih dni so vzrok, da je postal počitniški dom v Piranu nenadoma pretesen. Medtem ko si marsikatera delovna organizacija b^li glavo z vprašanjem, kako napolniti počitniški dom, v Javorju ne vedo, kako bi zadovoljili vse, ki žele preživeti proste dni pod domačo streho v Piranu. »Največ problemov bomo imeli v avgustu, ko nastopi večina Miših delavcev kolektivni dopust,« pravi Anton Čančula. »V tem času moramo očistiti parni kotel ter demontirati in popraviti vse stroje. Ker ima naš dom v Piranu le 38 ležišč, bo avgusta povpraševanje precej večje, kot pa so možnosti za letovanje in bi potrebovali vsaj še 20 ležišč. Zato smo se tudi domenili, da bomo v tem času najeli tudi privatne sobe ...« Skratka, v podjetju Javor si nadvse prizadevajo, da bi čim večjemu številu delavcev omogočiti lepe in cenene počitnice. Pri tem imajo samoupravni organi podjetja zavidljive uspehe, saj bo na primer letos izkoristilo svoje proste dni za dejanski oddih precej večje število proizvajalcev kot prejšnja leta. -a. -I£aho gospodarimo- Izkušnje so pokazale, da delavskega samoupravljanja ni mogoče razvijati in poglabljati z deklaracijami o pravicah delovnih ljudi, ampak samo tako, da s produkcijskimi sredstvi v družbeni lastnini čimbolj neposredno gospodarijo delovni ljudje, »ki z njimi delajo, v lastnem interesu in interesu družbene skupnosti,« kot piše v ustavi, »od-govorni drug drugemu in družbeni skupnostiZato ni naključje, da je med osnovnimi načeli naše ustave tudi načelo, da je človekovo delo edina osnova za prilaščanje proizvoda družbenega dela in osnova za upravljanje družbenih sredstev. Ustavno načelo, po katerem naj bi imel vsak delovni kolektiv pravico upravljati s sredstvi splošne družbene lastnine, s katerimi opravlja svojo osnovno dejavnost, pa v praksi ni v celoti uresničeno. Po veljavnih predpisih upravljajo s poslovnimi prostori delovnih organizacij sto-7 nvenih dejavnosti, z lokali, tast SLP, v največ primerih samoupravni organi družbeno političnih skupnosti, občinska skupščina, ali z njenim pooblastilom zavodi, podjetja itd. Delovne organizacije storitvenih dejavnosti so zato, ker naš dosedanji gospodarski razvoj ni bil naklonjen nji-novi materialni krepitvi, pri programiranju svojega nadaljnjega razvoja močno odvisne od razvojne politike družbeno politični skupnosti, saj jim ta lahko s politiko dodeljevanja lokalov, odobravanja kreditov itd. po lastnem Kdor dela, naj tudi gospodari preudarku širi ali ozi materialno osnovo in s tem — samoupravne pristojnosti. Posebno v času reforme pa so se protislovja, ki temeljijo na poglobljenih samoupravnih pravicah in dolžnostih delovnih kolektivov kot nosilcev razširjene reprodukcije in na sedanjem načinu upravljanja z osnovnimi sredstvi teh kolektivov, zelo zaostrila, tako da je prišlo med nekaterimi delovnimi kolektivi storitvenih dejavnosti in občinskimi skupščinami zaradi tega vprašanja do resnih konfliktov. Zaradi proračunskih potreb občinske skupščine oziroma njihovi pooblaščeni organi oddajajo npr. lokale, last SLP, najboljšim ponudnikom, ne glede na to, kakšen program perspektivnega razvoja je izdelalo podjetje, ki je imelo dotlej lokale v najemu, kakor tudi ne glede na to, koliko sredstev je dosedanji najemnik že investiral v modernizacijo lokalov. Zaradi takšne občinske politike morajo nekatere delovne organizacije plačevati za to, da sploh lahko še naprej opravljajo svojo osnovno dejavnost, nesorazmerno visoko najemnino, ki pogosto presega vsoto vseh njihovih skladov. Za primer: po eni takšnih licitacij se je povzpela najemnina za trgovski poslovni prostor v občini Ljubljana-Center na 7400 starih din za kvadratni meter, kar je približno 5-krat več, kot znaša v povprečju najemnina za kvadratni meter poslovneih prostorov. Kako naj^ delovne organizacije storitvenih dejavnosti mislijo na načrtno modernizacijo in širitev svoje dejavnosti, če pa jim kot Damoklov meč visi nad glavo možnost, da jim bo občinska skupščina odvzela poslovne lokale in jih oddala v najem tistemu, ki bo plačeval več najemmne?! Pravice, da upravljajo z lokali, ki so last SLP, pa občinske skupščine ne izkoriščajo le za pridobivanje denarja za kritje proračunskih potreb, ampak se te pravice poslužujejo tudi pri izvajanju pritiska na delovne kolektive, ki se upirajo takšni ali drugačni zamisli občinskih organov o integracijskih procesih, oskrbovanju trga, kadrovski politiki v teh delovnih organizacijah itd., skratka, ki se upirajo vmešavanju organov izven delovnih kolektivov v. samoupravne pristojnosti delovnih kolektivov. V ustavi sicer lepo piše, da imajo »delovne organizacije, ne glede na to, kdo jih je ustanovil, enak položaj,« ter da je »protiustaven vsak akt, s katerim se krši pravica samoupravljanja delovnih ljudi,« toda v praksi dajejo nekatere občinske skupščine kredite za razvoj storitvenih dejavnosti tisti gospodarski organizaciji, ki jo izberejo po »svojem preudarku«, za tem »preudarkom« pa se skriva pogosto lo-kalistična politika, ki nima nobene zveze z nameni reforme!; tako »posojajo« tudi lokale, vsiljujejo direktorje itd. Naj presojamo te pojave še tako pozorno, dejstvo je, da niso v skladu ne z načeli ne z duhom ustave. Vendar, da bi pa bila ta ocena tudi avtoritativna, bi bilo prav, če bi te pojave analizirala tudi gospodarski zbor skupščine SRS in Ustavno sodišče SRS, ki jima je RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije poslal v tej zvezi podrobno poročilo. V. B. ZAPISEK O GOSPODARJENJU V CELJSKI TOVARNI AERO MILIJARDA V SKLADIH Le malokdaj lahko izvemo za takšne podatke, kakršne razkriva zaključni račun celjske tovarne AERO za lansko leto: ob celotnem dohodku 4,68 milijarde S-di-narjev so namenili za sklade milijardo in 11 milijonov S-dinarjev ali 68 °/o ustvarjenega čistega dohodka. Tako so za osebne dohodke lahko odmerili povprečno 78.000 S-dinarjev. Podatki o gospodarjenju v prvem polletju letošnjega leta te številke samo še dopolnjujejo. Računajo namreč na 6 milijard S-din celotnega dohodka, polletni plan pa so dosegli s 101 odstotkom, pri čemer se je kolektiv povečal le za 7 članov, tako da je vseh zaposlenih zdaj 450. Povprečni osebni dohodki dosegajo 90.000 S-din in nihče ne zasluži manj kot 55 tisočakov. Po vsem tem je najbrž umestno vprašanje: po kakšni poti so se dokopali do tako lepih in spodbudnih uspehov? Direktor podjetja tovariš Jenko je povedal: »Za svoj prostor pod soncem se borimo ob konkurenci še štirih domačih podjetij, ki imajo precej soroden proizvodni program in še desetih drugih proizvajalcev, ki le delno posegajo tudi na naše področje. Vendar za nas konkurenca domačih proizvajalcev nikoli ni bila odločilnega pomena. Merili smo se in se še merimo s priznanimi tujimi tovarnami — predvsem v kvaliteti proizvodov in seveda v produktivnosti dela. Povedati pa moram, da te primerjave niso najbolj lahke, ker je v svetu le malo tovarn, ki bi imele tako širok proizvodni program, kot ga ima Aero. Po tem nam je enak le še sloviti PELIKAN. Drugače povedano: srečujemo se z ozko specializiranimi proizvajalci, ki vso svojo skrb zatorej namenjajo le ozki skupini proizvodov; pri nas pa je ta fronta precej širša. Zakaj je takšna, ali pa zakaj ni ožja, zdaj ne bi govoril, zadostuje naj pojasnilo, da smo osvojili in še osvajamo za naš trg povsem nove proizvode, česar pa v tolikšni meri niso- storila druga naša podjetja... To je tudi glavni vzrok, zakaj se je AERO, ki mu v prvih povojnih letih nihče ni obetal posebnih perspektiv, postal najmočnejši proizvajalec v svoji stroki. Kar smo dosegli, pa smo dosegli samo z lastnimi sredstvi in lastnimi močmi.« Naj še dopolnimo te besede z nekaterimi konkretnejšimi podatki: Že vsa povojna leta v tovarni AERO tekoče spremljajo in obračunavajo vse normative porabe materialov in vloženega dela, v zvezi s tem pa seveda tudi kalkulacij. Pri tem gredo na primer v takšne podrobnosti, da vsak proizvod obračunavajo in spremljajo skozi vse faze proizvodnje. S tem resda imajo veliko dela, vendar se tudi obnese. Do podrobnosti namreč lahko planirajo proizvodnjo. Bilance posameznih obračun- skih obdobij na primer razkrivajo odstopanja od plana proizvodnih stroškov za največ do dveh desetink odstotka! Ker pa so hkrati zelo podrobno razčlenjeni proizvodni stroški, je možno takoj vplivati povsod, kjer se, ali bi se pojavila kakršna koli odstopanja. Z drugimi besedami povedano: vedo, kje in kakšne so njihove notranje rezerve. Ob vsem tem evidentiranju stroškov in s tem odkrivanju rezerv pa so vseeno potrebovali tri leta, da so lahko ob novem letu 1964 vpeljali 42-urni delavnik, potem ko so poldrugo leto pred tem delali 45 ur na teden. V tem času so delavci sami dvakrat zahtevali revizijo norm, da bi si ustvarili pogoje za prehod na skrajšani delovni čas. V teh dejstvih v tovarni AERO vidijo najboljši dokaz, da njihova produktivnost že izkazuje zelo visoko stopnjo v primerjavi s tujimi in domačimi konkurenti, da pa so še vedno velike rezerve. Njihove kapacitete so namreč tudi zdaj izkoriščene približno 70-odstotno. Kakšen pa bo korak naprej ? / Kakor že doslej niso investirali v zidovje, tako bodo tudi v prihodnje investirali še vedno predvsem v opremo, da bi tako dosegli boljšo povprečno izkoriščenost kapacitet in s tem še večjo produktivnost. Dosedanje izkušnje jih namreč opozarjajo, da se jim to najbolj izplača. To bo tudi olajšalo pot v izvoz in zmanjšalo težave pri preskrbi z uvoženimi surovinami, ki jih za svojo proizvodnjo potrebujejo v vrednosti 15 % od letne realizacije. Za konec pa še odgovor na vprašanje: »od kod« so zbrali milijardo in 11 milijonov za sklade. Čeprav drži, da se je v povojnem času struktura njihove proizvodnje povsem obrnila (različni proizvodi za gospodinjstvo so leta 1939 pomenili 90 odstotkov proizvodnega programa, zdaj pa le še 17 %, delež pisarniških proizvodov pa se je povečal od 10 na 67 %>), tudi dandanes nimajo v proizvodnem programu izrazito konjunkturnih artiklov. Izjema so le samolepilni trakovi, ki pa so jih v večjem obsegu začeli izdelovati šele letos. Če uporabimo še podatek iz tovarniških evidenc, da v primerjavi z letom 1939 izdelajo 46-krat več, njihovi izdelki pa so 18,2-krat dražji kot pred vojno, njihovih uspehov očitno ni mogoče pripisati zgolj tržnim razmeram, pač pa doslej doseženi produktivnosti dela. -mG 011 VSEPOVSOD Titograd: Titograjčani se sprašujejo, ali bodo zaprli vrata Bombažnega kombinata ali pa bo še naprej dobival transfuzijo po nekaj sto milijonov starih dinarjev letno. Lani je namreč Bombažni kombinat, ki ima 1700 zaposlenih, ustvaril 375,000.000 S-dinarjev izgube, ki sta jo pokrili republika in komuna. Letos, kot vse kaže, bo izguba še večja. Od leta 1960 do leta 1963 je bilo v Bombažni kombinat vloženih 8,5 milijarde dinarjev. Vse to so bili krediti, za katere je nekdo garantiral, da bodo rentabilno naloženi. Toda zadeva se je bistveno drugače obrnila. Kombinat ima stroje za fino proizvodnjo, toda 30 % proizvodnje predstavlja surovo platno, ki ga nihče v državi ne potrebuje. Proizvajajo pa ga v Bombažnem kombinatu zato, da bi od izvoza tega platna dobili potrebne devize za nabavo surovin. Zadrega pa se prav tu tudi začne. Meter surovega platna ima v Titogradu proizvodno ceno 380 dinarjev, na zunanjih tržiščih pa morejo iztržiti največ 210 dinarjev. In tako teh 30 % izvoza prinaša »čisto« izgubo 350,000.000 S-dinarjev letno. Kaj storiti, se vprašujejo V Titogradu. Po vsej logiki, bi morali kombinat zapreti. v SOLIDNE PRIPRAVE NA BLIŽNJO REVALORIZACIJO OSNOVNIH SREDSTEV V ZASAVSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH SISTEMATIČNO DELO Čeiudi se lio revalorizacija začela šele prihodnje leto, se v mnogih delovnih organizacijah že ukvarjajo s številnimi problemi, ki jih bo sprožila Ne le gospodarski strokovnjaki, marveč tudi občinske skupščine so doslej že nekajkrat obravnavale pomen bližnje revalorizacije osnovnih sredstev delovnih organizacij. Organi samoupravljanja pa so o tem največ govorili ob sprejemanju zaključnih računov za minulo leto in ob načrtovanju letošnje poslovne politike. Kot vsepovsod drugod, so tudi v zasavskih delovnih organizacijah pazljivo spremljali predloge o načinu revalorizacije osnovnih sredstev. Kljub najrazličnejšim mnenjem pa je čutiti, da se zavzemajo vsi za to, da naj bi na novo ovrednotena osnovna sredstva omogočila treznejše razmere v politiki amortizacije, kot povsem ekonomske kategorije, ki ji gre v našem gospodarskem sistemu izredno pomembna vloga. Seve pa v vrsti delovnih or- ganizacij, zlasti tam, kjer imajo veliko vrednost osnovnih sredstev, menijo, da jim bo revalorizacija osnovnih sredstev povzročila velike težave. Konkretno: rudnik rjavega premoga v Zagorju sodi po vrednosti osnovnih sredstev med naj bo'i opremljene premogovnike v državi. Na novo ovrednotena osnovna sredstva bodo zato terjala izločitev znatno večjega dela dohodka za amortizacijo, kar pa praktično pomeni, da bo v prvem obdobju ostalo še manj sredstev za osebne dohodke in druge sklade. Znano pa je, da je ta delovni kolektiv že doslej, kljub zelo visoki produktivnosti dela in varčevanju z materialnimi stroški, le s težavami zagotavljal vsaj kolikor toliko sprejemljive osebne dohodka medtem ko sredstev za sklade skorajda ni bilo. Zanimivo je, da so o teh problemih razpravljale tudi sindikalne organizacije na svojih sejah pa tudi širših posvetovanjih. Ti razgovori in posvetovanja naj bi prikazali pomen "a novo ovrednotenih osnovnih sredstev, kakor tudi osvetlil* položaj, v katerem se bodo znašle posamezne delovne organizacije. (mv) Kolektiv ni zamolčal težav (Nadaljevanje s 1. strani) ški tovarni Josip Kraš. O kooperacijskem sodelovanju s kobariško Planiko se je pogovarjal z generalnim direktorjem tovarne Brankom Obradovičem in direktorjem nabave Nikolom Gostičem. Generalni direktor mu je tole povedal: »Izbirati smo morali med takimi dobavitelji mlečnih izdelkov, ki nam lahko zagotavljajo bolj ali manj stalne količine surovin v stalni, najboljši možni kvaliteti. Najboljše mleko v prahu, kondenzirano mleko in maslo .alpskega tipa', to je tiste kvalitete, ki vpliva na velik sloves podobnih švicarskih izdelkov, nam je ponudila Planika iz Kobarida. Zavoljo tega smo se pred tremi leti odločili za kooperacijo s tem podjetjem.« Nikola Gostič je generalnega direktorja še dopolnil: »Že zdaj nam Planika dobavlja do 80 odstotkov vsega mleka v prahu, ki ga potrebujemo za našo proizvodnjo ter v celoti pokrije naše potrebe po kondenziranem mleku in surovem maslu. Ko smo se odločali za kooperacijo, nam kolektiv Planike ni zamolčal svojih težav, ki so bile predvsem finančne. V našem poslovnem interesu pa je bilo, da jim pomagamo zlesti na zeleno vejo, čeprav je bila takrat Planika skoraj v zadnjih izdihljajih, kot se temu reče. V mislih pa smo imeli in še imamo dolgoročne interese, ki so se prav zavoljo tega ujemali z interesi Planike. Oboji namreč želimo še močnejši prodor na tržišče.« Kooperacijo pa kanijo Zagrebčani razviti še naprej, ji dati višjo obliko, ki bi zagotavljala še večjo zanesljivost pri poslovanju obeh podjetij, obema delovnima organizacijama pa zagotoviti trdnejše temelje za hitrejše razširjanje reprodukcije. Zdaj so že tako daleč, da je že izdelana vsa ekonomsko tehnična dokumentacija, pripravljajo pa tudi že vse normativne akte in vse drugo, potrebno za združitev obeh podjetij. O tem bodo kajpak člani obeh kolektivov odločili z referendumom. Generalni direktor Branko Obradovič takole ocenjuje predvideno združitev: »Ko bo prišlo do združitve, se bomo pri ekonomskih odnosih s Planiko dosledno držali dohodkovnih razmerij. V našem interesu je, da prizadevnim, solidnim in korektnim delavcem Planike pomagamo, če bi se karkoli zataknilo pri njihovem delu. Z dohodkom, ki ga ustvarjamo — lani smo za sklade prigospodarili nekaj več kot milijardo štirih dinarjev — ne bo težko.« Kooperacijsko sodelovanje Planike z Josipom Krašem je za kobariški kolektiv izredno koristno. Računovodja Anton Rov-šček je zadovoljen s poslovnim uspehom: »Lani, ko smo kooperacijske odnose že dodobra utrdili, smo na sklade za razširjeno reprodukcijo prigospodarili več kot petdeset milijonov starih dinarjev, letos pa računamo, da jih bomo prigospodarili že blizu devetdeset milijonov starih dinarjev. Kaj to za nas pomeni, si lahko mislite, saj smo še pred nedavnim živeli iz rok v usta. Skoraj ves denar smo vložili v nove stroje, pomagali pa so nam pri tem tudi Zagrebčani. Razen tega smo kupili za naše delavce dve stanovanji. Skratka, mnogo laže dihamo, kot pa smo prej, ko smo se dobesedno tresli, ali bomo sir prodali, ali pa nam bo obležal v skladiščih.« Dobro gospodarjenje seveda najbolj občutijo delavci, ko prejmejo mnogo boljše osebne dohodke kot prej. Zdaj znašajo osebni dohodki že povprečno 85.000 starih dinarjev na mesec. Letos jih bodo še povečali. Kooperacijski odnosi Planike z Josipom Krašem pa ne pomenijo lepših dni samo za blizu 80-članski kolektiv Planike iz Kobarida, marveč za vse individualne proizvajalce mleka na tolminskem področju. V Josipu Krašu se zavedajo, da je proizvodnja mleka na tolminskem področju najmočnejša v tistem času, ko je povsod drugod najmanjša. Teda pa se vse bolj zavedajo tudi posamezni proizvajalci mleka v slehernem zaselku, na sleherni kmetiji na Tolminskem. Zavedajo se tudi, da je njihovo mleko zelo kvalitetno. Na Tolminskem namreč krmijo govedo z naravno planinsko krmo, k,i daje mleku boljši okus. Kmetje pridno pridelujejo mleko, posebej v zadnjem času, ko vedo, da gre dobro v promet, saj za liter iztržijo tudi do 130 starih dinarjev. To pa jih je spodbudilo, da so v času po reformi in ko so kooperacijski odnosi Planike z Josipom Krašem dobili pravo veljavo, povečali proizvodnjo mleka kar za 40 od-stptkov, kar pomeni na leto 4 milijone litrov mleka več. Čeprav smo v uvodu omenili, da so v Planiki proizvodnjo sira opustili, moramo povedati, da Pa je le niso popolnoma ustavili. »Sir bomo še proizvajali, toda le za domače turistične potrebe,« nam je pojasnil direktor. »Toda tega sira ne proizvajamo več v naši tovarni, marveč pošljemo sirarje na osem okoliških planin, da na samem kraju izdelujejo sir. Tako smo se izognili pacanju sira, ki so ga prej kmetje opravljali sami.« MILAN ŽIVKOVIC v OBRATU KOBARIŠKE PLANIKE ZA PROIZVODNJO MLEKA y pRA11^ OSNOVA ZA KVALITETNO imiHIM Razpravo je kvantifikacija O snutek zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje v SR Sloveniji je v javni obravnavi. Sindikate, ki so že doslej sodelovali v razpravah v zvezi s financiranjem izobraževanja in oblikovali iz e razprave tudi že nekatera sta-ilsča, čakajo zdaj nadaljnje nalo-§e. Predsedstvo Republiškega 6d-n°ra sindikata delavcev družbene dejavnosti in občasna komisija za 0 Uravnavanj e sistema in financiranja izobraževanja pri RS ZSS sta razpravljala o tem, kako naj bi sindikat organiziral razpravo, da bi se Van.]o vključilo čim več sindikalnega članstva in da bi tako zbrali kar največ pripomb, stališč in predlo-g°v, ki bi jih predvidoma po 20- septembru predsedstvo RS lahko strnilo in posredovalo pristojnim republiškim organom. j bodo šolski kolektivi šele v drugi po-°Vici avgusta zopet na šolah, pa bi že zdaj .. lko po občinah organizirali javno razpra-°,u okviru skupnosti posameznih izobraže-. ttlnift zavodov in ustanov, saj bi gotovo ahko bila potem tudi razprava v šolskih s‘°Iektivih učinkovitejša. Republiški odbor n-dikata delavcev družbene dejavnosti bo p? javni razpravi v šolskih kolektivih orga-1Ziral bazenske posvete s pred stavni Id šol- skih kolektivov, izvršnih odborov sindikalnih podružnic oziroma predstavniki samoupravnih organov po šolah. Republiški odbori strokovnih sindikatov sodijo, da bi bilo še posebej koristno, če bi občinski odbori strokovnih sindikatov organizirali temeljito razpravo o tem zakonskem osnutku v vseh tistih delovnih organizacijah, ki imajo že doslej organizirano izobraževanje za svoje potrebe. Se pravi, zlasti tam, kjer so doslej delovne organizacije združevale po panogah sredstva za financiranje strokovnih šol, na primer tekstilna, gozdarska, grafična, gradbena itd. Te delovne organizacije lahko prav na osnovi že,dosedanjih izkušenj mnogo prispevajo k razčiščevanju posameznih bistvenih vprašanj, ki naj bi jih novi zakon kar najbolje opredelil. Sindikati, skupaj z Gospodarsko zbornico, si morajo prizadevati, da bi nadalje odpirali proces povezovanja izobraževalnih skupnosti s proizvodnjo. Gospodarstva, ki potrebuje kader za to, da bi doseglo večji pro-izvodno-gospodarski učinek, ni mogoče izdvojiti iz upravljanja, distributiranja in obveznega zbiranja sredstev za opravljanje nalog izobraževalnih institucij. Že znana stališča predsedstva RS ZS Slovenije v zvezi s tem v tezah zakona niso realizirana. Vendar je to eno izmed ključnih vprašanj, na katero morajo sindikati v javni razpravi iskati odgovor. Sindikat (ne edini!) tudi opozarja, da manjka v osnutku zakopa podrobnejša kvantifikacija, na osnovi katere bi bilo mogoče oceniti sedanje in bodoče stanje na področju izobraževanja. Ni le odstotek obveznega prispevka tisti, k:i je v zakonskem osnutku izpuščen; manjkajo tudi pedagoški normativi in ostali elementi cene izobraževanja, skratka ne vemo s čim bomo gospodarili, s čim bodo razpolagale regionalne in republiška izobraževalna' skupnost itd. Seveda pa se postavlja vprašanje, kolikšna sredstva bomo lahko izdvojili za izobraževanje iri kaj je v okviru teh sredstev najbolj potrebno -in racionalno financirati. Z obveznim virom sredstev bomo lahko pokrili le 85 °/č potreb izobraževanja. 15 % sredstev pa bi morali zbrati po poti, ki jo poznamo iz sedanjega prehodnega obdobja financiranja izobraževanja in ki ni bila najbolj učinkovita, ker se samoupravni dogovori v delovnih organizacijah niso vedno upoštevali. Vprašanje je tudi, kaj lahko izboljšamo v korist izobraževani a v okviru dosedanjih sredstev. Po nekih podatkih, ki si jih je oskrbel sindikat, (in niso uradni!) smo lani porabili za izobraževanje v Sloveniji 40 milijard starih din. Sekretariat za prosveto in kulturo SRS pa je izračunal ob 'zdelavi tez za osnutek zakona, da bi potrebovali 68 milijard starih din. Finančniki zopet zatrjujejo, da je realno, če pričakujemo iz dosedanjih proračunskih virov največ 45 milijard starih dinarjev. Manjka torej 20 milijard starih din in vprašanje 'je. po kakšni poti jih bomo uspeli zbrati. Zato bi javna razprava morala vsestransko preanalizirati dosedanjo prakso in najti ustrezne rešitve. Izmed številnih ključnih vprašanj, ob katerih se bo ustavljala javna razprava, smo opozorili tokrat le na dvoje. Upamo, da bo javna razprava našla odmeve tudi na straneh našega tednika. S. G. HSSSEJ3 —— VABIMO ORGANIZACIJE IN ČLANE, DA V SVOJEM SINDIKALNEM GLASILU OBJAVLJAJO STALIŠČA IN PREDLOGE K OBRAVNAVANEMU ZAKONSKEMU OSNUTKU! BKZEEI vk Savska univerza v Kranju Ustanovila osnovno šolo odrasle, ki bo začela de- letos v jeseni. ranjski občini vsak drugi aposleni brez spričevala o sPešno dokončani osemletki P Kte SO REZERVE? °gosto poudarjamo, da bo delovni človek izpolnjeval sj, svojo vlogo v proizvodnji, °uPravljanju in neposredni vi dohodka le, če bo stalno sv°j° strokovno in kul-3o j,0 faven ter poglabljal svo-bj družbeno zavest. V tem naj t6s Dda osnova njegovega in tein ‘J, Za ustvarjanje materialnih ra2ydgih pogojev za nadaljnji On, °l dejavnosti, ki mu to SSočajo. Ž6[ n ki e so rezerve za1 tako za-inteni. hitrejši družbeni razvoj, dzivnejše gospodarjenje? 6ern e'dvomno Hudi v dopolnilih,, ■ ,z°hraževanju zaposlenih. H^nje gospodarske reforme, (iijj,4Cn* napredek, večja pro-tt^g^host, vse to zahteva od Da človeka več, predvsem Za . °*j solidnega znanja. Pogoj stan ° V Proizvodnji je nepre-kev° *.zPbPolnjevanje in dopolni e znanja. Na kakšnih temeljih gradimo gospodarski in družbeni napredek IVFa območju kranjske občine »je zaposlenih -*■"20.100 delavcev. Podatki o njihovi izobrazbi pravijo naslednje: • 806 zaposlenih (4 %) ima višjo ali visoko šolo, ® 1582 zaposlenih (8,8 °/o) ima dokončano srednjo šolo, © 4926 zaposlenih (24,5 %) ima nedokončano srednjo šolo, ® 2888 zaposlenih (24,3 °/o) ima dokončano osnovno šolo. Vsi ostali (49,4 °/o), le-teh je samo sto manj kot deset tisoč, pa nimajo dokončane niti osnovne šole. Torej, vsak drugi zaposleni na območju občine Kranj nima spričevala o opravljeni osnovni šoli In kakšna je izobrazbena struktura konkretno v posameznih delovnih organizacijah, denimo na primer v tistih, 'večjih, ki jih pogosto tako radi omenjamo? Analiza pravi takole: V Iskri je 45,4 % zaposlenih brez osnovne šole, v Savi 41 %, v Planiki 47,6 %, v Tekstilindusu 70,8 % ... smo si edini v tem, da ^ j,navl.ia osnovna šola temelj bov^ahršn°koli nadaljnjo stro-Djp ° m družbeno izobraževalo«^ je. dokaj jasno, da Da t ?° izpopolnjevanje danes hlih temeljih. Dejstvo, da &*ca •onč - ^dposiemn nima ao-"ne niti osnovne šole, nam-vzbuja prav veliko opti- VSAKA ŠOLA ^ nekaj stane... i^Dzlto R°'^^aSi ugotovitev o izo-i Dtiisv strukturi zaposlenih v občini in zaradi nara-i zahtev poklicnega in "neSa udejstvovanja de-ie ustanovila Delavska Krar>ju osnovno šolo $e letneSie' Z delom' bo pričela m?? '1eseni- °^r9sle tlovitev osnovne šole za ?>cl,*Do n 7° Pomenila marsikomu yčna do temel jne jzobrazbe. h tai „,0Va ,bo Prilagojena sta-r°trebn^,opn-P’ Predizobrazbi in h* Mo sPOklicnega dela. Ce bu ?.0s8{rip,„-uVoI-i interesentov iz b0 n , delovnih organizacij delavska univerza prila-Uločenmni Pr°gvam potrebam / Podjetij, da bo za acijo „ ln Pa delovno organi-nto čimbolj, koristen. Seveda bo v tem primeru možno organizirati pouk v času in kraju, ki kandidatom najbolj ustreza. Osnovna šola za odrasle bo imela dva tečaja. Prvi tečaj bo obsegal snov petega in šestega razreda, in bo zajemal slovenski j eri k, matematiko, zgodovino, zemljepis in biologijo. Drugi tečaj pa bo obsegal snov sedmega in osmega razreda ter zajemal slovenski jezik, matematiko, zemljepis, zgodovino, druž beno ureditev SFRJ, biologijo, kemijo in fiziko. Slušatelji se bodo neobvezno učili tudi tujega jezika. V vsakem tečaju bo trajal pouk po 33 tednov, in sicer od 1. septembra do 31. maja naslednjega leta. Tedensko bo v prvem tečaju po 18 ur pouka, v drugem pa po 20. Po zaključnem šolanju bodo dobili slušatelji spričevala o dokončani osnovni šoli. , Šolanje seveda ne bo zastonj Prvi tečaj bo veljal 800, drugi pa 900 novih dinarjev. ŠIRŠE MOŽNOSTI ZA UVELJAVLJANJE ZAKONITIH PRAVIC Pobudo za razmišljanje o taki organizaciji novega izobraževanja odraslih', ki bo odprla šiuše možnosti za uveljavljanje zakonitih pravic občana do izobraževanja, sta dala Zveza delavskih univerz in Zavod za šol- stvo SRS, ki sta pripravljena tudi sodelovati pri izdelavi učnih programov in predmetnika, kar je bistveno vprašanje v bodočem delu pri osnovnem izobraževanju odraslih. Občuten in obenem razveseljiv je premik v delovnih organizacijah, ki vse odtočne,je postavljajo kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja končano osnovno šolo. Ponekod to zahtevajo za posamezna delovna mesta (Tekstilindus), drugod pa je to že pogoj za katerokoli delovno mesto (Inštitut za TBC). In zakaj odločitev, da se ustanovi osnovna šola za odrasle prav pri Delavski univerzi? Predvsem iz naslednjih razlogov: <6 Delavska univerza ima doslej pri izobraževanju odras-slih največ andragoških izkušenj, ® Delavska univerza ima ustrezen administrativni in teh nični aparat, ki bo lahko opravljal vse administrativno finančne naloge tudi za šolo, e Delavska univerza ima že dovolj razvito programsko službo in tesne stike z delov ni mi organizacijami, kar je pogoj za prilagajanje vsebine izo braževanja glede na specifične pogoje delovne organizacije ir zaposlenih, • postopoma bi šola lahk. postala center za osnovno izobraževanje odraslih v celotni občini, morda tudi za sosednje občine, e in končno, odrasli se mnogo- raje vključujejo v izobraževanje pri Delavski univerzi, kot pa v osnovno šolo. -a. Praktikanti prihajajo »IS’ase delo«, glasilo delovnih kolektivov združenih papirnic Ljubljana in papirnice Količevo, je objavilo apel na člane svojih kolektivov, ki je po svoji vsebini danes aktualen v marsikateri delovni organizaciji. -•"Meseca julija in. avgusta,« tako pravi poziv, »bo večje število dijakov in študentov različnih strokovnih šol opravljalo enomesečno obvezno počitniško prakso v naših obratih. Razumljivo je, da bo glede na našo osnovno dejavnost, med praktikanti največ papirniearjev. Na drugem mestu so kemiki, nato strojniki, ekonomisti itd. Dijaki prihajajo med nas z upanjem, da na delovnem mestu utrdijo znanje in da se prepričajo o resničnosti teorije, s katero se skozi šolsko leto seznanjajo v strokovnih šolah. Naša dolžnost je, jim na delovnih mestih nudimo čimveč pomoči in da zlasti ljudje s strokovno izobrazbo pomagajo utrjevati njihovo znanje, ,iim pomagajo spoznavati našo organizacijo, samoupravljanje in medsebojne odnose. Seveda pa je marsikaj odvisno od dijakov samih, od njihove prizadevnosti in zainteresiranosti. Disciplina ni zadnji element pri oceni praktikanta in pri njegovem napredku. Poseben primer so naši štipendisti, katerih dolžnost do podjetja je še večja, obenem pa je že sedaj možnost, da se detajln(> spoznajo s svojim matičnim podjetjem, ki od njih pričakuje dober uspeh v šoli in resnost pri praktičnem delu skozi ves mesec prakse.« Prebivalci Unca in okoliških vasi so gradili zadružni dom, da bi služil njihovim potrebam Mladi so se uprli C e dobro se spominjam, kako so domačini z ^ Unca pri Rakeku žrtvovali marsikatero prosto uro za gradnjo doma kulture, oziroma zadružnega doma, kot so ga kasneje imenovali. Več tisoč ur je bilo vloženega prostovoljnega dela. Nekateri so pomagali z denarjem, drugi s prispevki v gradbenem materialu. Tn tako so si vaščani zgradili okusno urejen dom, v katerem se je leta in leta odvijalo kulturno življenje v tej sicer skromni vasici. V jesenskih in zimskih mesecih skoraj ni bilo nedelje, da ne bi bila v domu kaka kulturna prireditev. Dobro je delovala dramska, sekcija, pevski zbor, v domu je imela svoje prostore mladinska organizacija... in še bi lahko našteval, To ve povedati skoraj vsak domačin. Naenkrat pa je vse to prijetno društveno in družabno življenje zamrlo. A le zakaj? Nekdo se je spomnil, menda pri Kmetijski zadrugi v Cerknici, in oddal prostore doma v najem kot skladišča podjetju lesno-kovinske industrije JELKA z Rakeka. Kajne, »zelo primerni« prostori za skladišča? Domačini na Uncu so vse to dolgo strpno prenašali. Toda mladina se je temu uprla. In prav na pobudo mladinske organizacije so ondan o čitalnici in zadružnem domu razpravljali tudi na sestanku organizacije Socialistične zveze. Na tem sestanku so predstavniki vseh družbeno političnih organizacij, zlasti pa mladinske zahtevali, naj bi dvorano v zadružnem domu v najkrajšem času usposobili zopet za njen prvotni namen. Takole utemeljujejo domačini svoje zahteve: »Res je, da je sedaj edini pravi lastnik zadružnega doma Kmetijska zadruga v Cerknici. Vendar pri tem ne smemo pozabiti na ogromno prostovoljno delo, ki so ga pri gradnji doma vložili prebivalci Unca in okoliških vasi. Vse to prostovoljno delo pa je bilo vloženo z namenom, da vas pridobi prepotreben prostor za svoje kulturno-pro-svetno življenje.« Potem se domačini sprašujejo: »Ali moramo res vse gledati skozi očala rentabilnosti in uporabljati dom za skladišča gospodarske organizacije, po drugi strani pa govorimo, da družbeno politične organizacije nič ne delajo. Ne vprašamo pa se, kaj smo jim nudili, da bi lahko delale?« Mladinska organizacija na Uncu kaže še posebej ve-, liko pripravljenost za družbeno delo in tudi za kulturno življenje, vendar kaj vse to pomaga, če nima na razpolago niti naj skromnejšega prostora. A kljub temu, da so domačini in predvsem mladina vložili mnogo prostovoljnega dela pri gradnji doma, jim je ta danes nedostopen. Zavoljo tega so si vsi domačini na Uncu edini, da bi dobila dom v upravljanje Krajevna skupnost. Toda, kdaj bo do tega prišlo, je veliko vprašanje. Morda bo nanj odgovorila Kmetijska zadruga iz Cerknice. Do takrat pa se unška mladina lahko razburja in pritožuje na vse strani, pa prav gotovo ne bo nič pomagalo, ker podobne tožbe po aktivnejšem kulturnem življenju tudi doslej niso pomagale. MILAN ŽIVKOVIC Lojze Perko Cerkniški portret llllilll V deževnih julijskih dneh vodi pot pogosteje v knjižnico, kot je to za ta letni čas sicer običajno Delovni kolektiv Elektro-Kranj Čestita za občinski praznik kranja II IN ŽELI VSEM DRUGIM KOLEKTIVOM SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV s mm IIIIIIBIIIIIIIII IIIIHIKIIIIIIIIlllllllIHIIIItlBlIlIBII]! V zbirki »Pogovori 66«, ki jo izdaja Delavska enotnost je še na zalogi: in družbene dogovore oblikovali v vsakdanji praksi. Pokazale naj bi razliko med besedami in dejanji, razliko med zamislijo in uresničitvijo. V kratkem bosta v omenjeni zbirki »POGOVORI 66« izšli brošuri, katerih vsebina predstavlja zaključeno celoto in ki Vlado Vodopivec: I. IN II. DEL TOLMAČENJA IN PO JAS- vsebujeta avtorizirana predavanja. NILA K TZDR a 0.50 in 1.50 N-din; Vlado Vodopivec: PREDLOG ZA PRAVILNIKE O TZDR V MANJŠIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH a 1.50 N-din; Skupina avtorjev RS ZSS: NEKATERE REŠITVE S PODROČJA NAGRAJEVANJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH a 0.50 N-din; Roman Albreht in Pavel Kogej: GOSPODARSKA REFORMA IN SAMOUPRAVLJANJE, RACIONALNO ZAPOSLOVA- NJE IN KADROVSKA POLITIKA a 2.50 N-din; Prva knjižica vsebuje predavanji: Institut za turizem Ljubljana: DELITEV OSEBNIH DOHODKOV V GOSTINSTVU a 4.50 N-din; Staneta Mariniča: O MESTU IN VLOGI DELOVNE ORGA- Sveto Kobal in Rudi Videtič: OCENA OBDOBJA PO REFOR- NIZACIJE PRI URESNIČEVANJU GOSPODARSKE REMI IN OSNOVNI PROBLEMI TER NALOGE DRUŽBE FORME in PRI URESNIČEVANJU GOSPODARSKE REFORME V / LETU 1966; REGIONALNE GRUPACIJE, GATT IN NAS Vinka Trinkausa: O TEMI DELITVE PO DELU. IZVOZ a 3.00 N-din; Stane Selih, Vinko Kastelic, Jože Piano in dr. Ivan Kastelic: MESTO IN VLOGA ZDRAVSTVENIH SLUŽB V GOSPODARSKI REFORMI a 3.30 N-din; Alojz Bukovec: GOSPODARSKA REFORMA IN KREDITNI SISTEM a 1.50 N-din; Druga knjižica pa predavanja avtorjev Dr. Ivana Kristana: O SAMOUPRAVLJANJU V DELOVNI Edvard Kardelj: RAZGOVOR EDVARDA KARDELJA S CLA- ORGANIZACIJI PRI URESNIČEVANJU GOSPODARSKE NI ORGANOV SAMOUPRAVLJANJA a 1,60 N-din. REFORME in S to zbirko »POGOVORI 66« namerava CZP Delavska Vlada Vodopivca: O ZAKONODAJI V DELOVNIH ORGANI- enotnost omiliti občutno vrzel v naši politični publicistiki, ki ~ ZAVIJ AH. ji doslej ni uspelo, da bi dovolj hitro spremljala aktualne gospodarsko politične dogodke in pomagala proizvajalcem do- Za vse štiri teme je Jože Valentinčič napisal metodične umeti procese v naši družbi. Razumljivo je, da nastajajo z napotke, kako naj se gradivo proučuje in uporablja v praksi razvojem družbenih in ekonomskih odnosov novi problemi, in še posebej, kako naj se ga poslužujejo samoupravljavci. potrebne so nove rešitve. Zato pomenijo naši poskusi obnav- _ ... ...... , . Torej sta knjižici se posebej namenjeni novoizvoljenim članom ljanja aktualnih političnih in gospodarskih problemov prema- i e ■ govanje zastarelih pogledov, površnega samozadovoljstva in delavskih svetov, ki naj v njih poiščejo pobude in naloge za ; svoje prihodnje delo. : rutinerstva. Posebno pozornost nameravamo posvetiti odnosom med teo- Naša želja je, da bi tudi bralci navezali čim tesnejše sti-rijo in prakso. Zavedamo se, da je samo teoretična osvetlitev ke, da bi nam sporočali svoje pripombe, kritike, hkrati pa tudi premalo, da pa tudi ni mogoče oblikovati praktičnih zaključ- opozarjali, katere probleme štejejo za zelo aktualne in zaple-kov brez teoretičnih izhodišč. Prav zato nameravamo v zbirko tene in o katerih bi bilo potrebno še pisati. Prvi program, ki »POGOVORI 66« vključiti tudi publicistično analitične štu- smo ga zastavili, je odraz trenutno ugotovljenih potreb. V pri-dije, ki naj iz teoretičnih izhodišč našega družbenega razvoja hodnje pa naj bi se program oblikoval v neposrednejši pove-čimbolj konkretno pokažejo, kako smo ta teoretična izhodišča za vi med uporabi j avci in oblikovalci. UPRAVA DE '■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*PMBBMMBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB; iflHnn&iBBBnBBBBBBnBBBBBBBBB3aHiiBHHKBBBBIBIBIB ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■iiBaBBBBBB C7V%A/VVNAAZVW\AAA/WSAAA/'jVWVWWW'/VWVVV\AjVWWV\AAAAAAA< Pred vašim odhodom na dopust še na ogled, kaj vam prinaša za vroče dni modno hišo LJUBLJANA - MARIBOR ^WWWVWVNA^/W\ZWV\A^A/WW7WVWNA/WlwAAAA/WWVWWWV\A 0(1 IDO EHSHZ3ES3 V BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO NAMA, VVOLFOVA 1 NA IZBIRO V PRITLIČJU: sobno in kuhinjsko pohištvo, modernih in klasičnih oblik oblazinjeno pohištvo: kavči, otomane, fotelji vzmetnice, žimnice »jogi« kuhinjske in sobne mize, stoli šivalni stroji NAKUP POHIŠTVA IN GOSPODINJSKIH APARATOV TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT! 10-ODSTOTNI POPUST PRI PLAČILU Z DEVIZAMI. 1 J UBIJA N A nama |Nj E B ■ S z B jjj ■ a g H D U B B E s B B IBBEBBBB1BBBBBBBBBB Tovarna čipk in vezenin BLED IZDELUJEMO: ® STROKOVNO KLEKLJANE ČIPKE IN STROJNE VEZENINE, ® VSE VRSTE ŽENSKIH ROKAVIC, KI VAM JIH NUDIMO PO KONKURENČNIH CENAH Poslužujte se naše bogate izbire! Vedno in oii vsaki priliki skodelico kave ■ere GOSTINSKO PODJETJE vabi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim SIDRO Piran V novo odprto restavracijo PUNTA, Piran, ki ima poleg 200 sedežev v restavraciji še 200 sedežev na gostinskem vrtu ter urejeno parki' rišče I L avgusta 1841 so se v Kranju zbrali prvi prostovoljci in odšli v NOV in pod Storžičem formirali I. kranjsko četo TA BAN JE IZBRAN ZA OBČINSKI PRAZNIK ZA PRAZNIK ČESTITAMO VSEM DELOVNIM ljudem z Zeljo, da bi NJIHOVA PRIZADEVANJA OBRODILA KAR NAJVEČ DELOVNIH USPEHOV. Lesna industrija LIK TRGOVSKO PODJETJE KRANJ KRANJ Obrtno podjetjen PLESKARSTVO CESTNO PODJETJE KRANJ Predilnica volne Naklo Naklo pri Kranju KRANJSKE OPEKARNE Kranj PUŠKARN A KRANJ vam nudi: LOVSKO — orožje in material — specialno orodje — embalažo J KRANJ TRGOVSKO PODJETJE s prodajalnami v Kranju, na Jesenicah, Jezerskem in Bledu . S 3 Sil TOVARNA USilJA STANDARD KRANJ OBČINSKI SINDIKALNI SVET STANDARD @ vse vrste podplatnega in zgornjega usnja STANDIT © kemični proizvodi za čevljarsko industrijo VIST © umetno penjeno usnje in plastificira vse vrste kovinskih predmetov TOSO Tovarna obutvenih strojev m opi me KRANJ Industrija bombažnih izdelkov ■ i TEKSTIL mSt indus HK KRANJ I' 8 8 S s svojimi proizvodnimi obrati: predilnica, tkalnica, barvarna, tiskarna, apretura in šivalnica IZDELUJE KOMPLETNI ASORTIMENT: raznih pestrih tkanin in tiskanih tkanin iz bombaža in staničnih vlaken IZVAŽA: - svoje izdelke priznane kvalitete v razne države 3£vro-pe, Azije, Afrike in Amerike UVAŽA: surovine, barve, kemikalije in utenzilije. Nastopa kot samostojni uvoznik oziroma izvoznik v vse države. POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA! PREPRIČAJTE SE 0 NAŠI KVALITETI! Kranj GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ s podružnicami na JESENICAH,- V RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI IN TRŽIČU * a a i * * p V kmetijskem kombinatu Jeruzalem - Ormož teče življenje mimo samoupravnih dogovorov Ce bi delavci Kmetijskega kombinata Jeruzalem v Ormožu spoznavali gospodarsko reformo in nove pogoje gospodarjenja samo v svoji deiovni organizaciji, potlej bi jo razumeli tako, da pomeni spraviti čimveč ljudi na cesto, da pomeni napeti normative tako, da se ob konicah lahko pretrgaš in dela ne boš opravil, če ti ne priskoči na pomoč vsa družina ali si ne plačaš soseda. Pomeni, čen isi zadovoljen, lahko greš, kajti nekaj desetin delavcev komaj čaka, da bodo stopili na tvoje mesto. Neverjetno — resnično! Do te resnice pa se prikoplješ, če stopiš med ljudi v reber, v gorice in na drugo stran v dolino, na polja in travnike — na svet med Litmerkom, Ivanjkovci, Pavlovskim in Vinskim vrhom, Jeruzalemom, vse tja do Koga — koder se razprostira kombinatova posest. Sprva jim gre beseda počasi z jezika, nezaupljivi so, kajti če vodilni zvedo, ne bo prav. V zraku lebdi odpoved 51 poljskim delavcem in vznemirljivo sušljanje, da jih je tudi v drugih obratih preveč. V tej negotovosti je marsikdo pripravljen še veliko pogoltniti, samo da si ohrani svoje delovno mesto in kruh za družino. Kot mačka okrog vrele kaše smo se na upravi vrteli okoli odpustov in napetih normativov. Po njihovih pojmih pri njih ne gre za prave odpuste, ampak za prekvalifikacijo delavcev v se-zonce in ne gre za napete normative, ampak za novo delitev dela, ki ima večje proizvodne uspehe, in za nagrajevanje po neposrednih rezultatih dela, ki prinašajo vsakomur in vsem večje osebne dohodke. In na videz gre res vse za to. ko smo 50 naših delavcev prevedli v sezonske delaVce. Posebnih socialnih problemov ni bilo. Trem, štirim starejšim delavkam, ki so tik pred upokojitvijo, bomo plačevali na socialnem zavarovanju delovno dobo.« »Družinsko nagrajevanje« V imenu novih gospodarskih razmer Direktor kombinata Matija Ratek utemeljuje oboje tako prepričljivo, da bi mu po daljšem uvodu skoraj dali prav: »Gospodarske razmere so se po reformi menjale in terjajo bolj kot kdaj rentabilno poslovanje. Tako smo tudi znotraj delovne organizacije želeli napraviti čiste račune med obrati in delovnimi enotami. Hkrati pa smo želeli vpeljati pravičnejšo delitev in zato bolj stimulirati posameznika. V vinogradniško-sadjarskem kombinatu smo izvedli novo delitev dela in uvedli posamično delo. Vinogradniško posest smo razporedili na posameznike. Vsak delavec obdeluje na svoji parceli vsa indi-vudualna strokovna in manj strokovna dela. Skupinsko pa še vedno opravljamo mehanizirana dela. Vrednost dela je preračunana na norma ure. Pri tem nima delovni čas ničesar opraviti. Načelno smo sicer dogovorjeni za 6-urni zimski in 10-urni poletni delovni čas. Vendar če opravi delavec svoje delo prej, nič zato, glavna je količina in kakovost opravljenega dela. Prav ob to pa se spotika občinski sindikalni svet.« »Kaj pa sindikatu pri tem ni prav?« »No, včasih se primeri, da priskoči žena možu v pomoč, da bi bilo delo prej opravljeno in da bi tako ostalo tudi kaj časa za domača opravila. Na sindikatu menijo, da gre pri tem za nepravilne odnose. Mi pa vemif da so s tako delitvijo dela zadovoljni vsi naši pridni delavci. Zdaj se ne more nihče skrivati za drugim. Produktivnost se je neverjetno dvigriila, obseg proizvodnje smo povečali, zato so porasli tudi osebni dohodki.« »Pa so normativi tako preračunani, da jih delavec lahko izpolnjuje v normalnem delovnem času?« »Seveda so. Ugotavljamo celo, da je še vedno preveč delavcev. Vendar imamo takšne socialne probleme, da si ne moremo privoščiti odpustov.« »V poljedelskem obratu pa ste jih vendar odpustili 50. — To niso bili socialni problemi?« »Spričo razmer in pogojev gospodarjenja, ki so nastali po reformi, ni bilo drugega izhoda kot da smo poleg drugih ukrepov zmanjšali število zaposlenih. Ta- Ivo Rajh, ki je diplomant šole za socialne delavce, vendar je sedaj vodja splošnega sektorja, dopolnjuje direktorja L »Nagrajevanje po delu lahko opravimo le pri individualni delitvi dela.« »Nekateri pravijo,'da pri tej delitvi dela in pri teh normativih posameznik ne more opraviti vsega dela?« »V kmetijstvu je že tako, da mora biti delo opravljeno v določenem času. Saj delo je plačano in denar ostane v družini.« »Se vam zdi takšno družinsko nagrajevanje pošteno?« »Iz socialnega vidika gotovo ni prav. Vendar bi pri nas vsak rad največ zaslužil in na tak način tudi zasluži.« Kot socialni delavec po osnovnem poklicu, lahko Rajh bolj kvalificirano sodi o tem, kdo so delavci, ki so bili odpuščeni. »V glavnem samske delavke, družinskih očetov med njimi ni bilo. Postopek je bil zakonito izveden, nihče se ni pritožil, ker vendar vsi vedo, da mnogo pri tem ne bodo izgubili, saj bodo dobili na Zavodu za zaposlovanje celo višje nadomestilo, kot znesejo osebni dohodki v mrtvi sezoni.« »Za delo štirih sem dobil 88 tisočakov« Od daleč so se kopali v soncu vinski vrhovi Litmerka in iz njih so kukale slikovite zidanice. Tjakaj sem se namenila. V Ormožu so me poučili, da se da priti preko Litmerka in Streze-tine v Ivanjkovce. Na vsej tej poti pa delajo delavci kmetijskega kombinata. Na delovišču v Litmerku se je oddvojil od skupine, ki je popravljaj a razrito litmerško magistralo, Franc Smodiš. Prav ta čas je bilo v vinogradu zatišje. Smodiš je s kazalcem drsel z vrha na vrh in razkazoval posest litmerškega delovišča. Razdeljeno je med 14 delavcev. On opravlja delo na dveh hektarih terasnih in enem hektaru klasičnih nasadov. Srečo je imel pri izbiri parcele, kajti v terasnih nasadih gre delo hitreje od rok. »Pa ga opravite sami?« »No ja,« se je branil, »včasih mi pomaga družina.« »Kaj boš govoril, saj si tudi druge najemal,« ga je pozdravil Martin Cvetko, ki se je medtem priključil najinemu klepetu. »Delo je bilo tako prej opravljeno. Kaj pa zdaj, ko nič ne delaš?« »Zato pa grem v hmelj v Savinjsko, da bom kaj zaslužil.« »Saj so nam plačali, kolikor smo opravili, zadnje tri mesece po .80 tisoč dinarjev.« »Za vse, ki šo delali,« povprašam. »No ja, zaposlen sem v družini samo jaz. Pozimi, ko ni dela, je pa res slabo. Takrat dobimo komaj 15—20 tisočakov.« Sama ne vem, zakaj smo se začeli pogovarjati o starih viničarskih časih. Morda zato, ker so večinoma vsi vinogradniški delavci zrasli v viničarskih družinah. Smodišev oče je bil viničar pri grofu Bumbelezu, ki je imel tod gorice, pozneje pa jih je prevzela mariborska hranilnica. »Ni bilo slabo,« se spominja Smodiš otroških let. »Takrat smo imeli še ohišnico, redili smo kakšno živinče, .hranilnica pa je delila plačo vsakih štirinajst dni preko vsega leta. Ure je zapisoval oskrbnik in vsak, ki je delal, je dobil plačilo. No, slabo pa je bilo to, da nismo bili zavarovani pa tudi penzije ni bilo... — Je pa tako,« je po daljšem molku spet spregovoril Smodiš in povedal, o čem je pravzaprav razmišljal. »Tisti, ki se ni prej naprezal vse dneve, ni ničesar imel. Pa tudi danes nima, če ne dela od teme do teme.« Z Martinom Cvetkom sva jo mahnila proti njegovemu domu. Na vratih so se držali materinega krila štirje otroci, enega pa je poslala šola na morje. Dekletce, ki hodi že v šolo, sem ogovorila. »Si kaj pridna?« Z rameni je skomignila, medtem pa je namesto nje odgovorila mama. »Pridna, pridna! Kako pridno je iz goric nosila travo. Ce je pa toliko dela,« se je opravičevala mati. »No, saj med letom raje midva z očetom bolj popri-meva, da imajo otroci čas za učenje, pa tudi smilijo se nama, da bi morali že tako majhni delati. — Da si je le toliko goric vzel,« je ošinila žena moža. »Ce smo hoteli vse opraviti ob času, smo morali delati tudi od treh zjutraj do devetih zvečer.« Martin Cvetko jo je zavrnil. »Ce ne bi imela toliko goric, pa zaslužka ne bi bilo. Res je, da sva delala midva, pa še atek in mamika, dobil pa sem celih 88 tisoč.« Če ti ni prav - vzemi knjižico Nihče ne reče bobu bob. In zato nihče ne upa reči neživljenjskim normativom, ki zaposlujejo enega cele družine — moderni viničarski odnosi. Viničar namreč spominja na najbolj grobo brezpravno izkoriščanje delavcev pred vojno. Cernu mešati v humane socialistične — preživele kapitalistične odnose. Tod so vendarle ljudje od malega delali. Navajeni so dela m vedo, da so njihovi starši poznali . še vse drugačen delovni dan in zato še penzije niso užili. Kdo bi le otresal nevoljo zaradi napetih normativov, ko pa slišijo, da jih je vedno preveč. Kdor ni zadovoljen, lahko zapusti svoj del drugima dvema. Verjetno sta si že preračunala, koliko bo zato višji dohodek. Za delavce pa tod tako ni težko. Nejevoljna sem se napotila k Antonu Rajhu, ki je bil svoj-čas skupinovodja. »Kako da niste opozorili, da normativi niso v redu?« »Sčm si jih mar jaz izmislil? Saj sem v podobni koži. Ko smo dobili nove, popravljene normative, sem rekel, da ne bo šlo. Preizkusil sem jih in se pri tem tako naprezal, da nisem pri delu niti mipute zamudil, saj mi je žena celo jed prinašala v vinograd. Vendar sem ugotovil, da ne gre. Ce mi ne bi pomagala žena in delavka, ki sem jo najel, ne bi zmogel. Vendar sem trmasto vztrajal in si pri tem rekel, če drugi zmorejo, bom tudi jaz. In tako gre, če delata namesto enega dva, trije. Zato mi ne gredo v glavo govorice, da nas je preveč. Pa reci kaj! Na tem dvorišču sem enkrat samkrat pogodrnjal, da ne bom šel v hmelj v Savinjsko, pa mi je rekel delovodja: Ja, če ti ni prav, lahko vzameš knjižico.« S šestimi otroki -na cesti S komerkoli sem ta dan govorila, vsakdo se je tako tolažil: Kaj bom jadikoval, ko imam delo. Kaj pa naj porečejo tisti, ki so dobili odpovedi. Trstenjaka bi morali slišati. Ob njegovi pripovedi bi vam stopile solze v oči. Okoli očetovih kolen se je na dvorišču vrtelo šest otrok. Najmlajši je še lovil ravnotežje, najstarejši pa ima 10 let. Franc Trstenjak mi je prizanesel. Možato se je držal, le tu in tam so mu podrhtavale ličnice. Molče mi je ponudil odločbo o odpovedi. Utemeljili so jo z ukinitvijo delovnega mesta. Trstenjak se ni nanjo pritožil. Poskusil si je delo ohraniti s prošnjo na zadružni svet. Tako so storili tudi drugi, ki so dobili odpoved. Med njimi so starejše delavke, delavke samohranilke z majhnimi otroki. »Ne vem zakaj so nas povabili na sejo, ko so obravnavali naše prošnje,« pravi Trstenjak. »Slišali smo samo to, da se ne da ničesar rešiti. Vodilni so,nam svetovali, naj si nekaj prihranimo za zimske mesece. Ne vem, kako bi lahko pri povprečni plači 45—50 tisoč dinarjev in pri 8-članski družini prihranil kaj denarja za zimo. Edino, kar bt>-mo baje na škodi, so rekli, je to, da bomo v letu ob nekaj mesecev za pokojnino. Vendar, tako so svetovali, če si kdo želi plačati tudi za te mesece, bi mu na socialnem že uredili, da bi to lahko storil. Ko nam izteče odpoved, nas bo prevzel Zavod za zaposlovanje. Na pomlad pa nas bodo spet vzeli. Tako so rekli, pisrhenega pa nimamo ničesar.« »Pa so vas prav vse v poljedelskem obratu odpustili?« »Vse, razen delovodij.« Pristopil je Matija Jurkovič, delovodja živinorejskega delovišča v Ivanjkovcih: »Zdaj smo vse odpustili,« je razlagal. »Potem bi pa odprli na novo nekatera delovna mesta. Previdni smo morali biti, kajti če bi sedaj samo nekatere odpustili, drugih pa ne, bi bilo še hujše.« »Kaj pa bodo delali delovodje takrat, ko delavcev ne bo — pozimi?« »Ne vem — no, saj pride delo,« se je brž popravil. v Življenje teče mimo statuta Človek bi iz kože skočil, pa menda ne bi mnogo zaleglo. Kajti ko se je predsednik občinskega sindikalnega sveta na zadnji seji zadružnega sveta zavzel za prizadete delavce in opozoril člane sveta in vodilne delavce ria nepravilnosti v novi delitvi dela in dejal, da ne-gre tako metati ljudi na cesto, so ga zavrnili. Očitali so mu, da se vmešava v samoupravne pristojnosti, da so minili časi, ko so se zunanji činitelji vmešavali v notranje odnose v delovni organizaciji in da s takšnim vmešavanjem onemogoča izvajanje reforme ... No, o samoupravnih pristojnostih in odnosih so si v kombinatu napisali čudovit statut. Vendar teče življenje drugače, kot je zapisano v statutu. Martinu Rubinu, članu zadružnega sveta, sem prišla v »mlin«. »Veste, sit sem že vsega! Če dve leti in več pripoveduješ isto, in nič ne zaleže, potlej res ne veš, kaj bi še napravil. Na zadnji seji sem spet povedal, da se ne strinjam s tem, da mečemo ljiidi na cesto. Ni hudič, da se pri nas ne bi našlo delo za Trstenjaka in druge. Imamo strokovnjake, naj bi malo razmislili o tem, kaj bi proizvajali in kako bi širili proizvodnjo, ne pa da postavljamo ljudi na cesto. Medtem pa imamo v službi upokojence in po dva zaposlena iz ene družine in z visokimi osebnimi dohodki. Člani zadružnega sveta vedo za vse to, pa si ne upajo ničesar reči, vsak se boji za svoj stolček. To je neodgovorno, saj vendar zadružni svet odloča o najpomembnejših stvareh in to kar sklene, potlej tudi drži. Toda, kakšno je to odločanje? Na zadnji seji, ko smo glasovali o prošnjah odpuščenih delavcev, smo sramežljivo in neodločno dvigali roke, kajti čisto iz lesa ljudje vendarle nispio. Toda v sejni sobi so se zvrstili vsi vodilni, od direktorja navzdol. Tako iz oči v oči je marsikomu odpovedalo razsojanje po svoji glavi. Dvomim, da bi pa tudi kaj zaleglo. Saj smo se vsakem glasovanju vnovič P1,; pričevali in menda tretjič, raZJ treh ali štirih, dvignili roke potrdili odpoved.« Rubin je potem pripoved0'^, o novem pravilniku o nagrajuj nju. O njem so že razpravi! po delovnih enotah, vendar « tako zamotan, da ga ni ni - zlot'jj lO’1 razumel. Skušal mi je ra: način obračunavanja na osš^ faktorjev. Vendar ga žal tudi 1 nisem razumela. Zato me je P lažil, da' je bil pet dni v k0K siji, ki je proučevala pravil11,'’, pa natanko novega nagrad6* nja ni mogel razumeti. »Z marsičem v pravilnik^ nisem strinjal, vendar so „ pripombe naletele na gluha sa.« »Na primer?« »Trideseti in enaintridril, člen pravilnika govorita o drc(, nicah. Določata, da se za š°N je obračunavajo dnevnice en mesečno. Ves čas na poti se jj šteje in deli s številom nr’ u so določene za dnevnico in se dobi število dnevnic. Vsi e ,, gi upravičenci pa si obrač11^ vajo dnevnice sproti. Bil ^ za to, da se dnevnice vsem šrj ti obračunavajo, vendar s° > zavrnili, da je s tem prevez } la, saj tako ni nobene raz' j Dokazoval sem jim, da ve^,; ni vseeno tri polovice ali^j cela. Ostalo j.e pri starem. kot ta, se tudi drugi pi'e° porazgubijo. Nečesa ne razumem. Pred C setimi leti smo delali mnog0 v kot danes, ker nismo imeli a hsnizacije, vendar smo zaslv„ii več. Na koncu leta sem še eno plačo za. povrh in še 1 ji tabilni smo bili. Danes nsSJ manj zaposlenih, produkti'1 j je večja, mehanizacija P°P° cr‘ ša — ne moremo pa nikari.,.- »Nas je pokopala klet,6 g pleta vzroke Rubin poglasn0^.,-da bi sebi govoril, »skoraj milijardna investicija. Fa A\ ma bekonov v Središču za <;j glav, ki smo jo zgradili brezv rovinske baze. Ta je 22 kli0.6|i trov daleč v Tomažu, na d1" § koncu kombinata. V Sredice štrlijo v zrak neizkoriščeni si. To sem kritiziral že 19®^ ta na partijski konferenci- Kot da bi izpraševal 'jtf je Rubin brskal po spomin. ^ so jo v kombinatu mahnil^ s,r mo in te grehe plačuje dane j) kolektiv. Eni plačujejo tak0^S> so se po 10, 20 in več letin^;s v kombinatu znašli na (tf Drugi tako, da upogibaj0 w' z vso družino po goricah. c f čejo izpolniti normative tem celo verjamejo v spu no delitev. i Pri vsem tem pa je težK ^ či, kdo koga vara: ali vodi1 ^ lavce, ker jim razlagajo in novo delitev dela z S°s‘ sko reformo in pri tem Pg ffc šajo umno gospodarjenje 1 tabilnost. Ali družbo. kfr Zavodi za zaposlovanje iz J benih sredstev plačevali, ,jž mestila, druge družbene > cije pa so prikrajšane , /, r. lačrf/ skih, ali pa delavci jatve tistih delavcev, delajo, pa niso na p ko menijo, da so eni v k? ^ tu zato. da delajo, drug* sadove obračajo. ^ IVANKA VRtf°V